207. številka. Ljubljana, v sredo 10. septembra 1902. XXXV. leto. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta B K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljenje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 b, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trga fit. 12. Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne.stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga 8t. 12. „Slovenski Narod" telefon št 34. — »Narodna tiskarna" telefon št. 85. Shod v Zireh. Sijajen in zmagonosen shod! Te besede so resnične in čisto nič pretirane! Že udeležba je pričala, kako živo se Zi-rovci zanimajo za pereča politična vprašanja. Prišlo je k shodu nad šeststo ude-ležnikov, in da bi pozneje ne nastal kak prepir, smo pijane noge, katere so na shod z Lavričem in Hribarjem pritavale, prav vestno prešteli! Bilo jih je ravno 21 parov, pri tem so pa noge LavriČa in Hribarja že vštete! V tem pogledu si ne damo ničesar navreči, klerikalcev bilo je ravno 21, med njimi Lavrič in Hribar, ki je tudi ta dan slovesno rešil svojo slavo, da je namreč jeden največjih pijancev, kar jih šteje klerus v celi škofiji. Na shodu bilo je to človeče odločno pijano in vedlo se je kakor žganjar, ki je ravnokar ušel z listja, kjer se je nekaj ur brezzavestno valjal! Oba, Hribar in Lavrič, skušala sta shod pri dr. Tavčarjevem nastopu motiti; nekaj časa so jih z lepa opominjevali; ko so pa pri teh surovih popih vsi opomini brezuspešni ostali, raztogotilo se je ljudstvo in omenjena dva mašnika katoliške cerkve sta se obsula s psovkami, kakor jih tonzurirana glava do danes prej kot ne še nikdar v naši škofiji ni preslišala! Tudi je časih zavrešalo in potem se je okrog klerikalcev napravil vrtinec in sredi tega vrtinca se je sukal debelogledi Lavrič ter lovil klobuk po zraku, kojega mu je nevidna roka bila z glave zbila. Pri takih prilikah padali so tudi udarci, in tudi Lavričeva blagoslovljena rebra so morala jednega občutiti! Vmes so frčale psovke; da žirovskega nečistnika Lavriča in pijanega pesnika »siratko« ni nikdo vikal, je bilo še najmanj; kar so priprosti kmetje tema dvema mašnikoma očitali in v obraz metali, to bi bilo moralo se celo škofu Antonu Bonaventuri cči odpreti, da se je slučajno shoda udeležil! Tu bi bil videl, na kak nivo bo med ljudstvom padla duhovščina, če bode dr. Šu3teršič še nadalje pod škofovim varstvom polhe po deželi pobijal! Shod se je vršil na obširnem pro- storu med Sedejevima hišama v Novi vasi. Ta prostor bil je do zadnjega zaseden' Resnici na ljubo omenimo tudi, da ja prišlo par starih Marijinih nedevic iz Žirov, ki so govorniku pričetkom shoda fige kazale. No, pa smo s to staro šaro hitro po-medli! Otvoril je shod dr. Ivan Tavčar kot predsednik »Slovenskega društva«, ki je shod sklicalo. Omenja, da bode vlado zastopal g. glavar pl. Detela ter predlaga, da se vrli župan Anton Kopač imenuje predsednikom shoda. Ta predlog bil je sprejet z burnim odobravanjem in brez ugovora! Predsednik podal je takoj besedo dr. Ivanu Tavčarju, ki je govoril nekako tako-le: Spoštovani možje! Današnji shod je imel nekaj nesreče, ker se ni mogel vršiti tisti dan, kakor je bito s početka določeno. Glavni vzrok temu je okoliščina, da je deželni poslanec Božič vsled bolezni zadržan, ker biva že nekaj tednov v Karlovih varih na češkem, kar mi tedaj, ko sva z vašim spoštovanim županom dan shoda določevala, ni bilo znano. Prijatelj Božič tudi danes še ni mogel priti, pi&al pa mi je, da naj vam sporočim njegove pozdrave, in da naj vam predvsem sporočim, da hoče meseca oktobra zanesljivo obiskati svoje žirovske volilce. (Viharni klici: Živio Božič!) Tako se je pripetilo, da mi je pripadla pri današnjem shodu častna naloga, da zastopam svojega prijatelja Božiča v vaši sredi, in da vam poročam o zadevah našega deželnega zbora in predvsem o tistih prismojenih otroča rijah, katere so uganjali naši klerikalci v deželni zbornici. (Viharno pritrjevanje! Hribar in Lavrič nekaj kričita) Žirovski shodi so že od nekdaj zelo pomenljivi. Edini mandat, katerega smo si v kmetskih občinah ohranili, je mandat vipavsko idrijski. Kakor kol v meso zbada ta mandat nasprotno stranko in divjali so vsi ti klerikalni neolikanci, ki dandanes ljubljanskega knezoškofa na svoji špagi za seboj vlačijo, kakor zverine, ko je pri zadnji deželnozborski volitvi zmagal naš Božič, in sicer v orvi vrsti s pomočjo zavednih in zanesljivih žirovskih svojih vo lilcev. Tega narodno napredna stranka Ži rovcem ne bode nikdar pozabila, in v čast si šteje, da ima na svoji strani toli zavedne kmetovalce kakor so Žirovci! S ponosom prihajamo torej na vaše shode, dobro vedoč, da imamo v Žireh nekako trdnjavo, katero hočemo do zadnjega svojega dihljeja braniti. Upamo, da Žirovci nikdar ne boste tako nizko padli, da bi hodili skupaj na peč spat z vašim kaplanom Lavričem! (Burno pritrjevanje in ploskanje. Lavrič razsaja, pa ga »vrtinec« kmalu pomiri). Že prej sem omenjal, kolike važnosti jo mandat vipavsko-idrijski za našo stranko. To uvidevajo tudi naši nasprotniki, in kakor hudič okrog križa, lazijo okrog Boži-čevega mandata. (Smeh). Tudi sedaj, ko se prijatelj Božič zdravi daleč tam na Češkem, porabili so priliko in tihotapsko so ulomili v Vipavsko dolino ter zbobnali pod vod stvom lakomnega vipavskega dekana neki zakotni shod v Vipavo na dobro zavaro vanem dvorišču gostilne pri Hribu. Prišel je ta shod, kakor črn oblak in ravno tako hitro je tudi izginil. Na predlog dekana Erjavca izreklo je 1G00 vipavskih voiilcev — vsaj tako poroča »Slovenec« — Božiču nezaupnico ter ga pozvalo, da naj odloži svoj mandat. (Klici: Smešno!) Gospod dekan Erjavec je sicer precej zabit, a tako zabit pa vendar ne bi smel biti, da se je delal, kakor bi Božič moral tako nezaupnico za resno smatrati. Če nima prijatelj Božič druge bolezni, kakor 1 je po dekanu Erjavcu izrečena nezaupnica, potem se v Karlovih varih prav gotovo ozdravi. (Pritrjevanje.) Ali o tem bom govoril na shodu v Vipavi, kojega bodava z Božičem takoj sklicala, kadar bode v Vipavi trgatev končana! Na shod vipavski pa je prišel tudi dr. Šusteršič m tam je v družbi s krivoprisežnikom, goškim Ferjan-čičem (Klici: Snm ga bodi!) in Jurijem Polenškom, (Klici: Fej!) vipavskim sodnikom, ki po svoje deli pravico kurata na Gočah, na slovesen način povedal zbranim vipavskim klerikalčkom, kako da nas na- prednjake neizmerno zaničuje in kako da zaničuje tudi vas žirovske liberalce. Je že tako, kadar dr. Šusteršič proti nam ničesar druzega povedati ne ve, potem pa zapoje hripavo svojo peaem o zaničevanju, češ, to zaničevanje m o r a pasti kakor strupena rosa po naprednjakih, da cepajo potem kakor muhe, če so bile na kosilu pri ru-deči strupeni gobi. (Živahno smejanje.) Ali verujte mi, prijatelji, na zaničevanju dr. Šusteršičevem še ni nikdo poginil, vsaj krščen človek ne, dasi pa na drugo stran ne vem, če bi kak pes ne poginil za hitro jetiko, ako bi mu dr. Šusteršič slučajno svoje spoštovanje izrekel. (Ploskanje! Pe-reat Žlindra!) To zaničevanje torej ni naša najhujša nesreča. Sicer se pa jaz in vi lahko tolažimo s tem: da cigana pod vešali ne poprašujemo, kako misli o naši časti, in da nam je preklicano vse jedno, če nas ta cigan tudi zaničuje. (Pritrjevanje). Toliko o vipavskem shodu! Ali dr. Šusteršič je pa imel tudi shod v Horjulu in ker je moj načrt, na važnejše klerikalne shode odgovoriti s primernimi protishodi, bodi današnii ahnA ■ Breje c. .»I u" " • ± „» vino pade, pihnemo, pa jo imamo zunaj! (Splošen smeh!) Z Brejčkom se torej danes ne bomo dalje pečali, tudi bi bilo škoda podplata, če bi ga hoteli položiti na tega pobožnega prešestovalčka! Ta naj piska po deželi kolikor mu drago, mi se za to piskanje niti toliko ne zmenimo, kakor za otroke, kadar piskajo na znane konjičke okrog štantov po sejmovih! (Viharno pritrjevanje) Dr. Brejc naj torej le piska na svojega konjička! V Horjulu je govoril dr. Šusteršič najprej o takoimenovanem združenem klubu jugoslovanskih poslancev v državnem zboru. Najprej je imel svoj »lepi« klub v državnem zboru, in kadar je prišel na Kranjsko, na svojih shodih ni mogel prehvaliti lepote tega kluba. Vsi ministri so ležali na trebuhu pred tem klubom, in če bi se bilo Po Gorenji Italiji. Spomini s pota. 3. Turin. (Dalje.) Oči nekaterih žensk in otrok ao nepopisno globoke, polne duše in sanj. Ženski obrazi so sploh najpriljubljenejši objekt italijanskih slikarjev. Kako slikajo ženska usta, na njih smehljaj ali jok, in kako slikajo ženske oči, polne solz ali hrepenenja, to je čudovito ! V Italiji je »Sacra Famiglia« tudi še danes sujet, ki se ga loteva rad vsak umetnik. A vsak drugače. Povsod pa je središče sliki Marija, devica in mati. In tako sem videl tu nekaj Ma don z nepopisno milimi, a vendar reali stičnimi obrazi, čarobnimi očmi in pre iestnimi telesi, nekaj nun angelskih oblici, potem pa pokrajin brezkončnega obzorja ter poetičnih zakoti, ki mi ostanejo ne pozabni. Zdravje in veselje do življenja kipi iz vseh teh umotvorov, zato pa sem ve sele duše zapustil visoke dvorane, kjer sem užil toliko sveže in naravne krasote. Tudi plastični del te razstave je jako bogat in zanimiv. Tu so portretna poprsja moških, žensk in otrok, kipci živali, posamezne alegorične in idilske podoba ter velike skupine zgodovinskih in bajeslovnih su jetov. Največja skupina je Marina Raffaela: La morte di Cal'gola: zabodeni Caligola sega v smrtnem boju s skrčevito sključenimi prsti po morilcu, rimskem vojaku, ki drži v pesti bodalo in gleda nanj z izrazom besnosti in groze. Za njima kriče z dvignjenimi rokami vojaki, da je mrtev kruti tiran, nad umirajočim pa se sklanjajo prestrašeni senatorji, ki hkratu tudi ne morejo prikriti svojega veselja, da je konec človeške beštije. Krasna skupina je tudi: La Carita: smrtni angelj objema s svojimi ogromnimi peroti ter napaja umirajočega, polnagega mladeniča. Po svoji smelosti se odlikuje skupina na konju sedečega Tankreda z vilo. Konj stoji na robu skale, ob kateri zija propad. Za ovenčanim Tankredom pa sedi gola vila ter kaže zapovedujoče s prstom: Naprej! Divnolepa je končno skupina: L' individia non arresta la farna: štirje konji dirjajo z rimskim vozom, na katerem stoji trobeč genij slave, preko nevošćlji vosti, da jo starejo in zmanejo s svojimi kopiti. Največji kiparski umotvor cele raz slave pa je Davidov monument princa Amadeja, vojvode iz Aoste, na velikem trgu sredi razstavnega parka. Princ na dirjajočem konju poteza pravkar sabljo ter hiti v boj. < >koli podstavka pa so okoli in okoli živahne skupine v ogenj hitečih vitezov z oklepi, konjeniki in pešci. Vsi v polovični naravni velikosti. Spomenik je čudovito krasen, vzlic premnogim detajlom harmoničnega vtiska in monumen talne gigantnosti. Američani se/eda tudi v Turinu imponirajo! Znali so si izgovoriti jako ugoden prostor v srednjem traktu, razdelili so svojo ogromno dvorano v več sob ter priredili tako pravcat bijou dragocene razstave. Prvo tvrdke iz Nevvvorka, Phi-ladelphije, Bostona, "VVashingtona in Louis villa so zastopane. Vse umetniško, rafinirano okusno, fino, resno elegantno in sila drago. Američani so prišli s svojimi demanti, biserji, z zlatom in srebrom, s čudovitim kristalom, kakor dih nežnim steklom v najkrasnejših barvah in barvnih kompozicijah, čarobnimi mozaiki, slikanimi okni, izdelki iz brona in mramorja, sli kami, risarijami, načrti kolosalnih stavb, izrezljanimi lesenimi umetninami, tkaninami, pohištvom itd. Anglijo zastopa genialni W al ter C rane s svojimi študijami, akvareli, tapetami, kostumi ter s kipi iz mavca in bakra. Njemu pa se je pridružilo še več drugih kiparjev in slikarjev, ki so razstavili večinoma samo najfinejša miniaturna dela. Dalje so tu srebrnine, umetniški fabrikati iz stekla, majolike, svetilke, ure, vezenine in pohištvo. Švedija, Norvegija in Holand-ska združujejo svojo narodno umetnost z moderno obrtno tehniko. Vsaka stvarica ima nacionalen značaj. Razstavile so prav originalne stvari iz stekla, porcelana, ila, mramorja in brona, iz usnja in linoleja, tapete