Listek. Priliod Slovencev v sedanje dežele. (Javno predavanje, prirejeno po BZgodovinskem drnžtvu za Sloven. Štajer" t Narodnem domu mariborskem, dne 5. maja 1904.) (Konec.) Gotovo je že vsakdo uganil, da so Slovfeni danaSnji Jugoslovani. Jugoslovanaki svet >e jo tedaj Siril od izvirov Amže, Mure, Drave in cd Taljmenta nepretrgano do Črnega morja, v severnojužni smeri pa od nižjeavstrijske Donave in Karpatov dol do najjužnišega kunca balkanskega polotoka. Ali pomniti je, da je prav tukaj na jugu kakor v zelo goratem seveimapadu slovensko prebivalstvo bilo prav redko; v danaSnji GrSki 80 bili Jugoslovani poleg Grkov močno v raanjsini. Vsi Jugoslovani so govorili eno in isto slovansko narečje v treh raznih razrečjih: zapadnem (danea slovenskem), srednjem (daoes srbohrvaSkem) in vzhodnem (daneg bolgaro-makedonskem). Vsi pa so se med seboj lahko umeli. Jugoslovani vzbodnega nar e č i a. Živeli so združeni le v zadruge in plemena, in zato jih Bolgari, rusko-ugrako liudstvo, sorcdno z Madžari, pridrSi od vzhoda, 679 ali 680 podjarmijo. Bolgari ustanovijo samostalno državo ter se z mnogo visje izobraženimi Sloveii kmalu amalgamujejo popolnoma, sprejemSi slo.. enski jezik in slovžnsko prosveto. DanaSnji Bolgari so torej po jeziku Jugoslovani in le po krvi na pol Mongoli. Na keneu 9. stol. pridero Madžari ter pomandrajo bolgarske prebivalce severno od Donave. Z&daji njih sledovi so v vzhodni Ogrski izginili 8e le začetkom 18. stoletja. L. 1054 se Bolgarija loči od Rima. Po usodepolni bitki na Kosovem polju 1389 zapade Turkom. Od I. 1878 so Bolgari zopet kolikor toliko osvobojeni in se razvijajo prav čvrsto, dočim pa Se znatno Stevilo Ijudstva bolgarsko-makedonskega razrečja ječi pod turškim jarmnffi. Jugoslovani srednjega razr e č j a. Tudi ti so živeli izprva v zadrugah in plemenih. Ali eden njih del je sčasoma ustanovil posebno državo ter jo imenoval h r v a š k o. Po drnpi strani pa so cstali Slofgai srednjega raireŁ}a osnovali državo s r b s k o. Po 1. 1054 so se Srbi ločili od Rima ter priznali pravoslavje; po bitki na Kosovem polju so postali sužnji Turkov, katerih ao se po krvavih bojih vendar otresli začetkom 19. stoletja. Hrvatje pa so ostali pri Himu in 1. 1102 z Ogri stopili v usodepolno personalno unijo, to se pravi, z Ogri imajo le skupno istega vladarja, sicar pa dta driavi popolnoma ločeni io samostalni. L. 1527 je Hrvatska proste volje stopiia pod žezio hab.iburško in se iako obranila robstva turSkega. Hrvatje in Srbi so torej govorili eno in tisto razrečje in tudi danes glede jezika med njimi ni razlike. Razločujejo se samo v političnem in verskem oziru ic se smo le v tem pomenu govoriti o Hrvatih in Srbih, jczik pa jim je skupen ter se imenuje srbohrvaščina. Da prvi pišejo z latinico, drugi s cirilico, je posledica verske raztike. Jugoslovani zapadnega razr e č \ a. To smo mi, ki se danes imenujemo Slovence. NaS svet je obsegal jugovzhodni del Gornje-, južni del Spodaje Avstrijske, vzhodno pokrajino Solnograške (Lungau), severovzbodni in vzhodni del Tirolske, vso Koroško, severovzhodni kot Italšje, vso Primorsko, Kranjsko, Štajersko, in Ogrsko do Donave. Natanko se meje ne dajo določiti na nobeno stran. Vsa zemlja je merila dobrih 100 000 hn 2, *torej bila petkrat ve<5ja od danaSnje Štajerske Po ravninah je bila dobro obljudena, v močno goratem planinsken delu le redko. Zgodovina naSa je 3arno tlafianslv-, samo trplienje: dokler so bivali Obri, smo trpeli ali pod^njimi ali od njih; a 8e predno Obri poginejo, pridemo pod vlado silovitih Frankov (Nemcev);'to je bilo med 