U č i 1 a. (Spisal M. Lapajne.) Da so učila v šoli potrebna, o tem nam kaže uže zgodovina pedagogije. Už. Skrat je priporočal induktivno raetodo, tisti način poučevanja, po katerem učitij ustvarja in izpeljuje iz nazorov pojme, napredovaje od konkretnosti do pojmov. Učk so čislali tudi rimljanski pedagogi; tudi oni so se trudili, da bi otrokom pouk olajša. Tako nam priča Kvintilijan, kije priporočal, da se otrokom dajejo črke od slono* kosti. Na kazalni uk in učila so se pa še le posebno ozirali pedagogi novega veka; vsei drugim pa sta bila na čelu: Komenski in Pestalozzi. Komenski je to pokazal svoji knjigi nSvet v slikah" (Orbis pictus). Njegovi izreki, ki priporočajo kazalni uk i učila, so zlata vredni n. pr.: nNajprej naj se kaže stvar, potem naj še le pride beseda' Stvar je telo, beseda obleka. Obe spadate vkup. Tako uči narava. Učenci naj oglti dajo stvar, potem jim še le povej, kako se stvar imenuje. Kaj poraaga otroku, ako mu govoriš o krokodilu, ko si otrok pri tein Bog ve, kaj ali pa še nič ne predstavlja. nVse naj se, kolikor je le mogoče, postavlja pred čute; vidljivo vidu, slišljivo sluhu, dišeče vohu, kar je okusno, jeziku, in kar je potipajoče, naj se potipa i. t. d. Kar se pa pred več čutov more postaviti, naj se pa predstavlja v resnici tudi več čutom". BIz takih nazorov razvija se potem gotovo znanje". ,,Kar se je s čuti vzprejelo, to ostane v spominu veliko bolje, kakor še tako natančno opisovanje in pripovedovanje". -Zaradi tega je dobro, da bi bilo vse, kar se v kakem razredu obravnava, naslikano na stenah šolskih". Komenski je terjal, da se otroci uže v materinski šoli (v družini do šestega leta) seznanijo s predmeti v njihovi okolici, torej s kamenjeru, z rastlinami, človeškimi udi, z barvami, osebami in dr. Kazalni uk je zelo, zelo čislal tudi Pestalozzi. Učila so mu bili predmeti v okolici: soba, stene, zidovi, hodniki, orodje, obleka i. dr. Njegovo načelo je bilo: -Duševni razvitek začenja se z nazorom; vsak pouk naj se opira na nazore". -Vsaka zavest izhaja iz nazora". -Pri vsakem predmetu je bistveno troje: število, oblika in beseda". -Vajam v govoru je poglavitna svrha ta, da si otroci na podlogi nazorov pridobe jasne pojme o stvareh". -Otroci naj ogledujejo in spoznavajo to, kar je v njihovi okolici". To prvotno pravilo ukoslovja je tudi Diesterweg cenil in z ostrimi besedatni obsodil metode, ki se ne opirajo na kazalni uk in na učila. Djal je: -To pravilo velja pri vsem uku in tudi pri vzgoji. Le po njegovi obširni porabi se doseže, da se prežene prazno, ničevno, pogubljivo duhomorno in slepo posneroanje besedi". -Kjer se uči zemljepis brez domoznanstva, brez nazorovanja s risarijami, zemljevidi, kjer se uči zgodovina brez živahnih, stvarnih podob, kjer se veronauk nči samo iz glave; ondi vlada moreči formalizem, ki uči bolj samo za šolo, ne pa za življenje". Enakih misli je tudi Kehr, ki pravi: -Nazorovanje je treba visoko čislati".*) (Dalje prih.) *) Učitelj Wiedmann pravi v svoji knjigi nder Lehrer der Kleinen": K uspešnemu računanju je treba troje glavnih točk, in te so: 1. nazor, 2. zopet nazor in 3. še zmirom nazor. Pis.