i. dr. Belgija ima sicer le majhno sobano, a reprezentira se prav odlično. Dražestna delavnica Horte s svojimi originalnimi dekorativnimi slikami — sujet: emancipacija ženske! — zbuja najsplošnejše zanimanje. Tudi več finih bronastih statuet, par velikih mramornatih kipov, dvoje krasnih reliefov, s svilo iztkane slike, dragocene tapete, preproge, biserji, vaze, razno stekleno, zlato in srebrno posodje dokazuje o največjem razvoju belgijske umetne obrti. Francija in Japonska nista zastopani o licialno. Razstavi so priredile samo nekatere tvrdke z umetninami in umet dr. Šusteršiču lepega đne zljubilo, bi bil z lepim svojim klubom lahko odstavil še celo našega cesarja. (Smeh.) V resnici pa je bil ta lepi klub prav navadna šušma-rija, s katero je dr. Šusteršič oči brisal nevednim svojim volilcem. (Klici: Tako je!) Ta klub na Dunaju ni ničesar druzega dosegel, nego, da so tudi širši krogi izvedeli, da ima dr. Šusteršič umazane roke, kar pa za nas ni bilo nič novega, ker smo to že prej vedeli! Ravno taka šušma-rija je klub združenih jugoslovanskih državnih poslancev, kjer se predvsem nahaja nekaj Čehov, kojih drugod niso hoteli, in nekaj Rusov, kojih drugod ne marajo. Ta klub je takorekoč nekaka deklica za vse; ker je pa že precej starikasta, ima malo zob in prsi kakor deska, dobila bo ta deklica za vse komaj kako dobro službo. (Bučno smejanje.) D a ji jedvorni svet nikPloj kupil novo zidano rutico« se ne čudimo, ker ta štajerski politik, če ne bo delil židanihrutic, sploh dolgo časa živel ne bode. Da ji je pa umirovljeni istrski sokol Spinčič, ki zadnje čase nekako na tem boleha, da skuša motiti kroge naše napredne stranke, (Klici: Trudi se brez vspeha!) iz svoje penzije kupil nov predpasnik, in da ji je iz Dalmacije naročil novo spodnje krilce, je skoraj obžalovanja vredno. Da se je gospoda iz Dalmacije pustila k taki dekadenci zlorabiti, da je ta gospoda, ki s svojimi brati Srbi ni hotela sestikjedni in istimizi, s slastjo vsedla se z dr. Šusterši-čem, kojega na Dunaju nobenpsi ček ni več povohal, k enemu in istemu koritu, to bodo ti gospodje še obžalovali. (Klici: Gotovo!) Že do sedaj niso poznali posebne samostalnosti, od sedaj pa bodo robovi dr. Šusteršiča — njega pravi Cuokovi sinovi. (Ploskanje.) To se je prav jasno pokazalo tudi na shodu v Horjulu! Dva poslanca iz kluba združenih jugoslovanskih državnih poslancev sta o ogrski nagodbi predrznila se izraziti svoje mnenje, in to prej, kot sta pri dr. Šusteršiču povprašala za njega vsemogočno mnenje. To je že bila vnebo-vpljoca pregreha, in voditelj kranjskih katolikov ju je v Horjulu z nagajko vsekai čez nos, da so se poznale krvave klobase! (Smeh.) To je vse prazno, vskliknil je dr. Šusteršič, dokler nisem jaz govoril, ne sme nikdo nikakega mnenja imeti, in nikdo ne sme v imenu združenega kluba kaj črhniti. Ta združeni klub ni torej nobena ponosna tvoritev, in vsebi že nosi črva, ki mu gloda na srcu. Razpadel ne bode radi ogrske nagodbe. Vprašanje te nagodbe nima za nas posebne težave, ker je skoraj izključeno, da bi zastopniki Jugosiovanstva pri rešitvi tega vprašanja mogli in smeli na cedilu pustiti zastopnike bratskega nam naroda češkega! (Dobro! Dobro!) Zastopniki tega naroda so sicer v zadnjih dobah zelo indiferentni postali glede svobodomiselnosti, kar se jim že slabo plačuje, posebno na Moravskem, kjer katoliški fanatizem že zažiga streho češke narodnosti. Vzlic nimi obrtnimi izdelki, zato delata vtisk trgovskega bazarja. Škotska je razstavila najkrasnejše knjižne platnice iz različnih vrst usnja, blaga in lesa, mnogo zlatarskih umotvorov, steklo, kovinske izdelke, vezenine, pohištvo in plastike. Vse v najmodernejši tehniki in secesionistovskem slogu, a vse-skoz solidno in okusno. Tudi Švica je lepo zastopana. Na majhnem prostoru je zbrala izdelke, ki jo imenitno predstavljajo svetu kot moderno državico. Keramike, mobilije, draperije iz ■vile, usnjarska dela, umotvori iz zlata, srebra, brona, ila in mramorja, končno seveda različne ure, ki jih je razstavila Švica, so dokumenti resnobne umetnosti in najrazvitejšega modernega okusa. Turinska umetniška in obrtna razstava je pokazala, do kolike stopnje se je nekdaj aristokratska umetnost že demokratizirala. Umetnost je postala posest splosnoBti. Dandanes se ne zapira več v ekskluzivne muzeje, kjer jo naj bi člo veštvo le izdaleka občudovalo, nego je stopila v praktično življenje, v hišo me-ščana, delavca in obrtnika. Umetnost se je popularizirala. Vsaka malenkost, ki se rabi v življenju, je dobila umetniški značaj; pohištvo, posodje in orodje, vse je temu pa je češki narod Se vedno pravi reservoar svobodnega mišljenja; v tem pogledu koraka na čelu vsem slovanskim rodovom v širni Avstriji in zategadelj je naravnost nemogoče, da bi v ti usode-polni dobi, katera se bliža češkemu narodu, jugoslovanski zastopniki ne stopali v boj ramo ob rami z zastopniki češkega naroda. (Pritrjevanje!) Vzlic temu nosi jugoslovanski klub črva v sebi, ki mu gloda ob srce! Ta črv pa je osobnost dr. Šusteršiča. Povsod se čuti vrhov nega gospodarja in gorje vsakemu v njegovi stranki, ki se upa le jedenkrat za-sopsti — proti njemu. Vzemite samo tega ubozega Povšeta, kakor političen otrok je; po dnevi in po noči vidi in gleda dr. Šusteršičeve strahove. Trese se, kakor trava na vodi, in bledolični dr. Šusteršič mu sedi kakor svinčena mora vsako noč na prsih, če za trenotek zaspi! (Bučni smeh!) Kaj hočete s takimi politiki: to so veše, kojih prva misel je Šusteršič, in kojih zadnja misel je zopet Šusteršič! Tako bo tudi v združenem jugoslovanskem klubu. Dvorni svetnik Ploj postavil se bode včasih v grozilno pozo, dokler ga uma velikan Žičkar ne sune pod rebra! (Smeh ) In gromoglasni Bianchini.zarožljal bo časih z zobmi — pri koncu pa se pri kažejo Cuckovi sinovi, in tako Ploj kakor Bianchini zobala bodeta kot krotka dva kozliča sol iz rok svojega klubovega načelnika , zmagonosnega dr. Šusteršiča. (Smeh) Tak bode konec in nič drugačen, — Jugoslovanstvo pa bode za veliko in sramotno blamaž > bogatejše; posebno tudi zategadelj, ker bode črna in umazana senca dr. Šusteršičeve osebe padala tudi na zastopnike hrvatskega naroda v Dalmaciji. (Pritrjevanje.) Pustite nas torej pri miru z združenim jugoslovanskim klubom, v bodočnost tega kluba ne verujemo, ker je ravno v njem preveč elementov, kateri nimajo pojma za čast, in kateri zategadelj tudi nikjer časti ne vživajo! (Ploskanje.) Govoril je dalje dr. Šusteršič o ob strukciji v deželnem zboru in Horjulčane je, kakor piše »Slovenec«, do cela pre pričal o tem, da za katoliške volilce ni boljše sklede, nego je skleda obstrukcija. To besedo si bodete morali v spomin za pisati. Do sedaj je nismo poznali, in velika zasluga dr. Šusteršiča in njegove duhovščine je, da so ti besedi pridobili domovinsko pravico v deželi. Sicer pa na besedi ni nič težavnega, in če vam bom navedel nekaj izgledov, bodete takoj ve deli, kaj je obstrukcija. Če se na primer župnik, kakor se je to na Hribu zgodilo, s pijano kuharico okrog farovža pretepa, ni to škandal, ampak prav vsakdanja obstrukcija. (Smeh.) Če naš Matevž na Trati, ki rad pivo s češplami meša, po polnoči v družbi z malim Lužarčkom po vasi razsaja ter vpije: hudič naj Tavčarja vzame, ni to motenje ponočnega miru, ampak obstrukcija je to, ki dela vso čast župniku na Trati. (Glasno smejanje.) Če se fantje v gostilni spro in stepo, je to obstrukcija, in če pri tem enega ali druzega ubijejo, je to vrhunec obstrukcije! izvršeno z okusom in racionalnostjo. In kakor ljubi človeštvo predvsem udobnost, tako stremi tudi umetna obrt predvsem za udobnostjo, porabnostjo in praktičnostjo, združeno z estetiko. Meščan hoče imeti dandanes postelj, na kateri se ponoči ko modno spi, a ki je tudi podnevi očesu prijeten pogled. Stol, na katerem sedim, naj me ne tišči in guli od vseh strani. Odpočijem naj se v njem zares, ne pa trpinčim. Vrhu tega pa imej stol tudi estetično obliko. I. t. d. Mesto baroknega in rokokotnega sloga s svojimi zvitimi in zlomljenimi deli ter z nesmiselnimi okraski smo dobili moderni slog, na zunaj skromen in preprost, a praktičen in okusen. Umetna obrt zahteva dobrega materijala, zato pa je pohištvo tudi trpežno. Namesto nalepljenih in privitih okraskov se poslužuje barv, kar 'daje bivališčem svetlejše in prijaznejše lice. Umetna obrt porablja tudi narodne elemente in starinske skrinje, starinski stoli, starinske mize so zopet moderne. Saj so praktične in se hkratu dajo okusno, skromno okrasiti. Tako je turinska razstava vseskoz moderna in praktična, — nov dokaz, da se je človeštvo povzpelo zopet nekoliko višje v razumevanju sebe samega in v porabljanju lastnih del. Sedaj torej veste, kaj je obstrukcija! In če vam povem, da so kmečki katoliški poslanci zanesli obstrukcijo v deželni zbor, potem veste takoj, pri čem da ste! (Klici: sramota tem lenuhom!) Potem si prav živo tudi lahko predočujete, kako so se obnašali katoliški možje, katere je slovenski kmet v deželno zbornico poslal. Tu slišite, kako dr. Šusteršič kruli in kako spušča nad svoje politične nasprotnike besede: goljuf, slepar, Šema in lump! Da se človek teh besed nauči, se mu ni treba za doktorja učiti, Brentežev Jaka, ki je klal kozle vsako soboto, je takih besed tudi veliko poznal, tako da se mu pred kozlarjem Šusteršičem ne bi bilo treba prav nič sramovati! (Burno smejanje.) Škoda, da je ta kozlovški klavec pobegnil v Ameriko, naša katoliška stranka ga prej kot ne prav britko pogreša, ker bi v današnjih časih bil jeden najboljših katoliških poslancev, kar si jih misliti moremo! (Smeh in pritrjevanje.) Potem vidite dr. Brejca, ki razbija deželne tintnike, in debelega dr. Sch\veitzerja, ki z malim bobnom po deželni zbornici okrog rožlja! Sama težavna dela, kakor vidite, da si včasih tudi naši otročički prav lino na boben tolčejo, in da si naši fantiči, kadar se veliki petek pri večernicah sredi cerkve postavijo, z ropotulami mnogo boljše delajo, kakor sta tO delala Dular in Drobnič v deželnem zboru! (Ploskanje.) Tako je izgledala katoliška obstrukcija v deželnem zboru, kateri se sedaj toliko slave poje po spoved-nicah in prižnicah! Sedaj, možje, pa premislite, koliko potreb ima naše kmečko ljudstvo, in koliko nalog ima v tem pogledu naš deželni zbor. Tu je treba nekaj povdarjati! Dve tretjini vseh deželnih dohodkov plačujejo mesta, veliko posestvo in industri-jalna podvzetja; samo eno tretjino plačajo kmetski posestniki in obrtniki. Dosedanja deželnozborska večina pa je te dohodke porabljala tako, daje tri četrtinke žrtvovala kmetu in njega koristim, in le eno četrtino meščanu in njega interes om ! (Ploskanje.) Zakaj je delala tako? Zategadelj, ker je delovala vsikdar v svesti, da je kmet zares prvi steber naši deželi, in zategadelj, ker je bila od nekdaj prava in resnična prijateljica kmečkega stanu! (Živahno pritrjevanje.) Sedaj jih pa poglejte, te katoliške prijatelje našega kmeta! Našemu kmetu voda v grlo teče, in kamor se ozre, zija mu nasproti desetero potreb! Prav umestno bi bilo, da bi se v deželnem zboru vsi resni možje resno posvetovali o sredstvih, s katerimi bi se dalo našemu kmetijstvu vsaj nekoliko na noge pomagati. (Dolgotrajno pritrjevanje.) Sedaj pa nastopijo tisti poslanci, katere so nerazsodne bab-nice in katoliški duhovniki v deželni zbor poslali, ter nastopijo kakor tolpa ošemar-jenih otrok, ter se obnašajo, kakor šeme pred pustom! (Klici ogorčenja.) Kjer se je poprej delalo, za kmeta delalo, tam se je sedaj razsajalo, in prismojeno obnašalo! S kruljenjem in tulenjem se ne popravljajo ceste; s Sch\vei-tzerjevim bobničem se ne p r i -bobnajo podpore, in s piščalkami, katere dr. Brejec lesenim konjičkom iz r...e potegne, se ne grade vodovodi! (Smeh in dolgo ploskanje.) Saj vi, kmetje, tudi nekaj na se gle date, in o človeku, ki bi ne vedel druzega govoriti, kakor lump in šema, in ki bi ne znal druzega početi, kakor ob mizo tolči in šipe razbijati, bi ne dejali druzega, nego, da je prismoda in norec! (Tako je!) Ali bi pa še kaj druzega rekli! Tako je dr. Brejec, ko