Izhajajo vsako jutro.
Veljajo do konca leta 1918 20 K. Za četrt leta K 10'—. Mesečno K 3'50.
Posamezna številka 20 v.
Oglasi po dogovoru.
Uredništvo in upravništvo je v „Zadružni tiskarni*, Dunajska cesta št. 7.
Telefona št. 180.
Uredništvo je strankam na razpolago od 6—7. ure zvečer.
Št. 82.	'	V Ljubljani, nedelja dne 6. oktobra 1918.	Leto I.
Mir še ni zagotovljen!
Angleški poslanik v Moskvi ustreljen. — Pašićeve zahteve. — 14 točk Wilsonovih. — Laški napad na Drač. — Hinden-
burgova črta prebita.
Dunaj, 5. oktobra. Mirovna nota Avstro-Ogrske, Nemčije in Turčije bo mogoče šele danes prišla v roke nam nasprotnih vlad. Trajalo bo zato še nekaj dni, predno bomo dobili uraden odgovor. Ne moremo dovolj opozarjati na okolnost, da je tudi negativen odgovor mogoč in da bi bilo brezpametno udaj ati se negotovim upom.
Osrednje sile ponudile miri
Vsi Wilsonovi pogoji sprejeti.
Dunaj, 5. oktobra. (K. u.) Avstro-Ogrska, Nemčija in Turčija so sklenile, v svrho da se sklene splošno premirje in uvedejo mirovna ■pogajanja, obrniti se istočasno do predsednika Združenih držav potom vlade, kateri je poverjeno zastopstvo njihovih interesov v Združenh državah Severne Amerike.
Da se izvede ta sklep, je zunanji minister včeraj brzojavno naročil avstro-ogrskemu poslaniku v Stockholmu, da naprosi kraljevo švedsko vlado, naj odpošlje 4. t. m. sledečo brzojavko gospodu predsedniku Wllsonu:
„Avstrijsko-ogrska monarhija, ki je vodila vojno vedno le kot obrambni boj in ponovno pokazala svojo pripravljenost, da se konča prelivanje krvi In pride do pravičnega ter častnega miru, se obrača s te» do predsednika Združenih držav Amerike s predlogom da se sklene z njim in njegovimi zavezniki takojšnje premirje na kopnem, na morju In v zraku in stopi v neposredni zvezi s tem v pogajanja o mirovnem sklepu, kateremu naj bi služilo kot podlaga 14 točk poslanice g. preosednlka Wilsona kongresu z dne 8. januarja 1918. In točke, ki jih vsebuje govor gospoda predsednika Wilsona z dne 12. februarja 1918, pri čemer se upoštevajo tudi na izvajanja gospoda predsednika Wilsona z dne 27, septembra 1918.“
Štirinajst točk Wilsonovega programa.
V odgovoru na Burianovo noto se sklicuje Wilson na tistih štirinajstero točk, ki jih je bil že postavil kot mirovni program. Pripravljene so bile 8. januarja kongresu (parlamentu). Glase se:
Prva točka pravi, da so vse mirovne pogodbe javne, kakor so se tudi sklepale javno in da torej ni dovoljeno sklepati kakeršnihkoli tajnih mednarodnih dogovorov, nego da naj se vrši diplomacija vselej odkrito in pred vsem svetom.
Druga točka je popolna svoboda ladjeplovstva na morjih izven teritorijalnih voda v miru in ob vojni, izvzemši ona morja, ki se k kakim mednarodnim dejanjem v svrho izvršitve mednarodnih pogodb zapro deloma ali popolnoma.
Tretja točka govori o čim največ mogoči odstranitvi vseh gospodarskih zaprek ter ustanovitvi enakosti trgovskih razmer med vsemi narodi, ki se priklopijo miru in združijo za vždr-žanje te enakosti.
Četrta točka zahteva primerna jamstva, ki naj se dajo in sprejmejo, da se oboroževanja narodov znižajo na najnižjo mero, ki je mogoča glede na notranjo varnost.
Peta točka govori o svobodni, odkritosrčni in popolni ureditvi vseh kolonijalnih zahtev, ki naj temelji na strogem izpolnjevanju načela, da morajo pri odločanju vseh suvereni-tetnih vprašanj imeti interesi v poštev prihajajočega prebivalstva isto veljavo, kakor upravičene zahteve vlad, katerih pravice je omejiti.