743 in 748. Po približno 1501etni sainostalnosti smo to-le izgubili za vselej. Le enkrat in sicer v 9. stoletju je menda večina ljudstva slovenskega tvorila del slovanske države velikomoravske, ki je pa le trajala dobrih 50 let. NevoSčljivošt frankovska je namreč to mlado državo po mnogih bojih in s pomočjo Madžarov strla; Madžari so vdrli v Pcdonavje ter pomandrali naS narod, da so od panonske polovice ostali Ie takozvani Kajkavci, ki so danes pohrvečeni, Medzimurci, Prekmurci in Slovenci vzhodnega Štajerja, ki }e radi imenujerjao »Prleke«. Tako smo izgubili najrodovitniSi kos naSe zemlje. A tudi na zapadu je naSe ljudstvo jako znatno skopnelo, v prvi vrsti pafi zato, ker je ondi bilo redko. Po Zgorniem in Spodniem Avstriiskem, Solnograskem, Tirolskem, severozapadnem in severnem KoroSkem ter po Zgornjem in Spodnjem Štaierja spominjajo na nekdanje slovenske prebivalce le še krajevna imena, nastanili pa ro se na tem svetu od zapada prodirajoči Bavarci. Da nas je nemski gospodar oslabil 8e bolje, ni nas pustil v e n i deželi, ampak nas razdrobil na mnogo političnih koscev. In tako je pri nas sčasoma izginilo cel6 ime »Slov^bi«, ker so se nazivali le deli celote, ne pa celota sama; namesto »Slovdni« 86 je rekalo: Kranjci, Korošci, Štajerci itd. Se le od 1. 1848 nosimo zopet skupno ime »Slovenci.« Nova teoriia torej dokazuje. da Hrvatje in Srbi v Jugoslovanih niso niti tujci niti vrinjenei. Od Spielfelda, od Ziljske in od SoSke doline do Črnega tnorja biva e n o pleme. In dialektologija nas uči, da je jezik, ki se govori od zahodnega do vzhodnega konca te zemlje le neprestano prehajanje iz razrečja v r a z r e č j e. Kdor bi n. pr. v tej snieri potoval, bi se imel le zdaj pa zdaj nekoliko ustaviti, da se malce seznani z doti^nim rasrečjem, in dobro bi umel po vsej črti vsakega Jugoslovaua. Razlika je seveda največja med razrečjema ob skrajnih koncih, to je med najzapadniSo slovenščino in najvzhodniSo bolgar8čino, vendar je jedva tolika, kakor med nemSčino gornjeStajersko in berolinsko. Nekako v sredi jugoslovanskih razrečij stoji srbohrvaSčina Stokavska. Naj tni je na koncu moje razprave 8e dovoljeno izreči malo proSnjo. Toliko let se je tarnalo, da nam nikdo ne spiše naSe zgodovine. Končno je zemlja slovenska vendar porodila moža, ki se je tega težavnega dela lotil resno; ta moi je profesor dr. Franc Kos. Ali on }e mnenja, ki se ne da ovreči, da mora poprej biti zbrano zgodovinsko gradivo, predno je mogoče začeti pisati zgodovino, kakor je treba tistemu, ki si hofie postaviti hiSo, pred vsem navoziti lesa, kamenja, opeke, peska in apna. Smotrivo je torej dr. Kos ]el nabirati zgodovinsko gradivo, ga nabral ter ga daja na svitlo. V mislih imam delo, ki se zove »Gradivo za zgodovino Slovencev«. Nabranega gradiva je za 10 knjig, Založila je in izdaja to delo Leonova družba v Ljubljani. IzSla je doslej prva knjiga, (doba od 500 do 801), ki stane za neude 8 kron. Knjiga je sicer strogo zn&nstveno delo, a seatavljena tako, da nudi tudi vsakemu laiku mnogo, mnogo užitka. Tudi je delo pisano tako temeljito in vestno, da mu najstrožja kritika ne more de živega. A nadaljevati se bo izdaja tega izvrstnega dela mogla le tedaj, ako 3e podjetje denarno podpira; vendar druge podpore ne potrebuje več, kakor da se knjiga pridno kupuje. Zato prosim pred vsem slovensko razamnistvo, da ne pozabi z naročilom podpirati to prevažno podjetje. Zgodovine ne bo brez Gradiva, Gradiva pa ne brez obilnih naročitev. Nobena hida inteligentnega Slovenca bi naj ne bila brez Kosovega zgodovinskega Gradiva. Gabr. Majcen.