je zadnjič napihoval se v Šentjurju pri Kranju, primerjal Poljansko nezaupnico z mušico, ki se je vsedla volu na rog. (Smeh) Dobra primera! Obstrukcija katoliških poslancev v našem deželnem zboru je sicer prazna, prav otročja komedija, pred katero se niti muhe ne tresejo, katere lazijo po stenah deželno zborske dvorane. Kar ta obstrukcija dokazuje, je zgolj to, da so po brezvestni duhovščini zapeljani kmetje v naši deželni zbornici zastopani po osebah, katere so ali prismode, ali vo-lički, ali pa oboje skupaj! (Burno ploskanje.) Dr. Brejec, kateremu mušice na nos sedajo, bode temu gotovo pritrdil! (Smeh.) Celi svet gleda torej na otročjo Su-steršičevo obstrukcijo s pomilovanjem, in gotovo tudi z zaničevanjem. Le naša duhovščina je pijana od samega veselja, in dekan Kržišnik je zadnjič v Ilirski Bistrici rekel, da še nikdar ni bil tako zaljubljen v dr. Šusteršiča, kakor sedaj, ko je začel v deželni zbornici razsajati. (Klici: sram ga bodi!) Okusi so ravno različni; poznal sem človeka, ki je trdil, da je ni boljše jedi, kakor so suhi ovčji bobki. Če je dekan Trnovski v politiki zadovoljen s suhimi ovčjimi bobki, nam tudi prav! (Pritrjevanje in živahen smeh.) Nimamo nič proti temu! Posebno, ker živimo v zavesti, da sta si konservatizem in obstrukcija ravno toliko sorodna, kakor oko in pest. Še veliko manj pa se strinja obstrukcija z nauki naše svete vere: v cerkvi nas uče, da naj se med sabo ljubimo, zunaj cerkve pa govore, da bi dr. Šusteršič Bogu dopadljivo delo storil, če bi v deželnem zboru ubil par liberalcev! To so stvari, o katerih bi morali naši duhovniki nekoliko premišljati. No, pa tega ne bodo storili: to mlado krdelo naše malovredne duhovščine misli, da ni za druzega na svetu, nego, da seje sovraštvo. Nekdaj bodo želi vihar, in takrat se bodo prav pošteno kesali, da so bili kdaj zaljubljeni v Šuster-šičevo obstrukcijo! (Ploskanje.) Zategadelj sem na shodu v Srednji-vasi spregovoril nekaj besed, katere so bile namenjene ljubljanskemu knezoškofu. Govoril sem glas vpijočega v puščavi! Vedel sem pa naprej, da tak škof ne bo še tako kmalo prišel do spoznanja velikih dolžnostij, katere mu naklada visoka njegova služba. Kdor pozna glavo prevzvi-šenega Antona Bonaventure, ta ve, da ne hlepi po časti velečastnega cerkvenega prelata, mož je sre. čen, da je »čilim pester« pod no* gami svojega Šusteršiča. (Smeh.) V ti sreči ga nočemo dalje motiti! Ali od strani naših klerikalcev se mi je očitalo, da sem pri škofu beračil. Kaj takega mi niti na um ni prišlo! Mi ni treba beračiti, ker je obstrukcija za nas brez nevarnosti, pač pa je velika nevarnost za škofovo stranko. (Klici: Tako je!) Govornik dokazuje na to, kako obstrukcija ogromno škoduje našemu kmetu, ter na drastičnih izgledih izvaja, da obstrukcija ne more pridobiti si nikakih uspehov, če je obstrukcija dopustna v deželni zbornici, bo končno tudi v cerkvi dopustna. No, pa bi Lavrič gotovo debelo gledal, če bi se kdo v cerkvi tako obnašal, kakor se je Šusteršič v zbornici Obnašal. (Ploskanje.) Lavrič: Gospod doktor, Vi tudi debelo gledate! Dr. Tavčar: Že mogoče, posebno, kadar gledam Vas ali pa pijanega Hribarja. (Burno smejanje.) Govornik popisuje neumnost obstrukcije ter opisuje nasledke, če bi posli na kmetih pričeli obstrukcijo nasproti svojim gospodarjem. Zbrani kmetje kar iz smeha ne pridejo! Dr. Šusteršič, pravi govornik, kriči in razsaja sedaj po deželi in nevednim volilcem pripoveduje, da se mi te obstrukcije bojimo in da se tresemo pred njo! Neumnost! Dr. Šusteršič res kriči, ali pri tem je podoben pijancu, ki ga je strah v temni noči hoditi po temni poti, pa si z lastnim k r i č a n j e m k o r a j ž o n a p r a v 1 j a! (Burno ploskanje.) Mi pa se Šusteršičeve obstrukcije toliko bojimo, kolikor se bojimo vekanja obstreljenega zajca! Kmet iz žirovskega vrha: Ali pa tistega, kar konji po cestah puščajo! (Bučen smeh) Govornik dokaže, da obstrukcija ni ničesar druzega, nego fabrika za knofe, s katerimi dr. Šusteršič svoje volilce futra! (Živahno pritrjevanje) Govornik nadaljuje: Kakor vidite, pametni možje in prijatelji, ni obstrukcija ničesar druzega, kakor velikanska oslarija! (Silovito pritrjevanje.) Hribar: To je pa resnica! Dr. Tavčar: Kakor kaža, bo še celo pijanega gospoda s Hriba polagoma pamet srečala! Ne rečem, da so Šusteršič, Brejec in drugi osli, opravičeno pa trdim, da se osli tisti nerazsodni voliloi, ki take «MjT Dalje v prilogi. ~y&& Priloga „Slovenskomu Narodu* St 207, dn6 10. septembra 1902. razgrajače v deželni zbor volijo! — In s tem končam! Burno in dolgotrajno ploskanje. Lavrič: Gospod doktor, jezik pa imate, jezik! Le škoda, da ga Vam odrezati ne morem! Dr. Tavčar: Res krščansko in člo vekoljubno! Meni pa Vaš jezik prav nič na poti ni. Župan predsednik: Nasvetuje se sledeča resolucija: »Na shodu v Žireh zbrani volilci najstrožje obsojaio otročje počenjanje dr. Šusteršiča in tovarišev v deželnem zboru, Izrekajo poslancem na predne stranke, posebno svojemu poslancu, gosp. Ivanu Božiču, popolno zaupanje, ter zahtevajo redno delovanje deželnega zbora, ker kmet brez podpore od strani deželnega zbora obstati ne more.« (Živahno pritrjevanje.) Župan Kopač: Želi kdo kaj spregovoriti? Nikdo se ne oglasi. Župan: Glasujmo o resoluciji! Vzdigne se nebroj rok in proti resoluciji ni čuti najmanjšega ugovora. Župan: Resolucija je toraj sprejeta in s tem je tudi shod končan. Ko smo se na to mej sabo še nekaj razgovarjali ter se smejali ponesrečenemu naskoku klerikalcev, prišvedra od nekod kaplan Lavrič ter pravi dr. Tavčarju: Jaz bi rad govoril! Dr. Tavčar: Obžalujem, ste se prepozno oglasili. Saj smo čakali pet minut pa se ni nikdo oglasil! Lavrič: Potem pa sprejmite to! Pri tem stegne debelo roko, ter pomoli proti dr. Tavčarju prav navadno, gorjansko ligo! Dr. Tavčar: Hvala za žegnano figo! Vsa čast Vam! Lavrič jo na to mej občnim smehom odkuri. Kmetje pa so ostali delj časa skupaj, ter prav glasno, in prav ostro obsojali dušna pastirja Lavriča in Hribarja! Tako se je končal ta velepomembeni shod, kojemu je poslanec Božič tole brzo-javil: Na udeležbo osobno zadržan, kličem zborovalcem: gromoviti živijo! Proč s farovškim hlapčevan-jem, in s sleparskimi ljudskimi škodljivci! Kmet bodi svoj! — V LJubljani, 10 septembra. Češko-nemške spravne akcije. »Narodni listy« javljajo, da namerava dr. Korber predložiti češko nemški spravni konferenci, ki jo skliče prav vkratkem in katere se udeleže zastopniki vseh strank Češke in Moravske, pozitiven načrt sprave z dvema stvarnima predlogoma, enim za čehe in drugim za Nemce. Ta predloga bosta menda glavni temelj, na katerem hoče Koerber potem sezidati češko-nemško spravo. Voditelj nemške napredne stranke, poslanec dr. Eppinger je konštatiral na shodu v Mimonju, da na Češkem organizacija nemške napredne stranke napreduje. Glede češkega notranjega uradnega jezika je menil, da se tozadevna poga' janja nikakor ne morejo pričeti, predno ni sklenjena nagodba z Ogrsko. Vsaka popustljivost Nemcev in države napram Čehom bi se zdela, kakor da so šli Nemci v Kanoso, o čemer pa pri Nemcih ne more biti nikdar govora. Nemci zahtevajo prej kot slej nemški državni uradni jezik. Dr. Stran sk y je govoril na shodu v Ždaru takole: »Od te vlade nam preti velika nevarnost za našo stvar, ker je v njej vte-lešen sistem markirane nemške nadvlade. Toda vse grožnje proti nam so brez vspe-šne. Ugovor, da smo že enkrat z obstrukcijo prenehali, je ničen. Dali smo le vladi časa, da bi se osvobodila vezi in pritiska nemške nadvlade ter da bi izpolnila vendar že enkrat svojo obljubo. Kdor pa računa sedaj na popustljivost čeških poslancev, se zelo moti. Nagodba bo za nas znak, da so se začele razmere jasniti. V pravem trenutku se bo dvignil naš klub s toliko močjo, energijo in idealno ter pogumno vstrajnostjo, da g. pl. Koerber svojih »ljubih« cehov ne bo niti izpoznal več. Sicer je res, da je nemška obstrukcija krepkejša nego češka toda to za danes ne gre. Vprašanje se glasi samo: »Ali je češka obstru-cija vsaj tako močna, da more zabraniti v parlamentu razpravljanje nagodbe z Ogrske? Jaz mislim da! Vendar je menil dr. Stranskv, da je univerza za Čehe važnejša, nego češki uradni jezik. In ako ne dobe niti enega niti druzega, začno s popolno obstrukcijo. Osleparjeni Buri. Buri so drugič poraženi. Prvič jih je porazil Kitshener, drugič Chamberlain. A Chamberlain jih je varal in ogoljufal. Te dni so se vršile v Lodonu konference burskih generalov in Chamberlaina. Buri so zahtevali na podlagi v mirovnem aktu zapisanih obljub, da se jim obljube izpolnijo, a Chamberlain je zavrnil in odklonil vse. Dve uri je trajalo posvetovanje, a prineslo ni Burom nikakega uspeha. Chamberlain noče ničesar slišati o kakih pravicah Burov, o nikakih olajšavah, nego zahteva, da se odpovedo Buri vsem svojim narodnim pravicam. Burski generali so globoko užaljeni zapustili Anglijo. Izdati hočejo proklamacijo, v kateri napro sijo evropske velevlasti, naj jim pomorejo do obljubljenih pravic, sicer morajo tudi narodno poginiti. Toda že danes je gotovo da se Evropa za proklamacijo ne bo zmenila. Generali hočejo baje osnovati veliko opozicijsko stranko Afrikandov in Burov, ki se bo potezala za zvezo vseh južno-afričanskih koloni po vzgledu Avstralije. Buri so torej politično in narodno premagani in Anglija jih hoče uničiti docela. Najnovejše politične vesti. Razpust deželnih zborov. Današnja »\Viener Zeitung« razglaša razpust deželnih zborov Sp. in Gor. Avstrije Solnograške, Štajerske, Koroške, Moravske, Šlezije in Predarlske. Dajejo se tudi navodila za nove volitve. — Tirolsko avtonomno vprašanje pride še tekom t. m. zopet v resno razpravo, ker želi vlada, da bi se ta zadeva rešila pred zopetnim sestankom državnega zbora. — Skupna ministrska posvetovanja se vrše v petek in v soboto na Dunaju. Ogrski ministri pridejo v ta namen že v četrtek na Dunaj. Korber je že pretočeni ponedeljek poročal cesarju o uspehih budimpeštanskih pogajanj, ministra Szella pa sprejme cesar šele po svoji vrnitvi z manevrov. — Penzioniranje Monte-bello-ta. Francoski poslanik v Peter-burgu Montebello je penzioniran, ker se je uprl izgonu šolskih sester iz svojega gradu. Isto se je zgodilo tudi francoskemu poslaniku v Berolinu. — Revizijo Be-rolinske pogodbbe si želi ruska vlada da bi se bilo mogoče lotiti macedonskega vprašanja. — Nizozemski kolonialni minister Van Asch van Wyck je včeraj umrl. — Kmetijski kongres v P o ž unu, ki zboruje že več dni, je sprejel tudi načrte glede izseljevanja ter o ureditvi obmejne policije. — Izjemno stanje na Irskem, Novi minister za Irsko, Jurij \Vindhat, je uvedel zopet nasilno, izjemno zakonodajstvo iz leta 1887 za celo južno Irsko, Dublin in Limerik. — Kako Turška kupuje premog. Turška mornarska uprava je naročala do-sedaj premog od neke francoske tvrdke. Ker pa zalagatelji že več mesecev niso dobili denarja, so nadaljno pošiljanje premoga odpovedali. Turški mornarski minister pa je poslal oddelek oboroženih vojakov mornarjev, ki so iz francoske zaloge premog s silo odnesli. — Angleško kitajska trgovinska pogodba je bila podpisana dne 5. t. m. — Ruski konzulat v Albaniji. Ruska vlada je poslala v Mitrovico v Albaniji konzularnega uradnika ki naj bi priskrbel vse potrebno za ustanovitev ruskega konzulata v tem mestu. Albanci pa so uradnika prijeli in zaprli ter nočejo ničesar slišati o konzulatu. Dopisi. Iz Bršlina. Pred kakimi 10 dnevi vršil se je pri nas v Bršlinu pri gospodu Cefidelnu, diki klerikalnih županov, kakor trdi neizmotljivi »Slovenec«, velikanski katoliški shod. Vseh udeležencev je štela ta armada z babami in otroci vred kvečjemu 250 glav, ne pa 700 kakor »Slovenec« trdi. Da se je ta shod vršil ravno pri našem županu Cefidelnu, to je pri istem Cefidelnu, ki je imel v svojem času z dacarjem veliko opraviti, tako, da so se noč in dan plazili okoli njegove hiše, kakor tigri, ki prežijo na svoj plen, je res pomembe vredno. Pa saj se na svetu polagoma vse predrugači, tudi naš vrli ^efidel je ves drugi od tistega časa, kar je po milosti župnikovi in nekaterih župnikovih zvestih podrepnikov zasedel županski stoleo. Čujte in strmite! Med tem časom je bil radi žaljenja časti samo enkrat po § 496. k. z. na tri dni zapora obsojen. On si kaj dobro ve gladiti pot do županstva tako, da je vedno siguren o prihodnji izvolitvi, treba mu je le obljubiti par Štefanov vina in g. fajmoštru, o katerem on vedno govori, da so »faj gsput«, zašepetati na uho, da ima za dan volitve pripravljenega debelega purana, katerega je iz Karlovca pripeljal. Poleg tega mu pa seveda tudi obljubi, da se bo vse tako zgodilo, kakor mu bode on velel. V obče se mora reči, da je pri našem Cefidelnu res vedno fletno, ako ni ob nedeljah popoludne katoliškega shoda, godejo pa godci in plešejo med drugimi tudi vsi slučajno tam nahajajoči se cigani, na oziraje se na to, ako se ob istem času oznanuje v farni cerkvi božja beseda raz lece. Ker se je pa Cefidel, kakor smo že rekli, tako temeljito poboljšal, se mu take malenkosti ne štejejo v zlo in tudi naš g. župnik zatisnejo v takem slučaju eno oko. Slednjič pa še eno prošnjo na gosp. župana: Pri razdelitvi in popravljanju ob činskih potov bodite pravični tudi tistim, ki ne hodimo vedno v Vašo krčmo pijan-čevat ter se Vam prilizovat, kakor neka-terniki. 