Šesta točka se tiče izpraznitve vsega ruskega ozemlja in take ureditve vseh Rusije se tičočih vprašanj, ki zagotavlja trdno in kar najbolj svobodno skupno delovanje drugih narodov sveta, da se za Rusijo doseže neovirana prilika, da more neodvisno odločati o svojem lastnem političnem razvitku in nacijonalni politiki ter pod zakoni, kakršne hoče sama, zagotoviti Rusiji odkrit, prijazen sprejem v družbo narodov, da, še več, podporo v vseh stvareh, ki jih Rusija potrebuje in si jih želi sama. Ravnanje, ki ga bo v bodočih mesecih deležna Rusija od svojih bratovskih narodov, bo jasna preiskušnja nje dobre volje in nje razumevanja za stiske Rusije v razliko od nje lastnih interesov.
Sedma točka: Ves svet pritrdi, da je Belgijo izprazniti in obnoviti, ne da bi se poizkušalo kakorkoli, omejevati nje suverenost, ki jo izvršuje v družbi z vsemi drugimi narodi. Njeno drugo dejanje ne bo tako kakor to, služilo namenu, obnoviti zaupanje narodov v zakone, ki jih za ureditev svojih razmer določijo sami med seboj. Brez teö -spravljivega dejanja bi za vselej bila oškodovani^ vsa zgradba in sila mednarodnega narodnega prava.
Osma točka: Vse francosko ozemije naj se osvobodi in Zasedeni deli postavijo v prejšnji stan. Popravi naj se zopet krivica, leta 1871. od Prusov prizadeti Francoski v alzaško-lorenskem vprašanju, krivica, ki že skoro 50 let vznemirja svetovni mir, da se zopet v interesu vseh zagotovi mir. ♦
Deveta točka: Poprava italijanskih meja naj se izvrši po jasno vidnih narodnih črtah.
Deseta točka: A vs t r o - o g r s k i m narodom, katerih prostor med narodi žciimo videti zaščiten i n žago t o vi j en, naj se da prilika za avtonomni raz-vitek.
Enajsta točka: Romunija, Srbija in Črna gora naj se izpraznijo in zasedeno ozemlje obnovi. Srbiji naj se zagotovi svoboden in varen dohod do morja. Razmere različnih balkanskih držav med seboj naj se s prijaznimi dogovori določijo primerno zgodovinsko danim črtam pripadnosti k raznim narodom. Ustvarijo naj se jamstva za politično in gospodarsko neodvisnost ter teritorijalno nedotakljivost balkanskih držav.
Dvanajsta točka: Turškim delom sedanje osmanske države naj bi se zagotovil varni užitek suverenosti.; pravtako pa naj bi se drugim narodnostim, ki se sedaj nahajajo pod turško oblastjo, .zagotovila nedvomna sigurnost življenja ter absolutno neovirana prilika za avto-, nomni razvitek. Dardanele naj se pod mednarodnim jamstvom odpro kot svoboden prevoz za ladje in trgovino vseh narodov.
Trinajsta točka: Ustanovi naj se neodvisna poljska država, ki mora obsegati vse nedvomno od poljskega prebivalstva naseljeno ozemlje; dobi naj prost dohod do morja. Mednarodna pogodba mora jamčiti za nje gospodarsko neodvisnost in teritorijalno neodvisnost.
Štirinajsta točka:	Ustanovi naj
Se splošna zveza narodov. Specijalne pogodbe naj v enaki meri velikim in malim državam priskrbe jamstvo politične neodvisnosti ter teritorijalne nedotakljivosti. Glede na te javne poprave krivice in uveljavljenje pravice, se čutimo tesno spojene z .vladami in narodi, ki so se združili proti imperijalističnim listam.
*
* *
Nas zanima posebno deseta točka. To je vendar tisto,, kar smo mi proglasili za minimum naših narodnih zahtev in smo bili radi tega opsovani kot „izdajalci“.
Antanta z Wilsonom ni zadovoljna.
Balfour in Wilson.
„Echo de Paris“ in „Action Francaise“ pozdravljata zadnji govor Balfourjev z zadoščenjem in pravita da uljudno, toda energično popravlja zadnji govor Wilsonov. Wilson da hoče najprej napravi}! zvezo narodov in potem skleniti mir. To pa da je napačno. Antanta bo najprej po svojem prevdarku popravila zemljevid Evrope z ozirom na svoje žrtve.