20 letnica kamniškega pevskega društva „Lire". CKonec.) Dokončavši svoj krasni ogovor, je okrasila gospodična Močnikova zastavo »Lire« s trobojnico. Zastava je zavihrala nad glavami in »Lira« je zapela svoje zanosno geslo. Ostali del se je vršil točno po naznačenom sporedu. Po skupni pevski vaji ob polu desetih v prostorih čitalnice so se sestala društva na Glavnem trgu, odkoder so se podala v župno cerkev k maši. Pri maši je pela »Lira« Nedvedovo mašo z nekaterimi glasbenimi vložki in sicer jako precizno, kar izpričuje tehnično iz vežbanost v glasbi. Po maši je bil sprevod društev po mestu do mestne hiše. Kakor že k sprejemu na kolodvor tako tudi sedaj je pevska društva spremljalo veteransko in prostovoljno gasilno društvo v svojih društvenih paradnih oblekah. Popoldne je še prišlo pevsko društvo iz Zagorja na Savi, in Čitalniški pevski oddelek iz Kranja. Banketa so se udeležili mestni od-ličnjaki, ljubljanska pevska društva ter prišli gostje, zapazili smo tudi častno število rodoljubnih kamniških dam. Vrsto navdušenih napitnic je otvoril predstojnik kamniške »Lire«, g. Vremšak ter napil Nj. Veličanstvu, ali takoj v drugi napitnici se je obrnil k došlim gostom ter jih pozdravil s prav iskrenimi, vnetimi besedami ter jih je zahvalil, da so se tako številno odzvali povabilu »Lire« k njenemu slavlju. »Lepa slovenska pesem nas je združila današnji dan, naj ona spaja tudi v prihodnje slovenske brate.« Napitnici g. Vremšaka je sledilo viharno, frenetično »živio klicanje«, kar je dokazivalo, da so njegove besede našle odmeva v srcu došlih gostov in udeležencev. Ko je prenehal vihar ploskanja in »živio-klicev«, je poprijel besedo načelnik »Ljubljane«, g. Orehek ter napil društvu »Liri«, spominjajoč se vsenemške slavnosti v Gradcu in impertinentnih napadov na nas Slovence. To ni bil shod, posvečen visoki ideji pesmi, je dejal, temveč shod pangermanskih agitatorjev, kateri so si stavili nalogo na tujih tleh grditi slovanski narod. Na to je napil predsednik »Slavca« g. Dražil z izpričano svojo zgovornostjo g. kamniškemu županu in mestu ter želel, naj ostane mesto vselej tako junaško pogumno proti našim narodnim sovragom, kakor dozdaj, naj je vselej tako trdno, kakor so trdne skale, ki tako slikovito krase in venčajo kamniško okolico. Priljubljenemu predsedniku in rojenemu go vorniku je sledila v zahvalo cela ploha ploskanja in iskrenega pritrjevanja. Vrstile so se še dalje navdušene zdravice in napitnice; med drugimi je napil g. Orehek jako galantno kamni škim rodoljubnim damam, odzvala se je njegovi napitnici gospa Vremšakova. Nato je govoril tudi hrvatski gost iz Zagreba g. Dorotka o slovanski slogi in napil »ženski» slovenski pesmi, ki se druži z junaško hrvatsko, a vrhunec navdušenja se je opazil, ko je kamniški župan, gospod Močnik sporočil zbranemu občinstvu, da je pevsko društvo »Lira« ravno danes vzročila velezaslužnemu svojemu predsedniku, g. Vremšaku diplomo častnega članstva. Vsestransko odobravanje, ki je sledilo županovemu govoru, je bilo sijajen dokaz, kolikih simpatij in kolikega spoštovanja uživa tako pri občanih, kakor pri pevskem društvu »Lira« njen dolgoletni član in predsednik. Prav iz srca želimo mu tudi mi, da v društvu in na čelu »Lirašev« še dolgo let ubira tako blagoglasno, kakor doslej strune slovanske pesmi. — Ob četrti uri je bil v senčnatem vrtu Fischerjevega hotela slavnostni koncert. Prostorni vrt je bil do zadnjega kotička zaseden. Meščanska godba je svirala jako lepo izbrane točke, pevska društva pa so uprav tekmovala v ubranem, lepem petju. In njihovo petje je bilo v istini izborno, umetniško popolno ter vsestransko dovršeno. Slovenska pesem je obhajala pravi praznik. Čuti toli mile naše slovenske pesmi, to je utisek, ki ostane nepozaben vsakomur. Dokler ima slovenska pesem tako močno, tako vneto in krepko zaslombo, dotle ni se nam bati za boljšo bodočnost. Navdušenosti je treba za velika dela in te, kakor sem uverjen, slovenskim pevskim društvom ne manjka. Čas med ljubeznivimi Kamničani nam je potekel le prehitro in nam je bilo misliti zopet na Ljubljano. Nekaj naših je sicer ostalo še v Kamniku radi ponedelj-skega izleta v Vrhpolje, da osveži v rajski prirodi, ki je tako potratno okrasila kamniško okolico in vobče Gorenjsko — a nam se je zdelo že teh užitkov preveč. Kamniško občinstvo je nas spremilo na kolodvor z lampijoni, na kolodvoru se je še pelo in po vsaki točki zopet ploskanje in »živio-klici«. A nakrat je pridrdral hlapon ter napravil vsemu konec. Kamniška godba je nam zasvirala v slovo, še nekaj trenotkov in vlak je nas odvedel nazaj v našo ljubo Ljubljano. — Tako je končala lepa slavnost, 201et-nica obstanka pevskega društva »Lire«, in ta slavnost 09tane gotovo vsakemu v najprijetnejšem spominu. Mimogrede bodi omenjeno, da je tudi postrežba v Fischer-jevem hotelu bila jako kulantna in vzorna, vsa čast podjetniku! Poslovili smo se iz prijaznega Kamnika s prisrčno željo, da najde slovenska pesem vsepovsod po Slovenskem enako vnetih pospeševateljev in navdušenih go-jiteljev, kakor smo jih videli v Kamniku. Naj se nikar ne imenuje »slovenski« kraj ali trg, kjer ni slovenskega pevskega društva. Naj se slednjič tudi slovenska pevska društva zjedinijo v zaželjeno »Zvezo«, v koji bi plemenito tekmovala v proslavo slovenske pesmi. Da, slovenska pesem, bodi nam vselej in povsod draga in sveta! Ti si nas prebudila k novemu narodnemu življenju, ti nas krepi in jači tudi v na-daljnih bojih, kadar se bomo borili za svoje svete ideale, da, slovenska pesem, močno zadoni, nevstrašeno zazveni raz slovenskih planjav, da se uverijo naši so-vragi, da tu živi rod, ki je odločen braniti svoje pravice z zadnjo srago svoje krvi ter da slovenska pesem izgine iz sveta šele s poslednjim Slovencem. Živela slovenska pesem! Dnevne vesti V Ljubljani, 10. septembra. — Osebne vesti. Gimnazijski učitelj v Mariboru g. A. Dolar pride v Celje na samostojne gimnazijske razrede. — Višji finančni svetnik pri graškem finančnem ravnateljstvu g. Viljem Jenny je imenovan svetnikom upravnega sodišča. — Klerikalni „tabor" v Ljubljani. Za dan 12. oktobra sklicujejo klerikalci »tabor« v Ljubljano. Prostora, kjer bi mogli zborovati, nimajo. V dvorani v »Kat. doma« je prostora je za kakih 300 ljudij, tam vendar ne more biti tabor, na kateri se bodo ljudje pripeljali s posebnimi vlaki, druge dvorane pa klerikalci nimajo. Morali bi zborovati pod milim nebom, kar je v Ljubljani izključeno. Toda to jim ne dela skrbi, ker jim sploh ni z a r e d n o z b o r o v a n j e, nego samo za demonstriranje po ljubljanskih ulicah. Kar očitno že kličejo na boj, kar očitno poživljajo svoje pristaše, naj liberalce pobijejo kakor polhe. »Domoljub« je začel prvi se s primerno previdnostjo ubirati te strune. Na shodu v Vipavi je Šusteršič že očitneje govoril v tem smislu, v nedeljo pa taisti Šusteršič kar očitno poživljal, naj pridejo klerikalci 12. oktobra v Ljubljano, da p o b i j e j o 1 i b e-ralce kakor polhe. Po »Slovenčevem« poročilu je dr. Žlindra govoril pri Frlincu zbranim klerikalcem tako le: »V Bohinju sem našel poštene ljudi. A življenje so mi grenile po planinskih kočah neke ži-vahce, takozvani polhi, pristna podoba liberalizma. Ti namreč motijo spanje in včasih ugriznejo, a splošno niso nevarni, ker so premajhni, po vseh svojstvih zaničevanja vredni, človek se jih reši s tem, da jih ubije.« Polhi (!), ki so Šusteršiča grizli v planinskih kočah, morajo biti zanimive živalice. Doslej o tacih polhih še nihče ni vedel, samo o bolhah, a to je postranska stvar. Glavno je, kako je Susteršič predočeval svojim poslušalcem, da je liberalec prav tak, kakor polh in da, kakor se polha rešiš s tem, da ga ubiješ, tako se rešiš tudi liberalca, to se pravi: ubij ga in v ta namen pridi 12. oktobra v Ljubljano na klerikalni »tabor«. Nesramnejšega izzivanja že dolgo nismo doživeli. Z ozirom na to, da se poklicanim faktorjem ni nič čudno zdelo, ko je Susteršič poživljal klerikalce, naj pridejo 12. oktobra v Ljubljano pobijat liberalce kakor polhe, se je sešel i z vr sevalni odbor n a rodno-napredne stranke, da sklepa o korakih, ki jih je storiti glede klerikalnega »tabora« v Ljubljani dne 12. oktobra. Že prej so z raznih stranij došli pozivi, naj se uprizori isti dan p r o t i d e m o n s t r a c i j a in sedaj se je izvrševalni odbor posvetoval o načinu, kako povabiti somišljenike na dan 12 oktobra v Ljubljano. O dotičnih sklepih bomo še pravočasno poročali. Dne 12. oktobra se mora pokazati, da je Ljubljana liberalna in da liberalci še dolgo niso živa-lice, da bi jih klerikalci pobijali kakor polhe. — Uravnava Mirne. Uradni list prijavlja danes strokovno poročilo o uravnavi Mirne. Vsaka beseda tega strokovnega poročila je zaušnica »Slovenc u«, ter svedoči, kako nesramno in krivično je postopal škofov list, ko je trdil, da je uravnava Mirne v nevarnosti vsled krivde državnih in deželnih inženerjev. »Slovenec« je deloma že včeraj reteriral in vsaj glede inženerja g. Sbrizaja preklical svoja natolcevanja, pri tem pa se seveda zvija na vse načine, da bi čitatelji ne spoznali najnovejše njegove blamaže, ki je pa sad brezkončne hudobije. Mislimo, da je g. deželni glavar poklican, da potom popravka prisili »Slovenca« pojasniti resnico, sicer pa konstatiramo, da je gos p. deželni odbornik Fran Povše poročevalec v zadevi Mirne in Če koga kaka krivda zadene, da se je uravnava Mirne zavlekla, je to v prvi vrsti g. Povšeta. — Vrli fantje. V Žireh in v okolici ima dr. Tavčar ne le mej možmi, nego tudi mej fanti obilo prijateljev. Kadar se vrača iz Žirov v Poljane, se zbirajo fantje na Dobračevi in ga počakajo. Tako se je zgodilo tudi v ponedeljek po shodu v Žireh. Zbralo se je na Dobračevi čez 30 fantov, sami čvrsti mladeniči, lepega obnašanja. Mej njimi ne slišiš psovke, pač pa pojejo lepo in tudi dobro govore. Kp se je v ponedeljek pripeljal dr. Tavčar, so ga fantje presrčno pozdravili, jeden iz-mej njih je stopil v prvo vrsto in imel dolg govor na dr. Tavčarja. Spoznalo se je lahko, da mu prihaja vsaka beseda prav od srca. Pozdravil je dr. Tavčarja kot voditelja narodno - napredne stranke, ki hoče vso temo pregnati iz slovenskega naroda. Tudi dobračevski fantje, je dejal govornik, spoštujejo dr. Tavčarja in nečejo nadvlade duhovščine, nečejo, da bi se Dobračeva 'postavila nazaj v srednji vek. Želel je dr. Tavčarju dolgo življenje in moči, da bo mogel dognati težki boj. Tudi mladeniči v Žireh in v okolici bodo vedno zastopali iste misli, kakor on. — Zabeležili smo ta slučaj, ker kaže, kako zavedni in razumni so fantje v Žireh. To so vrli fantje, katerih mora biti vsakdo vesel. — Kaplan Lavrič v Žireh bi rad svoje znanje z vdovo Volšarico utajil in je v ta namen priobčil v »Slovencu« neko konfuzno poslano. Vedeti hoče, kdo je naš dopisnik. Ljubi kaplan Lavrič! Ne gre se za to, kdo je dopisnik, nego gre 86 za to, da je bil pri sodniji v Idriji doprinesen dokaz resnice, da ste Vi z Volšarico spali na peči. Kdo nam je to sporočil, je postranska stvar, da je pa sporočil resnico, tega menda vendar ne boste tajili, dasi sicer ne ljubite preveč te hčerke božje. — ,,Slovenec" je v đoboto nečega višjega uradnika deželne vlade proglasil b lažnim, včeraj pa je to zopet preklical. Sicer se primeri vsakemu listu, da kdaj kaj napačnega poroča, a predno se koga s polnim imenom proglasi blaznim, se stvar vendar preišče. — Za protestni shod v Trstu, ki bo v nedeljo dne 14. t. m. se delajo ve- likanske priprave in bo to, kakor se nam poroča, najznamenitejša manifestacija, kar so jih kdaj pripravili tržaški Slovenci. Gre se za slovenske ljudske šole. 9000 slovenskih otrok je v Trstu in v okolici brez slovenskih šol, samo v mestu je 53G0 takih otrok. To so vnebopijoče razmere. Vlada je pač ustanovila za 56 nemških otrok v Trstu 48 odelkov ljudskih šol in dala Nemcem na razpolaganje nemško gimnazijo in realko, za 53C0 otrok pa ni storila ničesar. Proti tej krivici bo protestiral nedeljski shod. — Zasebni zavod za deklice v Krškem. Opozarjamo na današnji in-scrat glede zasebnega zavoda za deklice. Iz tega zavoda se bode morebiti vendar enkrat izcimila meščanska šola za deklice. Žalostno, a resnično, da še nimamo Slovenci ne jedne meščanske šole ne za deklice ne za dečke, izvzemši samostanskih šol. — Moža zastrupiti je poskusila 201etna posestnikova žena Marija Bizjak iz Moravč pri Sv. Križu. Izročili so jo sodišču v Trebnjem. — Iz Kranja se nam piše: Včeraj popoldne umrl je nagloma tukajšnji fakin France Bedina v Jakačevem hlevu. Na njegovem životu je bilo najti več plavkastih lis, katere mu je baje prizadejal neki kranjski konjepodilec, kateri je v divjem korzn, kakor je sploh v Kranju navada, proti domu dirjal in ga pri tej priliki povozil, da je obležal Bedina na cesti. Fijaker je podil potem še bolj hitro seve, da ga niso dobili. Bedina je bil tudi žganjarček, redkokrat trezen, poleg tega še epileptiker toraj ni čuda, da je prišel hitronogim? kranjskim konjem pod noge. — Most čez Savo pri Trbovljah. Zgradbo tega mostu je prevzel stavbenik gospod Andrej Zaje iz Gorice. — Volilna reforma na Koroškem. Cesar je sankcioniral v zadnjem zasedanju deželnega zbora Koroškega sklenjeno preosnovo deželnozborskega volilnega reda. — Značilno. Sv. Ivan pri Trstu je slovenski predkraj kjer tudi dandanes še ni dosti Lahov. Ta slovenski okraj ima ofici-aluo dve imeni. Civilna oblast imenuje kraj „S. Giovanni bei Triest- — na pol italijansko na pol nemško — cerkvena oblast pa ga imenuje „S. Giovanni di Guardiella", torej samolaški. Ni-li to jako značilno za tržaške razmere? — Šolske razmere v Voloski. Značilno za šolstvo na Voloskem, kjer je prebivalstvo, vsaj domače, skoro izključno hrvatske narodnosti, je to, da se je na ta-mošnjo italijansko šolo upisalo letos samo 28 otrok in še med temi le 5 pravih Volo-ščanov in pa, da sta za to kopico otrok nameščen 1 učitelj in 1 učiteljica; za tamošnjo hrvatsko šolo pa mora skrbeti družba sv. Crrila in Metoda z narodnimi žulji rodoljubnih ljudij. To so razmere, ki delajo — vso čas vladajočemu zistemu. — Po zagrebških izgredih. Doslej je policija potom o d gon a odpravila iz Zagreba 120 oseb. Mej temi je tudi urednik »Srbobrana« Adamović. V zaporu se nahaja tudi hrvatski publicist dr] Stjepan Radić. Aretiral i so ga s pretvezo, da je Hrvate proti sebi razburil in da ga mora policija vzeti v varstvo. In zdaj ga varuje v zaporu. Radić je to sam pisal v praske »Nar. Listy«. — Posredovalno delovanje mestne posredovalnice za delo in službe v mesecu avgustu. V primeri s prejšnjim mesecem in onim lann-skega leta, je posredovanje splošno nekoliko zaostalo, to pa vsled tega, ker je bila posredovalnica skozi osem dni radi popravila uradnih prostorov zaprta. Pri moškem delu so dobili dela oziroma službe: mizarji, jeden pisar, trgovski in gostilniški sluge, največ pa prometnih uslužbence v in dninarjev. Pri ženskem delu so bili oddani: jedna korespondentinja, dve prodajalki, ter večje število hišnih in gostilniških poslov. Posredovanje z vajenci in stanovanji v tem mesecu ni imelo vspeha, kar je pri teh dveh kategorijah skoraj naravno, ako se vpošteva sredina počitnic. Kakor običajno, je bilo mogoče največ uslužbencev za mesto oddati zunanjim naročilom je bilo mogoče le deloma ugoditi. Službe dobe: 1 stavbeni ključavničar, 2 mizarja, 1 poštni sluga, več natakaric in gostilniških kuharic, 1 prodajalka kruha in drugi hišni posli. — Službo iščejo: 2 pisarja, 1 vrtnar, 1 laborant, 1 skladiščnik, 1 knjigovodkinja, več izurjenih prodajalk, 1 hišnik, 2 pisar, sluge. — Oddati je mnogo dijaških stano-v anj. — Skladišče za živino na drž. kolodvoru. Deželna vlada je dovolila na drž. kolodvoru napraviti provizorno skladišče za živino, ki se dovaža in odvaža po železnici. S tem bo promet z živino na tem kolodvoru dokaj olajšan. — Na včerajšnji semenj dne 9. t. m. je bilo prignanih 637 volov in konj, 243 krav in 100 telet — skupaj 970 glav. Semenj je bil še dosti obiskan in tudi kupčija še dokaj živahna, ker so prišli kupci iz tujine. — Obstreljen vajenec. Puškar-ski vajenec Henrik Kesler je bi! včeraj v Mrakovi gostilni na Marije Terezije cesti, kjer je društvo zidarjev in tesarjev priredilo streljanje na dobitke, v nogo ustreljen. Kateri zidar ali tesar je bil tako neroden, da ga je zadel, še fant sam ne ve povedati. — Na Golovcu se klati velik, ru-jav tigrast pes, kateri je ušel Salezijancem v Rakovniku. Pes je sumljiv, da je stekel — Z nožem. Dne 7. t. m. je bil pri Cerkljah delavec Ivan Martinjak, ko se je vračal domov, na cesti od fantov napaden. Dobil je več sunkov z nožem v vrat, v hrbet, v prsi in v glavo. Poško dovan je težko. Prepeljali so ga v bolnico. Napadalci so ušli. — Ljubljanska hišna posest-niča v Naklem ponesrečila. Včeraj peljala se je gospa Ivana Stern, hišna po-sestnica na Emonski cesti št. 10 na bir-manje v Naklo. Popoludne se je hotela iz Naklega odpeljati v Tržič. Voznik se je bil napil in je vozil tako naglo in neprevidno, da je zadel ob vogel neke hiše in se je voz prevrnil. Gospa Ivana Sternova je padla z voza in si zlomila levo roko in izpahnila desno roko. Tudi na nogah se je pobila. Prepeljali so jo v Ljubljano. — Na Brezju je bilo zadnja dva praznika 22.000 romarjev. To je kupčija! — Dva pijana prisiljenca sta danes dopoludne pri stavbi Urbančeve hiše napravila punt. Uprla sta se paznikom tako, da je morala priti na pomoč policija. — V Ameriko se je odpeljalo danes ponoči z južnega kolodvora 151 oseb. — Dva delavca ubilo. Pri gradbi tunela v Hrušici na bohinjski železnici sta včeraj ponesrečila dva delavca. Bila sta pri streljanju v tunelu ubita. — Pnevmatike na kolesu pre-rezal je včeraj popoludne v gostilni na Miklošičevi cesti neki klepar Zupančičevemu polirju Francetu Prezelju. Storil je to iz maščevanja. — Silovit korporal. Okoli 12. ure ponoči je prišel korporal 27. pešpolka Franc Schwarz na južni kolodvor in je hotel iti brez vstopnice na peron. Vratar Ludovik Schlev mu je to zabranil, na kar pa je Schwarz začel vratarja zmerjati in mu obetati klofute. Službujoči uradnik g. Franc Borštner je hotel posredovati, a Schwarz ga je sunil v prsi. Tudi stražniku se ni pokoril in morali so poslati po vojaško patruljo, da ga je odstranila s kolodvora. — Glas iz občinstva. Med vo jaki v Franca Jožefa vojašnici se je udomačila navada, da mečejo vsakovrstne smeti in nesnago skozi okno v Prisojne ulice, ki so vsled tega vse ponesnažene. Ali se to vojakom ne more prepovedati? — Pod kolo je prišel danes dopoludne Verhovčev hlapec na Poljanski cesti št. 56, Ivan Mlinar. Pri vožnji gramoza iz Verhovčeve jame, mu je spodrsnilo in je padel tako, da je prišel pod vozno kolo, katero mu je nogo precej stisnilo. — Zaradi hudodelstva krvo-sramnosti sta bila danes aretovana 54 let stara Liza M. in njen 271etni sin Franc M., stanujoča v R<*vnikarjevih ulicah. Na-vedenca sta bila zaradi istega delikta aretovana že meseca julija t. 1., pa se je takrat preiskava proti njima ustavila. Sedaj je pa po pričah njuno nenravno zločinstvo neovržno dokazano in je upati, da ne bosta ušla zasluženi kazni. — Izgubljene in najdene reči. Na poti od Mestnega trga, po Špitalskih ulicah, čez Marijin trg in Prešernovih ulicah do Šelenburgovih ulic je izgubil trgovski sotrudnik I. W. zlat obesek z jednim črnim in z jednim belim kamnom. — Na Dunajski cesti je našel šolski učenec Slavoj Dimnik zlato uro s kratko zlato verižico. — Na sejmišču je bila izgubljena srebrna anker ura. * Najnovejše novice. Zaradi M a d j arom sovražnega vedenja je naučni minister odstavil srbskega veroučitelja Baškoviča z višje gimnazije v Sobotici. — Zatvoritev premogovnika „Jupiter". Rudarska oblast je odredila, da se za vedno zapre premoga zelo bogati rudnik „Jupiter-pri Mosteh na Češkem zaradi opetnih nesreč, ki so se zadnji čas primerjale. — S o ln Carica je zadela nad 100 mož 93. pruskega polka pri vajah, štirideset vojakov je vsled tega umrlo. — Goreča reka. Na otoku Sv. Vincenca je začela izpod gore Chatean Belaire bruhati goreča tekoča masa, ki se vali dalje v podobi reke. Vodja hrvaških spiritistov dr. II iuko vič je bil ohdolžen motenja vere, ker je govoril o — peklu in nebesih. Ker pa ni bilo dovolj dokazov je bil te dni obtožbe oproščen. — Kuga v Hamburgu? Na neki trgovski ladji je obolel neki mož za znaki kuge, vsled česar so ladjo takoj zaprli za promet. — Otoki zginili. Bermuda—otoki, katerih je okoli 300 z nad 13.000 prebivalci, so baje zginili s površja, kakor poročajo iz Zaliodnje Indije mornarji. — Železniški predor se je p o d r 1 v Saint Agreve ter podsul devet delavcev. ' Marija Konopnicka. Slavna pesnikinja poljska je obhajala ravnokar 251etnico svojega književnega delovanja. Jako laskavo in navdušeno pismo je poslal sloviti Poljakinji Sienkievvicz. ' Rudolf Virchow, eden največjih učenjakov sedanjega časa, slaven anatom in antropolog, medicinec, politik, učitelj, pisatelj in urednik v eni osebi, je umrl 5. t. m. v Berolinu. Dr. R. Vircho\v je bil rojen 13. oktobra 1. 1821 v Schivelbeinu na Pomerjanskem Študiral je v Berolinu, kjer je postal podzdravnik in pozneje asistent. L. 1844 se je habilitiral na berolin-skem vseučilišču, predavanja o patologični anatomiji pa je imel že celo leto prej. Ker se je Virho\v takoj početka zanimal in tudi gorko zavzel za svobodomiselno politiko bil je zvest pristaš liberalne stranke ga je ministrstvo 1. 