Bern, 4. oktobra. Zadnje izjave Wilsona se zde antantnim državam prav neprilične. „Hu-manite“ meni, da prijatelji antantnih vlad nimajo nikakega povoda, da oi toplo sprejeli Wilsonovo poslanico. List socialistične večine pa je mnenja, da bi se bilo treba odzvati temu pozivu. Ne obstoja noben dvom, da se socialistična stranka ne bo mudila, zahtevati odgovor, ako ne pride sam posebi.
Zunanji odsek francoske zbornice je z veliko večino odobril stališče vlade, da v sedanjem trenutku ni nikakor v interesu Francoske pričeti z mirovnimi razgovori.
„Petit Parisien“ objavlja razgovor svojega sotrudnika z bivšim romunskim ministrom Take Jonescu, ki je izjavil, da ga bolgarska katastrofa ni presenetila, ker mu je bilo že doigo znano, da se Bolgari niso hoteli več vojskovati. Ker korakajo sedaj zvezne armade v Bolgarijo, lahko tudi Romunija seže po orožju.
V tem prihaja vest, da je rumuaski presto lonasiedbik piša! kralju pismo, da prostovoljno odstopa kot prestolonaslednik.
Vzroki naše mirovne ponudbe.
Dunaj, 5. oktobra. Listi imajo iz dobropo-učenih krogov tole pojasnilo o mirovnem koraku:
Najprej treba povdariti, da se koraka Avstro-ogrske, Nemčije in Turčije ne sme smatrati kot sklep, ki je bil storjen nenadoma pod vplivom vojnih dogpdkov. Korak je pač zadnji člen v logični verigi večne evolucije, pri čemur smo se ozirali na zadnji notranjepolitični razvoj na Nemškem. Kakor znano je izhodišče pri Burianovi noti iz decembra 1916, ki pa je bila še zelo splošnega značaja. Pogoji niso bili opisani; bili so le očrtani v grobih obrisih. Tekom razvoja kristalizacije pogojev se je začelo govoriti o miru brez kompenzacij in brez aneksij. V nadaljnem poteku se je pojavila misel o razsodišču in raz-oroženju, kot nadalje je bilo proglašeno načelo svobode morja in končno je bilo ustvarjeno načelo, da treba preprečiti gospodarsko vojno in gospodarsko nasilje po vojni. Na teh temeljih je postal veliki sedanji mirovni program. Vse te točke je, kakor se spominjamo, sprejel grof Čer-nin v svojih govorih in tako dalje kot primeren mirovni program. Tem točkam so končno pritrdili tudi v nemškem državnem zboru, da je bila izražena enotnost mišljenja zaveznikov. Potem je prišel papež s svojo noto, koje predloge smo mi označili kot sprejemljive temelje mirovnih pogajanj. Antanta pa na noto ni odgovorila. Le Wilson je odgovoril s štirinajsterimi točkami, ki se bistveno krijejo z našim programom.
Černin in Hertling sta o Wilsonovih pred logih po večini — s pridržkom pri nekih točkah — izjavila, da so primeren temelj za razprave. Wilson je vedno bil proti zavojevanjem. Zadnji Burianov predlog je antanta zopei odklonila, a Wilson se je z njim bavil v govoru 27. septembra in je poudarjal potrebo pravičnega miru in pravičnosti -aa> vse strani in za oba dela. Z ozirom na to, da so z izpremembo notranje politike v Nemčiji odpravljene neke težave, kar je omogočilo osrednjim državam enoten sklep glede mi rovnega vprašanja.
Na sam dan, ko nastopa nova nemška vlada, lahko storimo korak, ki sega nazaj v leto 1917. Korak ni posledica trenutnega dogodka, ampak se je izsilil tekom naravnega razvoja. Zatp pa pričakujemo, da, nas povede ta korak k zbližanju in razgovoru. Če pa izražamo to nado, še ne vemo, kako si bosta antanta in Wilson tolmačila naš korak. On je politično upravičen, ker je Wilson edina sila, ki antanti politično ni vezan. Formalno pripominjamo, da našega koraka ni smatrati kot prošnjo za posredovanje. To je izključeno, ker le nevtralec more posredovati.