1849 od službe odstavilo, vendar je delalo več zdravniških društev in posameznikov na to, da mu je ministrstvo podelilo mesto iznova. Toda še isto leto je bil poklican Vircho\v v Vv'urz-burg, kjer se je nastanil kot redni profesor in kjer je postal eden najboljših učiteljev vviirzburške medicinske šole. Tu je ustanovil tudi fizikalično medicinsko družbo ki je objavljala razne razprave. L. 1856. so poklicali velikega učenjaka nazaj v Berolin kot rednega profesorja in ravna-telia prav zanj ustanovljenega patologič-nega zavoda na vseučilišču. L. 1859 je prepotoval na prošnjo norveške vlade zahodno obal norveško, kjer je preiskava! kožne bolezni. Pozneje je potoval a svrho etnografičnih študij tudi večkrat v Kavkaz. Virchovv je ustanovitelj takozvane celularne patologije in je tako velikansko vplival na razvoj medicine. Po njegovem mnenja povzročuje namreč vse življenske dogod-ljaje — in k temu šteje tudi bolezni — dražljivost celic. In to naziranje je postalo temelj moderne medicine. Kot strokovnjak prve vrste, je pisal Vircho\v mnogo razprav o snaženju mest, o desinfekciji, šolski higijeni i. t. d., ki so našle povsod najtoplejše priznanje. Najvažnejša in najslavnejša pa so sledeča njegova dela : »Razprave k znanstveni medicini,« »Ročna knjiga k specijalni patologiji in terapiji« (6 zvezkov), »Nauk o trihi-n a h, »O legarju lakote« i. dr. Umrli učenjak je bil tudi soustanovitelj in opetovani predsednik berolinskega antropolo-gičnega društva. Poleg tega je ustanovil mnogo drugih občekoristnih društev. Vir-cho\v je padel pred več meseci z električnega voza, ko je hotel izstopiti. Zlomil si je nogo. In to je bilo zanj usodepolno; od takrat je starček vedno bolehal. Pokopan je bil Vircho\v danes in sicer na stroške mesta Berolina. Pokojnik je bil ljubezniv in blag mož, tih in skromen učenjak, zato pa simpatičen tudi kot človek. Njegovo ime pa ostane v medicinski vedi nesmrtno. * S trnkom zastrupil. »Salzb. Ztg« javlja, da si je ranil pred kratkim stotnik v pokoju VVachtlechner s trnkom palec; poklical je takoj zdravnika, a je vkljub temu umrl vsled zastrupljenja krvi. * Nov roman grofa Tolstega. Grof Lev Tolstoj, ki je sedaj zopet čil in zdrav, je napisal nov roman »Hadži Mu-rat«, v katerem popisuje vojno življenje za časa bitk proti kavkaskim hribovcem. Tolstoj se je teh bitk namreč sam v resnici udeležil. Umor iz ljubezni. V Berolinu je umorila nedavno 481etna Mina Reinke svojega Sletnega sina Frderika. Deček je imel namreč že od rojstva pohabljeno nogo. Bil je preteklo leto več tednov v bolniščnici, kjer so mu tudi nekoliko pomogli. Pred petimi tedni ga je sunil neki tovariš Friderika s klopi in nesrečni dečeL si je zlomil že itak bolno nogo. Tako se je njegovo stanje poslabšalo in bati se je bilo, da ostane vse življenje pohabljen. To je mater tako žalostilo, da je postala skoro umobolna. Pred par dnevi je začela nakrat dečka daviti in ga je obesila na kjuki. Potem je stekla v prvo nadstropje sosedne hiše ter skočila z okna na dvorišče; malo časa za tem je bila mrtva. * Nova moda. Pariški listi že prinašajo dolge študije o najnovejši jesenski modi, ki pa je ostala v splošnem oziru pravzaprav stara, le da je še nekoliko bolj pretirana. Glavni pogoj modne dame je. da je — suha, čimbolj, tem lepše. Ženska, ki je po našern starokopitnem okusu lepega života, okroglih udov, taka ženska sploh ne sme na cesto več. Dolge, secesijonistične, mršave prikazni v deloma ozkih deloma ohlapnih oblekah ter širokih, ogromnih klobukih, pod katerimi kar oma-gujejo uboge stvarice, to so pravi ideali sedanjega modnega sveta. Debela ženska ostani torej kar doma, da ne bo žalila estetičnega čuta ljudi; zlasti ženska, ki ima kaj trebuha, sploh ne sme v salon več, kajti prišla je zlata doba za sence in skelete. Društva. — Tamburaški klub ,Zvezda' vabi svoje p. n. člane k skušnji, katera 8e vrši jutri v četrtek točno ob 8. uri zvečer. — Prostovoljno gasilno društvo v Šmartnu - Tacnju pod Šmarno goro priredi v ne de lj o, dne 14 septembra t. 1. na vrtu Koširjeve gostilne v Tacnju veselico. Spored: 1. Tam-buranje tamburaškoga kluba »Triglav« iz Ljubljane. 2. Srečkanje. 3. Petje in prosta zabava. Začetek ob polu 4. uri popoludne. Vstopnina prosta. Čisti dohodek je namenjen v poplačilo dolga za gasilno orodje. Blagovoljne dobitke za srečkanje hvaležno sprejema načelstvo. Veselica se vrši ob vsakem vremenu. — Narodna Čitalnica za Rečico, Nazarje in Kokarje imela bode I. svoj redni občni zbor v nedeljo dne 14. t.m. ob 3 uri popoludne v gostilni g. Aut. Re-mica v Nazarji. Ker bode to društvo za razvoj narodnega življa jako velike važnosti, prosijo se bližnja društva in korporacije, da se kolikor mogoče tega zborovanja vdeležijo in s tem slavnost ustanovljenja povišajo. Telefonska in brzojavna poročila, Ivan Nabergoj f. Prose k 10. septembra. Danes zjutraj ob treh je umrl tu vitez Ivan Nabergoj. Trst 10. septembra. Nabergoj Ivan je danes ob 4. uri zjutraj umrl. Pogreb bo na Prošeku v petek ob polu 11. uri zjutraj. Dunaj 10. septembra. Uradna „Wiener Zeitung" prijavlja danes cesarski patent, s katerim so razpuščeni deželni zbori štajerski, koroški, dolenjeavstrijski, go-renjeavstrijski, solnograški, moravski, šlezijski in predarlski. Kdaj bodo nove volitve, še ni določeno. Dunaj 10. septembra. Cuje se, da se bodo volitve v deželne zbore vršile meseca oktobra in dostavlja se, da se državni zbor skliče šele po teh volitvah. Dunaj 10. septembra. Ogrski ministrski predsednik S zeli je prišel danes sem. Če se snide s Korber-jem, je neki jako dvomljivo. Dunaj 10. septembra. Cesar je danes v dan obletnice smrti cesarice Elizabete obiskal rakev pri kapucinih in se dolgo mudil ob grobu ranjke cesarice. V stolni cerkvi je bila maša zadušnica, katere so se udeležili prvi dostojanstveniki. Dunaj 10. septembra. Častniški sluga Matonšek je v tukajšnjem arze-nalu ustrelil svojo ljubimko. Budimpešta 10. septembra. V Mariji Radni pri Aradu, kjer je bilo zbranih več sto romarjev, so cigani zanetili ogenj, 17 romarjev je teško poškodovanih, 8 jih je zgorelo. Pariz 10. septembra, čim se snide parlament, bo J aure s zahteval, da predloži vlada ukaz, ki ga je dobil podpolkovnik St. Remy, potem odgovor, ki ga je ta dal in razsodba vojnega sodišča v Nantesu. Napoveduje se velika akcija, češ, razmerje mej Francijo in francosko armado se mora pojasniti. Slovenci In Slovenke I Ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda I Borzna poročila. Dunajska borza dne 10. septembra 1002. Skupni državni dolg v notah .... 101 65 Skupni državni dolg v srebra .... 101'BO Avstrijska zlata renta....... 121 45 Avstrijska kronska renta 4" . .... 100 25 Ogrska zlata renta 4°/„....... 120 90 Ogrska kronska renta 4% ..... 9820 Avstro-ogrske bančne delnica .... 1601'— Kiaditne delnice......... 693-— London vista.......... 239eo Nemški državni bankovci za 100 mark 116 97'/» 20 mark............2340 20 frankov............ 1907 Italijana^! bankovci....... 94*75 C kr. cekini...........11 28 Žitne cene v Budimpešti dne 10. septembra 1902. Termin. Pfienica za oktober . . . . za 50 kg K 6 70 „ maj 1903 ... „ 50 „ „ 7 — Rž „ oktober . . . . „ 50 „ „5 97 Koruza ,. september . . . „ 50 „ „ 536 „ „ maj 1903 . . . . „ 50 „ „ 5 38 Oves „ oktober . . . . „ 50 „ „ 546 Efektiv. Nespremenjeno. Darila. Upravnlštvu našega lista so poslali : Za družbo sv. Cirila In Metoda. Gospića Anica Šliber v Selcih 4 K, darovala vesela družba na kegljišču „pri Načetu" v Dolenjivasi pri Ribnici. — Neki gospod iz Kamnika 1 K, kot zapadli vadij gosp. Ernesta Kordina, c. kr. komisarja v Kamniku, ker pri lepem vremenu ne lazi na Kamniško sedlo. — Vesela družba pri Traunu na Glin-cah nabrala 2 K 40 vin. — Skupaj 7 K 40 vin. — Živeli! _ Odbor „Dijaške kuhinje v Kranju" je prejel od 1. junija do 15. avgusta t. 1. sledeče prispevke ozir. darove: profesorski kolegij za junij 10 K, župnik Jernej Ramoveš v Poljanah 40 K, neimenovana iz Trbiža 10 K, dr. Mano Jagodiz v Tržiču 5 K, lekarnar Vinc. Eggenberger istotam 3 K, dr Jos. Lukan v Kranju 10 K, iz zapuščine g. župnika Matevža Prežlja 20 K, pike pri Francku v Podbrezjah 1 K, durakisti pri g. P. Mayr-u 80 vin., po dr. Fr. Prevcu zapadle are 5 K, Alfonz Pire, vodja c. kr. glavarstva 20 K, profesorski kolegij za julij 10 K, g. dr. Fr. Prevc, kazenska poravnava P. Š. 10 K, Edv. Dolenz podari odškodnino iz kazenske razprave proti J. F. 25 50 K, od razbitega kegljačkega kluba 1*40 K, gospodična Mar. Zhishmann 6 K, Bog. Krenner iz Škofjeloke 4 K, rodovina Zabretova iz Britofa v spomin na pokojnega očeta 50 K, Fr. Zaplotnik, posestnik iz Letenc 10 K, Avg. Drukar pošlje po inicijativi koroškega Nemca g. \Vagenpfeila v družbi pri „Roži" in v .Narodni kavarni" za Dijaško kuhinjo v Kranju nabranih 42 34 K, župnik Alojzij Kum-mer na Sinko vem Turnu 4 K, abiturijent Trojan-šek izroči polovico prebitka abiturijentske veselice 92 K, pike ^ŠREJ" v Cojzovi koči 1*50 K. Odbor „Dijaške kuhinje" se najtopleje zahvaljuje za velikodušne darove, s katerimi mu je bilo omogočeno podpirati revne dijake ter prosi udano vse prijatelje mladine, da ostanejo še nadalje naklonjeni „Dijaški kuhinji" ter podpirajo dejanski odborovo delovanje. Mnogostranska poraba. Gotovo ni domačega zdravila, katero se da tako mnogostransko porabiti, nego „Molio-vo francosko žganje in sol", ki je takisto bolesti utešujoče, ako se namaže ž njim, kadar koga trga, kakor to zdravilo vpliva na mišice in živce krepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica K 1-90. Po poštnem povzetji pošdja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, DUNAJ, Tuch-lauben 9. V zalogah po deželi zahtevati je izrecno M O L L-o v preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 6 (12 — 12) 30.000 kron znaša glavni dobitek olomuške razstavne loterije. Opozarjamo na to naše čitatelje, da se vrši srečkanje nepreklicno dne 25. septembra 1902, ter da se vsi dobitki dobiteljem izplačajo tudi v gotovini po odbitku io . Proti zoboboiu in gnilobi zob izborno deluje dobro znana antiseptična Helonsine nstnam zobna voda katera utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo lz ust. f steklenica z navodom 1 H. Razpošilja se vsak dan z obratno pošto ne manj kot 2 steklenici. Edina zaloga. Zaloga vseh preizkušenih zdravil, međec. mil, medicinalnih vin, Specijalitet, najfinejših parfumov, ki-rurglčnih obvez, svežih mineralnih VOd i. t. d. (519-28; Deželna lekarna Milana Leustek-a v Ljubljani, Resljeva cesta št. 1 poleg novozgrajenega Fran Jožeiovega j ubil. mostu. Zahvala. Podpisano načelništvo Narodne čitalnice v Cerknici se zahvaljuje cenj. članom slov. drame iz Ljubljane, da so tako lepo izvršili svojo nalogo, s tem da je bila predstava „Oče in očim" občinstvu prava iznenađenost in zadovoljnost. Posebna zahvala se izreka rodbini Lavrič iz Rakek-u, katera je darovala fotografirane slike razrušenih hiš iz Martinjaka, ter iste pri prosti zabavi razprodala za 48 K 80 vin. pogorelcem v korist, objednem gre pa zahvala vsem obiskalcem, kateri so s preplačilom pripomogli, da se je čisti dohodek 101 K 41 vin., izročil tukajšnemu županstvu v razdelitev pogorelcem v Martinjaku. Naeelntštvo narodne eltalnlee v Cerknici, dne 9. septembra 1902. M^teorologično poročilo. Višina nad morjem 806-8 m. Srednji »račni tlak 784-0 nun. ■+3 O. £S Vetrovi Nebo 11 1s * » 9. 9. zvečer 736 7 152 si. szahod jasno 10. 7. zjutraj 736 9 118 al. jug megla a 2. popol- .35 8 2« j 2 al. jug jasno an. ^ \r* .<0> Slov. Naroda« pod naslovom >Oktober«. (2177—1) Kdor želi ustanoviti tovarno za izdelovanje lesa za čevljarsko, sedlarsko klobučarsko obrt, in Mrdobi delovodjo. Naslov pove upravništvo »Slov. Nar.«. _(2173-1) Trgovski pomočnik izvežban v vseh strokah trgovine mešanega blaga, vsaj 24 let star, se sprejme takoj pod ugodnimi pogoji. Dobri manu fakturisti imajo prednost. (2122—3. Jakob Petrovčič v Trebnjem. Novo zgrajena hiša V Bohinjski Bistrici, prav blizu predora in pripravna za vsako obrt, se odda v najem. Hiša obstoji iz osmih sob, dveh kuhinj in hleva za dva konja, zraven je senčnat vrt in veliko dvorišče. — Ceno pove lastnik Valentin Mužan, lesni trgovec in gostilničar na Bohinjski Beli. (2176—1) Najfinejši in najboljši čaj sveta JOTA TEA. Letošnji pridelek je ravnokar došel. Ponudbe za Avstro-Ogrsko sprejema (.1973—7; INDRA TEA IMPORT C0MPANY, ZAGREB. m tihe najnevarnejše prenašalke bolezenskih in kužnih tvarin. (415-170; Najboljše sredstvo je amerikanski Tanglefoot ki se dobi v vsaki boljši prodajalnici po 5 kr. pola. Kavarna [uropa. S tem uljudno opozarjam na svojo povsem na novo popravljeno kavarno v katerej so 4 novi biljardi in jako udobni prostori. Pred kavarno je lepa senčnata terasa. Za obilen obisk se priporoča z vsem spoštovanjem Ani Krapš (2152—2) kavarnar. Rokavice iz tkanine, glace in pralnega usnja dobre vrste kakor tudi (2626 - 81) ložice za snažiti v različni velikosti po nizki ceni pri Alojziju Persche Pred škofijo 22. Preklic. Preklicujem vse, kar sem pisal na odprti razglednici zoper Alojzijo Kopač, poštno upraviteljico v Št. Petru pri Ru-dolfovem, in potrdim, da je vse to, kar sem pisal, laž, katero sem si jaz izmislil in katero sem imel za šalo. Obžalujem, da sem jo razžalil in da je zaradi mene skoro izgubila dobro ime. (2175) Janez Ajdešček. Prva kranjska mizarska zadruga v Šent Vidu nad Ljubljano išče knjigovodja«*. korespandenta kateri mera biti slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi zmožen. Plača po dogovoru. Služba se lahko takoj nastopi. Za načelstvo: (2182) JTon Naznanilo. P. n. Čast mi je s tem naznaniti Vam, da so tudi letos pri nas vinogradi krasni, t. j. jako rodovitni, in grozdje je zdravo. Jaz posedujem io oralov vinogradov in se nadejam, da pridelam nekaj sto hektolitrov vina. — Zato Vam ponujam grozdje za prešanje ali pa že prešani mošt ter garantiram za čistost in pristnost. V slučaju potrebe se izvolite obrniti na mene. (2001—8) Belježim z odličnim spoštovanjem ITrstno© ZEZleščić posestnik vinogradov Jaška n*a Hrvatskem. Učenca (2178—1) sprejme v trgovino z mešanim blagom F. Skušek, trgovec v Metliki. Jfinipl" sledilna ognjišča za domačije, ekonomije, restavracije, zavode itd. Priznano izboren fabrikat. Jako veliko se pristedi na kurjavi. (780—46) Dobiva se v vsaki večji železninaki trgovini. Tovarna štedilnik ognjišč ,Triumph' S. Goldschmidt & sin Weli na C! oren Je Avstrijskem. Anton Tranfič, Pulj. Cenik za gotov denar brez skonta ali po poštnem povzetju. Primorska in otoška vina za hektl. kron S 1. Bela vina, Ia.......52 — g 2 "VIšUo (Liasa1 namiz. vino, belo Ia. 48— > 3. UaliiialiiiNko „ „ „ Ha 42— " £ • 4. lslrljeko „ „ „ Ia. 40— S U &• n ,. n n 26- ■ S : 6. „ „ „ „ Ula. 32 - f c= 7. Dalniatinsko, rdeče (Crno), Ia. 40'— a c. 8 O poli o, rdeCe Ha......44 — sr 9. I*«riiil4.1 terrano, rdeč, Ia. . . 