Stopamo pred Wilsona, ker tvorijo od njega formulirane točke temelj, na katerem bi lahko razpravljali. Naš korak jasno govori, da osrednje velesile ne zasledujejo imperijalističnih ciljev, ampak da se njihovi pogoji mnogokje skladajo z njihovim programom obrambe.
Če bi se ne ugodilo našemu predlogu, bi si naši nasprotniki naprtili vso odgovornost pred svetovno zgodovino. Noto predajemo, ker so zavezniki v Ameriki zastopani: mi po Švedski, Nemci po Švici.
Nota je Amerikj sedaj že podana preko Stockholma in Berna.
Berolin, 5. oktobra. Še le zvečer je bilo sporočeno o mirovnem koraku. Ni pa objavljeno besedilo ampak le vsebina.
Zakaj je ugoden izid mogoč?
Dunaj, 5. oktobra. Nade ponudbe premirja smatrajo na avstrijskih in nemških diplomatskih mestih za ugodne
1.	Ker mislijo, da Wilsonu ne bo lehko mogoče odkloniti ponudbo, kajti on je na noto grofa Buriana odgovoril, da tvorijo njegove štiri-najstere točke pogoje.
2.	Wilson je govoril 27. septembra in je poudarjal, da štirinajstere točke niso nasilstvo ampak so čisto obojestranske.
3.	Bolgarija je ponudba premirje, ki je bilo sicer osorno sprejeto, ki mu pa bodo vendarle sledile razprave.
Splošno smatrajo, da je Wilsonov govor ona točka, na katero se dajo nadovesti razprave. Na Dunaju hočejo spravljivo razpravljati, da jih povoljno končajo.
Slovanski politiki o predlogu.
Dunaj, 5. okt. Dr. Rybaf je izjavil: Če bi bil ta mirovni korak prej izvršen, bi bilo prišlo brez dvoma pod ugodnimi pogoji do mira. Sedaj zavisi vse od tega, kake pogoje postavi antanta, da se začno pogajanja.
Rusin dr. Levickij: Mi si želimo mira, a ne verujemo, da bo kaj uspeha. Sedaj je položaj nasprotnikov ugoden. Morda bo kaj uspeha, ker predlog zabija zagozdo med Wilsona in antanto.
Čeh Stanek: Jaz nimam kaj reči k predlogu premirja. Nakana mi je bila že znana, ko sem bil začel govoriti v zbornici. Jaz sem se že izrazil z govorom.
Poljak dr. Tertil: Pozdravljamo Wilsonove točke; zlasti trinajsto, ki nam navešča veliko svobodno Poljsko.
Bosenski frančiškani cesarju.
Mostar, 5. oktobra. Frančiškani iz Bosne in Hercegovine so naslovili na cesarja spomenico, s katero ga spominjajo na stoletne želje naroda Slovencev, Hrvatov in Srbov po združenju in ga prosijo, naj bo pod varstvom monarhije voditelj naroda. Spomenica poudarja žrtve, ki jih je ta narod doprinašal in končuje z zagotovilom, da se frančiškani pridružujejo dunajski deklaraciji. Podpisani so vsi frančiškani in nad tisoč Hrvatov.
Mirovni program nemške vlade In večinskih strank.
Berlin, 4. oktobra. Dr. Goeber, Scheidemann in Erzberger so postali državni tajniki brez portfeljev. Dr. Solf je tajnik vnanjih zadev, vodil bo pa istočasno tudi kolonijalne posle.
Berolin, 4. oktobra. Program nemških večinskih strank, ki tvori podlago politiki nove nemške vlade, vsebuje v bistvu te-le točke:
1.	Pristop k odgovoru na papeževo noto in k mirovni resoluciji državnega zbora.
2.	Nemčija izjavlja, da je pripravljena, vstopi sti v zve zv narodov.
3.	Dosedaj sklenjene mirovne pogodbe ne smejo tvoriti ovire za splošni mir. V ruskih obmejnih državah se ustvarijo^ ljudski zastopi na široki podlagi. Usoda teh držav se uredi po željah prebivalstva.
4.	Alzacija - Lorena se proglasi takoj kot avtonomna zvezna država, kakor to žeii prebi-valsvo.
5.	Splošna pruska volilna pravica se tako izvede.
6.	Zakon o obsednem stanju se omili.
7.	Odstrani se politični vpliv vojaških krogov.
9. Cenzura se omeji na strategična vprašanja in na ona vprašanja, ki zadevajo odnošaje napram inozemstvu.
Važno zborovanje na češkem.
Praga, 5. oktobra. Kakor javljajo, bo v torek v Pragi velevažno zborovanje češkega Narodnega sveta. Pričakujejo, da se bodo razprave vršile v smislu zadnjih govorov čeških poslancev v parlamentu. Nemški krogi v Pragi so pripravljeni na presenečenja.
Dunaj, 5. oktobra. Na veliko narodno zborovanje, ki se bo vršilo v Pragi v torek, so sklicani vsi češki državni in deželni poslanci s Češke, Morave in Šlezije in iz Slovaške; dalje češki člani gosposke zbornice, vsi okrajni zastopi in Narodni sveti, med temi tudi iz Nižje Avstrije, potem učenjaki, literati in časnikarji. Z ozirom na to zborovanje je interveniral poslanec Stanek pri zborničnem predsedniku dr. Grossu, da se za torek sklicana seja državnega zbora odgodi. Dj. Gross tej želji ni mogel ustreči, ker je seja že nastavljena, pač pa bo zborovanje zgolj formalno.
Nervoznost.
Kdo se ne spominja burnih dnij, katere nam je prinesel usodepolni julij 1.1914! S kakšnim nemirom smo pričakovali razvoja dogodkov na Balkanu, kako se je mešal up, da se ohrani mir, s strahom pred grozotami vojske! Nemirno pričakovanje in negotovost je izginila, ko je došlo mobilizacijsko povelje.
Današnje razpoloženje je slično onemu leta 1914. Vse pričakuje z napeto pozornostjo, ne kaj nam prineso bližnji tedni ali meseci, ampak mogoče že naslednje ure. Iskrena želja pa nam razdraženim živcem ne da miru in dokler ne bo padla odločilna beseda, bo razburjenje in nemir čim dalje bolj naraščalo.
Danes nam je brzojav prinesel vest, da so centralne sile ponudile antanti mir na podlagi znanih 14 točk Wilsonovega programa in na podlagi dveh poznejših njegovih izjav, ki dopolnjujeta prvih 14 točk. To je velikanska koncesija, da se milo izrazimo, in vendar še nimamo pravega zaupanja, ali se bo dal doseči mir samo na podlagi tega programa ali ne.
Mi nismo skeptični pesimisti, pa tudi ne preveliki optimisti. Najboljše je po našem mnenju, če vzamemo stvari kakor so; realna dejstva so vedno močnejša kot vse še tako lepe želje. Tudi bodoči mir je odvisen od teh dejstev.
Poskusimo si enkrat ponoviti, zakaj se je vojska pravzaprav pričela. Da je bil sarajevski umor samo povod za njo in ne vzrok, to vemo. Politično obnebje v Evropi je bilo že mnogo prej nasičeno z vojnimi oblaki. Nasprotje med Angleži in Nemci je bilo silno napeto zaradi trgovske konkurence; ravno tako je bilo veliko nasprotje med Nemci in Slovani. Francozje so že nad 50 let štrleli na Alzacijo-Loreno, torej tudi proti Nemcem. Vsemu temu se je pa pridružilo še nasprotstvo med svetovno (meščansko demokracijo proti vsenemškemu junkerstvu, ki je igralo v Nemčiji prvo vlogo. Cela politična konstelacija je bila torej naperjena proti Nemcem. Bodisi strah pred Nemci in njihovo vedno rastočo vojaško močjo, bodisi sovraštvo do njih je zvezalo vse te, drugače precej raznovrstne elemente v eno samo močno, cel svet obsegajočo falango proti Nemcem. Katera izmed teh je bila najmočnejša in vodilna, to je težko reči; najboljše bo, če smatramo vse zgoraj naštete komponente kot enakovreijre in jih stavimo drugo poleg druge.
Pripoznanje 14 točk Wilsonovega programa pomenja v prvi vrsti popolno zmago demokratične ideje, kakor jo oznanja svobodomiselstvo celega sveta. S pripoznanjem Wilsonovega programa je torej ta komponenta eliminirana. Ravno tako odpade tudi sovraštvo proti junkerstvu; to je poraženo od demokracije. Wilsonov program zahteva dalje teritorialne ureditve, kjer je prizadeta tudi monarhija z ozirom na Lahe; tudi to se bo uredilo, bovraštvo do Slovanov odpade, ker bo Rusija zopet svobodno urejala svoje zadeve in Srbija bo upostavljena in avstrijski narodi vsaj federalizirani. Ravno tako obsega Wilsonov program vprašanje odškodnine za obnovitev Belgije in Srbije. Vsa ta sporna vprašanja bi bila torej rešena.