32 — S ■ 10. Istrsko namizno vino, Ha.. . 28— g-•5 11. }>»IIIier, namizno vino, jako fino 48'— ™ «, 12. OlJI*.lno olje......80 — Sodi se ne zaračunajo, morajo pa se vrniti z Izplačano voznino na železniško postajo Pulj. Cene je razumeti od žel. postaje Pulj, ako se naroči sod najmanj 56 litrov- -^.rvt. Tranfič posestnik vinogradov. (2057- 4) :©:>::c£:*:>:>>:>:w^ 3s[ s S X X X X X X X s X X X X X x X X X X Naznanjam, da sem prevzel od „Narodne Tiskarne" v Ljubljani v izključno razpredajo Jurčičeve zbrane spise, potem letnike in posamezne te-vilke „Iijubijanskega Zvona in vse one knjige, katere so izle v založbi „Narodne Tiskarne". — Ta knjige so: Josipa Jurčiča zbrani spisi, zvezek I. do XI, broširan a 60 kr., elegantno vezan a 1 gld. „Ljubljanski Zvon", letniki n., m., V., VI., broširan a 3 gld., vezan v Bonaceve platnice a 4 gld. 20 kr.; — letniki VII. in VIII, broširan a 4 gld., vezan v Bonaćeve platnice a 5 gld. 20 kr.; — letniki od IX. do XVIII., broširan a 4 gld. 60 kr., vezan v Bonaceve platnice a 5 gld. 20 kr. Posamezne številke ,,Ljubljanskega Zvona1' po 40 kr. Zbirka zakonov. I. Kazenski zakonik, vezan a 3 gld. Zbirka zakonov. II. Kaz. pravdni red, vezan a 2 gld. 80 kr. Zarnlkovl zbrani spisi. I. zvezek, broširan a 50 kr. Dr. Nevesekdo: ,.4000 Povest, broš. a 50 kr. A. Aškerc: Izlet v Carigrad, broš. a 20 kr. Po znižani ceni priporočam: Fran Kocbek, Pregovori, prilike In reki Kiuito SO Ke-. Turgenjev: Otol ln sinovi. Rou>an, broširan k 50 kr. — Štiri novele, broš. a 20 kr. Beneš-Tfebizsky: Blodne duše. Roman, broširan a 70 kr. L ef e b v r e : Pariz v Ameriki, broširan a 50 kr. Stat nominis nmbra: Časnikarstvo ln naši časniki, broširano a 40 kr Tolstoj: Đva romana, broširana a 70 kr. J e 1 i n e k : Ukrajinske dume, Povest, broširana a 15 kr. Halevy: Dnevnik, broširan a 15 kr. — Razne pripovedke, broširane a 40 kr. — Dve povesti, broš. a 25 kr. Theuriet: Undina. Povest, broš. a 20 kr. A. Trstenjak: Slovensko gledališče, broširan izvod a 1 gld. Jurčič: Listki, broš. a 15 kr. — Gregorčičevim kritikom, broš. a 30 kr. Avstrijski patrijot: „Partelwesen der Slaven", broširano a 5o kr. Prej 50 kr., sedaj Sprejemam tudi naročila na vse modne žurnale, na vse domače in tuje časnike ter knjige. ~jgj£Q S c ±ir&r e m. t jol e r knjigo tržeč V Ljubljani, Dvorni trg štev. 1. KXXXXX.XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX se sprejme na hrano in stanovanje pod prav ugodnimi pogoji v Florijanski ulici Štev. 24. — Natančneje se poizve istotam v pritličju (dvorišče). (2127—2) Učenec 1 za trgovino z mešanim blagom, star 12 do 14 let, s primerno izobrazbo in ako je mog oče tudi nekoliko znanja nemškega jezika se takoj sprejme. Natančneji pogoji se poizvedo pri Dragotinu Klauder, Bohinjska Bistrica (Gorenjsko). I I I V jako prostorne, nahajajoče se U I A A v bližini železniške tovarne, ■ I I ^ U kjer se gradi sedaj železni-111 ^# ^a Pr°ga 'n bode promet še veliko večji, se radi družinskih razmer prodajo po jako ugodnih cenah v Jesenicah na Gorenjskem, lete imajo 22 stanovanj ter je tam tudi gostilna in trgovina z mešanim blagom. Gostilna je dobro obiskovana in tudi trgovina ima velik promet. Zraven so sobe za tujce. ^2102-3) Naslov pove upravništvo »Slov. Nar.« Ces. kr. avstrijske državne železnice. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. junija 1902. leta. Odhod ia sabijan© j ž. kol. Proga oes Trbll. Ob 12. uri 24 m po noči osobm vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno: čez Se ziba; v Ausaee, Solnograd, čes ITsin fteifling v Steyr, v Line, na Dunaj čez Amstetten — Ob 7. uri 5 m ijntraj ozobui vlak v Trbiž, Pon-tabel. Beljak, Celovec, Franzensfesta, Ljubno, Du:a<; čez Selzthal v Sclr.o^rad, Inomost, čes Klein - ReiSing v Line, Budejevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipbko; čez Amstetten sa Donaj. — Ob 11. ari 51 m jtai-cidve oaobm vlak v Trbiž, Pontabei, Beij&k. Ce-iovse, Ljubno, Selztbal, Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popeludce osebni vlak v Trbiž, Beljak, v Poutabe), Celovec, Frar2ensfeste, Monakovo, Ljubno; čez Selz-thal v Solnograd, Lend-Oasteiii, Zeli ob jezaru, tno-IBOst, Brtgenc, Curiti, 3euevo, Pariz \ čez Kiein-deidLag v Sieyr, ijLjc, Budejevice, Plzen, Manjine vare, Heb, Francove fare, Karlove vare, Prago, Lipske, na Dunaj čez Amstetten. Ob nedeljah in praznikih ob 5. uri ii m popoldne v Podnart-Kropo. Ob 10. uri po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, (Ljubljana-Monakovo direktni vozovi I. in II. razreda}. Froga v Hovoraosto in v Kcoevjei Osobm vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto« Straža, Toplice, Kočevje, ob i. ari 5 m popoludae istotako, ob 7. ur? 08 m zvečer v Novomesto, Kočevje. — Prihod v iJuhJjano jot, kol. Proga is Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni »lak z Dunaja čez Amstetten in Monakovo, (Monakovo-Ljubijana direktni vozovi I. in II. razreda), inomosta, Frau-zeabt-.i-te, Soicograds:, Licca, Stejra, Ausseea, Ljabna, -^čMjvca, Beljaka. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. ari 16 m dopoldne osobni Tlak z Dunaja čez Amstetten, iz Lipska, Karlovih varov, Heoa, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Soinograda, Lmca, Stevra, Pariza, Geueve, Carina, Bregenca, Inomosta, ielia ob jazeru, Land-Gatte ..a, Ljubaa, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. ari 4-1 m yo-peludne osobni vlak s Dunaja, iz Ljub u .i, Selzthaia, beljaka, Celovca, Monakova, Inomosta, PrsjMMarfMtSj Pontauia. Ob nedeljah in praznikih ob. ti ari ::ti m zvečer iz Podnarta-Krope. — — Ob c. ujt> 51 m ftvečer osobm vlak z Duuaja, iz Lipskega. Pra^e, L-rancovih varov, Karlovih varov, Heba, ! I&rnuuh varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, hJoija&a, Celovca, Poutabla, črez Selzthal iz Inomosta. Y:Og% is Sovega ui»st» Lu Kočevja. Osol ti rlaki: Ob '&. ari m 44 bo sjuiraj; iz Novega me±>ta ;u Kočevja, ob i. uri 32 m popoiudne iz Straž- Toplic, Novega mesta, Kočevja iii ob 8. ari 8o ta . .sćer, istotako. — Odnod la Ljubljano drž. aoi. i &~m-slk. Mešani vlaki: Ob i. on 88 n sjutraj, uh uri j lu pOpolUCUle, Ob vi CXi }0 Ot !-J ob It) ar. s'/ečer, poslednji vlak le ob nsdel?an •pcauukiAi Mešani vlaki: C& 6. uri 49 :n 3jutia;5 :i. i.t. aii 6 m dojiuiudn«, oi» t>. uri 10 m ia ob 9. ari 66 m uve£er, poslednji vlak le i>b iitdr.;ji4C s.^ casniaih. — Srednjeevropski čas je krajevnemu času v L1 ubijani za 2 minute spredi. icl7) 8 oj? Trgovina z železnino „MERKUR" PETEi MIJOIG -v Oelju, Graška cesta 6"t©TT_ IS priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grabijo In strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete. faX" Tomaževa žlind.ra3 naj "boljše umetno gnojilo- *^PI * Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. * Postrežba točna. Gene nizke. ■:•:•:•:•:•:•:•: mm 1 V „Narodni ti 1 je izšel i * * v proslavo * * i pr. pr«|crnei>c ff stoletnice 'Prešernov' album. +1 Cena izvodu K 2*40, po pošti 12 vin. več. Naročila sprejema L. Schwentner 17 knjigo tržeč v Ia j ubijani ^^^^^^ je_t-_ 39 1 Anton Presker f i krojač in dobavitelj uniform avstrijskega j l društva železniških urednikov J 1 Ljubljana, Sv, Petra cesta 16 J f priporoča svojo veliko zalogo | J Jp^fN \mm- 1 " f- t. [ e | ^^^^^^^ gotovih oblek B 1 za gospode in Lj i dečke, 3s 1 [ jopic in piaščev % 1 za gospe, ij I nepremočljivih [j havelokov itd. jjj Oblek« po meri se po r| najnovejših ozorcih in po [I najnižjih cenah solidno in bi naihitreje izgotovljajo. i I Ljubljana, Stari trg št. 28 urar, trgovec a zlatnino in srebrnino in z vsemi optičnimi predmeti. Nikelnasta remontoar ura od gld. ••»€». Srebrna cilinder remont, ura od gld . Ceniki zastoni in franko. «■ Konkurenčne cene!!! Mehanik Ml stanuje samo Opekarska cesta št. 38. Šivalni stroji po ooJnlaJIK eensh. H lelkle in v to stroko spadajoča popra* vilo izvršuje dobro ln ceno. Pneumallk f p 1 cl. 4*SO« MODERGE natančno po životni meri za vsako starost, sa vsaki život in v vsaki faconi priporoča ® @ j§) ® ® v Ljubljani, Glavni trg ® ® štev. 17. @ 9 Skladišče za modno blago, pozamentrij«, trakova, čipke, avileno blago, parilo. klobuke sa damo. tkana In kratka roba na debato In drobno. — HENRIK KENDA Ustanov Ijana Brata Eberl lata 1842. Prodajalna in komptoar: Miklošičeva COStaŠt. 6. Delavnica: Igriške UliCO Št. 8. Pleskarska mojstra c. kr. drž. Ii c. kr. prlv. južna želiznlce. Slikarja napisov. Stavbinska in pohištvena pleskarja. Prodaja oljnatih barv, lakov in firnežev na drobno in na debelo. Velika lzblrka dr. Sohoenfeld-ovih barv ? tubah za »kad. alUcarJa. Zaloga 6opl6ev sa pleskarja, slikarje ln zidarje, itedllnoga mašila sa hrastova poda, karbolineja Itd. Posebno priporočava si. občinstva najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo sa likanje sobnih tal pod imenom „Rapidol" Priporočava se tudi sli občinstvu az vse v najino stroko spadajoče delo v mesta in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah. I i » I I » » » » Potovalne za Kranjsko, nemškega in slovenskega jezika zmožne, išče večji tuzemski vzajemno zavarovalni zavod za takoj proti plačilu, proviziji in dijetam. Natančne ponudbe naj se do najpozneje 2 0. septembra 1902 pošljejo na „Beamtenverein", Gradec, Kaiserfeldgasse 22. (2170-1) Opr. št. 14/2/1. Konkurzni edikt. (2104-3) Na premoženje pod tvrdko ..Franz Dettcr'S trgovina s šivalnimi stroji in šivalnimi potrebščinami, registrovana trgovke Ane jfJJTnrlJc If etter V I.J ubijani« je bil dne 2. septembra 1902 (trgovski) konkurz razglašen. Konkurzni komisar: c. kr. deželnosodni svetnik nVrttit Veilernjak V JLJublJanl. Začasni oskrbnik mase: g. dr. Karol Aliazililzll, odvetnik v aLJtiblJanl. Dan roka: dna flft. septembra 1909 predpoldne ob 9. uri pri podpisani sodniji, soba št 112 (pred konkurznim komisarjem). Rok za zglasitev: do dne 97. oktobra 190S. Likvidačni in poravnalni rok: dne nO. novembra 1903 predpoldne ob 9. uri pri tem sodišču, soba št. 112 (pred konkurznim komisarjem). C. kr. deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III., dne 2. septembra 1902. jCptgl Jischgr v Kamniku se proda prostovoljno pod jako ugodnimi pogoji z vso opravo. Natančneja pojasnila pri lastnici gospej Mariji Fischer v Kamniku in pri gospodu Josipu Prosencu v Ljubljani. (2160—2) O oddaji dimnikarskih del v c. kr. tobačni glavni tovarni v Ljubljani se razpisuje natečaj za leti 1903. in 1904. Pismene, z 1 krono kolekovane ponudbe, katere morajo biti opremljene s po botnico c. kr. blagajne o položitvi 10°/0 vadija, vposlati je najdalje do dne 15. oktobra 1902 do 10. ure dopoludne v c. kr. tobačno glavno tovarno v Ljubljani. Natančnejši pogoji o oddajalnih delih se vpogledajo lahko vsaki dan v uradni pisarni. ^ . . _ . , C. kr. tobačna glavna tovarna v Ljubljani (2183-1) dne 2. septembra 1902. 