Eno vprašanje pa je, katerega v Wilsono-vem programu ni, in to je vprašanje eventualnih vojnih odškodnin. Vojni stroški so ogromno na-rastli, tako da so tudi za debele blagajne Angležev in Amerikancev prav občutni. In tu se nam vriva vprašanje: Kaj bodo napravili sedaj angleški in zlasti ameriški kapitalisti? Ali bodo rekli, da prevzamejo sami vsa bremena na svoje rame, ali bodo hoteli preložiti to ogromno težo na upognjeni nemški hrbet? Znano je, kako velik vpliv imajo angleške in ameriške banke na politiko svojih držav in gotovo se bodo oglasili tudi sedaj. Njihovo stališče nam do danes ni znano. Ravno tako ne vemo, kaj bodo naredili Nemci za slučaj, da jim nalože še nebroj milijard za odplačevanje. Ali bodo sprejeli tudi tak pogoj ali jih bo zgrabil znani „furor teutonicus“, da bodo rekli podobno Jugoslovanom: ali življenje ali smrt. Dalje tudi ne vemo, kako se bo premostilo nasprotje med Wilsonovimi točkami in med različnimi pogodbami, katere so sklenili v Londonu, in ki niso identične z Wilsonovim programom, Tega danes še ne vemo. Dokler pa ta točka ne bo jasna, bo svet še ved 10 živel v nervoznosti, ali bo mir ali ne.
Car Boris vlada!
Sofija, 4. okt. (K. u.) Bolgarska brzojavna agentura poroča: Preden je bil podpisal car listino za odpoved, je sprejel, po vrsti voditelje strank, ki so vsi odobrili njegov sklep, da se odpoveduje prestolu. Car Ferdinand je zapustil snoči Bolgarijo- Zasedanje prestola carja Borisk se pozdravlja z velikim veseljem, ki ga izražajo frenetične ovacije novemu carju. Car Boris je podpisal svoj prvi ukaz, ki odreja demobilizacijo armade.
Sofija, 4. oktobra. Seja sobranja, ki je trajala celih pet ur in so govorili zastopniki vseh strank, nakar je podal ministrski predsednik zahtevana pojasnila, se je končala s soglasnim sprejetjem sledečega dnevnega reda: Ker je ministrski predsednik obrazložil vzroke, vsied kterih se je sklenilo premirje z antantnimi državami, odobrava narodni zbor postopanje vlade in prehaja na dnevni red.
Oklici carjev Ferdinanda in Borisa Bolgarom.
Sofija, 4. oktobra. Kralj Ferdinand je izdal sledeči oklic na bolgarski narod: „Bolgari 1 Vsied okolnosti, ki zahtevajo od vseh državljanov sa-mozatajevanje in žrtve, hočem prinesti prvo žrtev kljub svetim vezem, ki me vežejo 32 let na deželo, za katere prospeh sem vse dal, kar je v moji moči, in zato se odpovem bolgarskemu prestolu na korist prestolonasledniku Borisu. Vse podanike in patrijote pa prosim, da se zbero okrog prestola carja Borisa, s katerim imenom so združeni najslavnejši spomini bolgarske zgodovine- Z žalostjo se poslavljam od Bolgarske in se zahvaljujem ljudstvu za izkazano mi pod-
poro. Vsemogočni naj privede Bolgarijo do lepše bodočnosti“.
Car Boris je takoj po nastopu vlade izdal oklic na bolgarsko ljudstvo, v katerem mu naznanja nastop svoje vlade, poudarja, da je rojen Bolgar in pravoslavne vere, in obljublja, da bo spoštoval bolgarsko ustavo.
Antanta hofe zasesti Rusijo.
Stockholm, 5. oktobra. Tukajšnji Usti poročajo, da je angleška vlada sklenila vlado boljševlkov na vsak način strmoglaviti In Veliko Rusijo za več let zasesti.
„Severnaja Komuna“ pa poroča, da so severnoruskl kmetje sklenili vse moči napeti, da ne podleže antanti.
Angleški poslanik v Moskvi ustreljen!