1 Skladišče piva za Gorenjsko : povarniške delniške dražbe y Gossu : (prej Jtfakso 7(ober v Gossu) (2146-2) %Š priporoča v nakup svoje izborno uležano marčno pivo in ležak v sodih in steklenicah iz svojih pivovarn v Gossu in Farrachu. — Cenjena naročila na: .Ivana Jfaraks v Jesenicah« Štev. 10135. (2111-3) Razglas. Deželni odbor kranjski otvarja s tem splošno ponudbeno obravnavo glede" zavarovanja del gledališkega poslopja v Ljubljani proti požara. Vsa stavbina vrednost z inventarno opravo vred znaša po izvršenih odpisih 415.600 K. Kolekovane in zapečatene ponudbe, katere je na ovitku opremiti z nadpisom : »Ponudba za zavarovanje deželnega gledališkega poslopja«, se morajo vložiti do IS« septembra t. 1. 12. ure opoldne pri vložnem zapisniku deželnega odbora kranjskega. Ponudbe morajo nadalje obsegati izrecno izjavo, da so ponudniki natančno vpo-gledali pri deželnem stavbnem uradu razpoloženi zavarovalni predlog ter da brez pridržka pripoznajo, da se popolnoma strinja z razmerami poslopja in premičnin. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne* 2. septembra 1902. Pričetek šole. Na c. kr. iiiiieliio-obrtnl strokovni šoli ¥ Izubijani (dnevua šola za obdelovanje lesa, dnevna šola za umetno vezenje in čipkarstvo, javna risarska šola za mojstre in pomočnike, javna risarska šola za dame; se prične šolsko leto dne 19. septembra s slovesno službo božjo. Učenci in učenke, ki vstopajo na novo, se morajo dne 16. In 17. septembra od 9. do 11. ure zjutraj ali od 3. do 5. ure popoldne v spremstvu svojih starišev ali njih namestnikov predstaviti pri podpisanem ravnateljstvu (Zatiški dvorec, Stari trg št. 34). Bivši učenci, oziroma učenke zavoda naj se zglase dne 1$. septembra dopoludne. Dnevna šola za obdelovanje lesa obsega dvoletni pripravljalni tečaj in strokovne oddelke za mizarstvo, strugarstvo, rezbarstvo, kiparstvo in pletarstvo, v katerih traja pouk tri leta. Pripravljalni tečaj ima nalogo, da pripravlja za jednega izmed navedenih strokovnih oddelkov ali pa sploh za katerikoli drugi obrt. Sprejemni pogoji: A. Na dnevni Šoli za obdelovanje lesa: V I. letnik pripravljalnega tečaja se sprejemajo učenci, ki so dovršili ljudsko šolo, in bodo do 1. januvarja 1903 dosegli starost 12 let. V II. letnik pripravljalnega tečaja vstopajo učenci, ki so stari 13 let in se izkažejo z znanjem, primernim prvemu letniku. V I. letnik strokovnega oddelka ene ali druge vrste se sprejemajo učenci, ki imajo starost 14 let in so dovršili tukajšnji pripravljalni tečaj, ali meščansko šolo ali pa prve tri razrede srednje šole, pri čemer se neugodni redi iz latinščine in grščine ne upoštevajo. Za vstop v pletarski oddelek se zahteva starost 14 let in dovršena ljudska šola. B. Na dnevni šoli za umetno vezenje in čipkarstvo: Dokaz, da je prosilka dovršila ljudsko šolo in starost 14 let, izjemoma tudi samo 12 let. Izredni učenci in učenke, istotako obiskovalci javne risarske šole se sprejemajo tudi med šolskim letom, dokler je kaj prostora. (2133—2) V Ljubljani, dne 6. septembra 1902. C. kr. ravnateljstvo. MM VST Novo otvorjeno ~S£U •Bursko skladišče oblek* Ljubljana, r^clcduer^c ulice |t. 41 prodaja haveloke iz kamelne dlake od gld. 2 50 naprej jesenske obleke iz sukna . . „ 4-— „ zimske in športne površnike „ 6 — hlače iz sukna.......„ 1-50 Hadalje konfekcijo za dame: jopo, jesenske in zimske od gld. 2-50 naprej pelerine......... „ 1,— kakor tudi kravate, vsake vrste perilo, klobuke, dežnike, spodnja krila in bluze itd. po čudovito nizkih cenah. Za mnogobrojni obisk prosi z odličnim spoštovanjem (2M9-2) T. :Dxtjlxtl1. 75 2 (lijaka 2 iz boljše hiše sprejme učiteljska rodbina v oskrbo. (2150-2) Naslov pove upravništvo »Slov. Nar.«. Katera gospodična pri pošti v ali blizu Ljubljane bi hotela menjati službo s poštno in brzojavno upraviteljico na Zgornjem Štajerskem. Plače 36 kron in vse prosto. ^2162—2; Naslov pri upravništvu Slov. Naroda. UST 100 let stara "SSQ gostilna z lepimi sobami, krasno dvorano ter lepim senčnatim vrtom s kegljiščem, velikim vrtom za sočivje in gospodarskim poslopjem v Mokronoga se odda v najem. Tudi polje kot sadni vrt se odda, vse je poleg poslopja. Več pove Franc Penca v Mokronogu in Rudolf Pleteršek na Češnjici. (£129—2) Nedosežno po svoji lepoti in natančnosti so moje pristne Švicarske briljantne črne jeklene Savonnet - remontoir • ure, dvojnato krite s trojnimi bnljant-črno-jek lenimi pokrovci, s jako finimi, točnimi kolesi (triletno reelno jamstvo), s patent notranjo uravnavo kazalnikov, s kakor opal se bli&čečo fodant-cifr-nico, okraj, kazalniki, h\lm\t tirdks. Pititoiljes* 1.1S€0. 0bod in kronica so iz pristnega double-zlata. Te ure so vsled sveje elegantne opreme jako priljubljene in vsakdo jih rad nosi. Cena as zaTlAfem gld. O.-- . Briljant-Crne-jeklene damske ure, odprte, v jako fini izpeljavi, gld. 7—. 14. tem uran* primerne g-osposke ln damske verižice Iz doube-zlata z obeskom gld. 1-50. Pristna niklasta remontoir-ura gld. 3-—. Pristna 8ilberin-remontoir-ura z dvojnim pokrovom gl. 6-—. Razpošilja se po poštnem povzetju. Neugajajoče se zamenja ali se denar vrne, zatorej ni rizike. Jožef Spierlng na Dunaju, I., Postgasse št. 2 c. Velik ilustrovan cenik ur, verižic, prstanov itd gratis in Iranko. (1283—15) Anton Schuster Ljubljana, Špitalske ulice vljudno naznanja, da Je ravnokar došla velika izbora jesenskih novosti kakor 61u2,dešI?iiio6leIv, rtonjervdje p dame in deklice, različnega modnega blaga i }d dame in aospode, (2164_2> bartienfa, platnenega blaga ifd. ter se priporoča mttogobrojnemu obisku. Vzorci na zahtevo franko. Odda se takoj v najin stara, dobro vpeljana prodajalna in pekarija oddaljena uro hoda iz Trsta, na razpotji dveh glavnih cest. (2171—1) Več pove upravništvo »Slov. Nar«. v Ljubljani, na zelo pripravnem prostoru, v kateri je stara obrt in ki je v prav dobrem stanju, se za primerno ceno proda. Več se poizve pri lastnici Kolodvorske ulice št 6. (2154-2) ■ v v Iscem v mestu ali v bližnji okolici kolnico, oziroma skedenj za shranjenje štelaž in lokalnega pohištva za takoj dol.jan.1903. Ponudbe na Bernatovića v Ejubljani. (21&6-3) 1 o: Opozarja se na razglas št. 5973, objavljen v časopisih „Grazer Zeitung", „Grazer Tagespost", „Laibacher Zeitung", „Klagenfurter Zeitung", „Slovenski Narod", „Osservatore Triestino" in „Wiener Landwirtschaftliche Zeitung" zaradi zagotovljenja kruha in ovsa za garnizijske kraje 3. voja Maribor in Celovec, od 1. januvarja 1903. leta do 31. decembra 1902. leta (oziroma od 1. novembra 1902 do konca decembra 1903 pri ovsu v Slov. Bistrici). Natančneji pogoji ogledajo se lahko slednji dan pri vojaških preskrbovalnih skladiščih v Mariboru, Celovcn in Gorici, od 8. do 12. ure dopoludne in od 2 do 4. ure popoludne, nadalje pri političnih okrajnih oblastvih in kmetijskih deželnih društvih. Zvezki pogojev se pri omenjenih preskrbovalnih skladiščih dobe po 4 kr. za tiskovno polo, eventuelno tudi po pošti. (2139-1) C. in kr. intendanca 3. voja. C. kr. moško in žensko učiteljišče v Ljubljani. š Razglas O pričetku šolskega leta 1902/3 na obeh c. kr. učiteljiščih v Ljubljani. A.) Vpisovanje v C. lir. Otroški VrtCC, kakor tudi v c. Kr. tlešfco in c. kr. dekliško vatlitlco bo v ponedeljek, dne 15. kimavca t. I. med 8. in 11. uro dopoldne. Redni pouk v c. kr. otroškem vrtcu in v obeh c. kr. vadnicah se prične V torek, dne 16. kimavca t. I. ob 8. uri zjutraj. B) Gojenke, ki žele vstopiti v I. letnik e. kr. ženskega učiteljišča ali pa v učni tečaj za otroške vrtnarlcc. naj se zglase v ponedeljek, dne 15. kimavca t. I. med 8. in II. uro dopoldne. Sprejemna preizkušnja se prične v torek, dne 16. kimavca t. I. ob 8. uri zjutraj. C) Zglasila za I. letnik C. kr. moškega učiteljišča se sprejemajo v petek, dne 19. kimavca t. I. med 8. in II. uro dopoldne. Sprejemna preizkušnja se prične v soboto, dne 20. kimavca t. I. ob 8. uri zjutraj. D) Dosedanji gojenci II., III. in IV. letnika na c. kr. moškem učiteljišču naj se zglase v soboto, dne 20. kimavca t. I. med 8. in 10. uro dopoldne, dosedanje gojenke c. kr. ženskega učiteljišča pa ravno tisti dan med 2. in 4. uro popoldne. V 3. in -I. razred obeli e. kr. vadnic se noben učenec in nobena učenka ln v II., III. in IV. letnik c. kr. ženskega učiteljišča se zaradi pomanjkanja prostora nobena gojenka ne more nanovo sprejeti. Vse druge stvari se pozvedo iz razglasa, ki je nabit na črni deski obeh c. kr. učiteljišč. Ravnateljstvo c. kr. moškega in ženskega učiteljišča v Ljubljani dne 1. kimavca 1902. (2131—2) Prosim, gg. kolosarji, citati! Vsled proti koncu idoče sezije namenil sem razprodati svojo zalogo še ostalih koles, znamka „Styria" in „Helical" letošnjih modelov, pod lastno ceno. Dana je torej slehernemu najugodnejša prilika, pridobiti si dobro, zanesljivo kolo po nizki ceni. isto velja za šivalne stroje in kolesarske potrebščine, kakor tudi za pneumatike. Priporočam se z velespoštovanjem (114-68) trgovec in urar na Mestnem trgu. Graška trgovska akademija. Javni, državno podpirani zarod v vrsti stlrlrazredne višje srednje iole. Absolventi vzlvajo v polnem obsegu pravleo, da vstopijo za Jednoletne prostovoljce, kakor tudi pravico, da si lšeejo določne službe, oz. urade. Dne 18. septembra t. I. se začne 40. Bolsko leto. Sprejemajo se absolventi nižjih srednjih Sol, kakor tudi meščanskih Sol (ti pod gotovimi predpogoji). Sprejetje iz drugih enako postavljenih šolskih zavodov je odvisno od dovoljenja vis. ministrstva. Zavod je sprejel ono dalekosežno novo organizacijo, ki kar najsigurneje daje možnost dijakom, da lahko zmagujejo obilno učno gradivo, ki se mora na trgovskih akademijah vsled dvojne smeri (splošna in strokovna izobrazba) proučiti. V prvem letniku se v obče poučuje le en tuji jezik. Pripravljalni razred se vzdržuje posebej za manj vsposobljene prosilce, kakor tudi za učence, ki Se niso dovolj zmožni nemškega jezika. Z zavodom je združen Jednoleten ablturljentskl teeaj (začetek 5. oktobra) za absolvente višjih srednjih 8ol i a tem enakih učnih zavodov, ki se hočejo posvetiti trgovskim in industrijalnim podjetjem ali pa hočejo kot visoko&olci (juristi) svoje znanje razširiti času primerno. Tuch se vzdržujejo prosti, na nikako določeno predpripravo navezani pol- In celoletni teeajl za gospode in posebej za dame. (Začetek 18. septembra in 15. februvarjaj Prospekte razpošilja in daljna pojasnila, tudi radi preskrbljenja učencev, daje ravnateljska pisarna v Građen, Kaiserfeldgasse St. 25. (1724-8) Ravnatelj: J. Bergar. St. 28.553. (2120-3) V smislu § 6 zakona z dne 23. maja 1873 (št. 121 drž. zak.) se daje na znanje, da be prvotni imenik porotnikov za loto 1903 od sobote, dne 6. septembra do sobote, dne 13. septembra t. I. v pisarni magistrat-nega tajnika E. Laha na vpogled razgrnjen ter da ga v tem času v uradnih urah vsakdo lahko pregleda in naznani proti njegovi sestavi svoj ugovor. Porotniskega posla so po § 4 omenjenega zakona oproščeni: 1. tisti, ki so že prestopili 60. leto svoje dobe, za vedno; 2. udje deželnih zborov, državnega zbora in delegacij za čas zborovanja; 3. osebe, ki niso v dejanjski službi, pa so podvržene vojni dolžnosti, za ta čas, ko so poklicane k vojaški službi; 4. osebe v službi cesarskega dvora, javni profesorji in učitelji, zdravniki in ranocelniki in tako tudi lekarnarji, ako uradni ali občinski načelnik zanje potrdi, da jih ni mogoče utrpeti za sledeče leto; 5. vsak, kdor je prejetemu poklicu v enem porotniškem razdobji kot glavni ali namestni porotnik zadostil, do konca prvega prihodnjega koledarskega leta. dne 4. septembra 190 2. ©ričar § JEejač Ljubljana, Prešernove ulice si 9 priporočala svojo ja prihodnjo sezono popolnoma na novo sorfirano jalogo eblel( za ge$podc in deel(e, pour$nil{©t> in F>ai>elol{Oi> poseono praktične (2166—2) «hsis«* obleke za tolarje «mw*- v vsafcj vefi^osfi po najnižjih cenah. Trpežno člago. Dunajski 6roj. Izdajateljem odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.