Stockholm, 4. oktobra. Angleški poslanik Lockhard je predsedniku preiskovalne komisije priznal, da je hotel uprizoriti revolucijo prod sovjetski vladi. Izdal je tudi svoje pomogače. Naslednjega dne je bil na povelje ljudskih komisarjev ustreljen, kar je povzročilo med Angleži v Moskvi veliko paniko.
Rusija ne priznava brestov-skega miru.
Berolin, 5. oktobra. Nocoj je došla nota sovjetske vlade, ki pravi, da vlada ne smatra, da bi brestovski mir obstojal. Tu odgovore, da se prav nič ne pomišljajo urediti vprašanja brest-litovskega mira na splošni konferenci. Istočasno pa poprosijo rusko vlado, da se naj do takrat drži gospodarskih določb.
Japonci silijo na kontinent.
Moskva, 5. oktobra. „Orenburgskij kraj* objavlja sledečo japonsko uradno vest: Sibirija je zapletena v zmedah. Sklenili smo, da jo rešimo. Naše čete prihajajo v Sibirijo v svrho skupnega dela z zavezniki. Borimo se skupno z njimi in s Čehoslovaki. Da napravi zopet red, ima Japonska na iztoku znatne množice. Najprvo rešimo Sibirijo in potem Rusijo. V-ruske prilike se ne nameravamo mešati. Vrhovno poveljstvo nad sibirsko armado je bilo dano Japonski. Država čuti pomen tega dejstva in izjavlja, da se-dajna akcija ni zavojevanje. Hočemo, da občutijo Rusi prisrčnost naših čustev; hočemo dvigniti svoj ugled na iztoku in izvesti svoje načelo kozmopolitizma.
Japonska in Rusija. Iz Tokija poročajo, da je za ministra vnanjih zadev Japonske imenovan Uchida, znani prijatelj Leninov, ki odklanja intervencijo proti boljševikom. To imenovanje pomenja, da se Japonska odreka nasilnemu vmešavanju v notranje zadeve Rusije in svojim dalekosežnim vojaškim ciljem.
Avstrijsko vojno poročilo.
Živahnejši boji z Italijani.
Dunaj, 5. oktobra. (K. u.) Uradno.
Italijansko bojišče.
Na benečanski gorski fronti so boji znatno oživeli. Južno od Asiaga in na Monte Pertica so sovražniki vdrli v naše najsprednejše črte. S protisunkom smo jih vrgli. Severovzhodno od Monte Pertica smo iztrgali Italijanom, da zboljšamo naše postojanke, tamkajšnje naprave postojanke Petz. Deli 5. bosansko-hercegovskega pešpolka so zavzeli v ljutih bližinskih bojih italijanske obrambne naprave in so v zavzetih jarkih odbili tri močne protinapade. Poleg težkih krva vih žrtev je izgubil sovražnik 6 častnikov in 170 mož, katere smo ujeli. Uplenili smo 18 strojnic in mnogo orodja. Istočasno so dobile naše patrulje ujetnikov v sovražnih postojankah na Col deli Orso.
Boji Srbov z avstrijskimi četami.
Avstrijsko uradno poročilo.
Dunaj, 5. oktobra. Pri Vranji so trčili srbski oddelki na naše prednje straže.
Šef generalnega štaba. -Pašič hoče samo Srbe?
Haag, 4. oktobra. Iz Londona javljajo, da je naročil Pašič srbskim diplomatskim zastopnikom v Londonu, Rimu in Parizu, da vplivajo na dotične vlade v tem smislu, da je že sedaj potrebna izjava vseh antantnih vlad, ki priznava združenje „vseh srbskih narodov(?)“ veni samostojni državi.
Italijanska ofenziva odgodena.
„Corriere della Sera“ napoveduje, da bo italijanska ofenziva najbrže odgodena, ker je zapadel prezgodnji sneg.
Laški napad na Drač.
Dunaj, 5. oktobra. 2. oktobra je veliko laško brodovje napadlo Drač; bile so to 4 oklop-nice, 4 križarke in 20 torpedovk, ki so obsirelja-vale mesto. Škoda je neznatna. Naš podvodni čoln U 31 je torpediral eno laško križarko, kise je bržkone potopila.
Nemško vojno poročilo.
Amerikanci ljuto napadajo.
Berolin, 5. oktobra. (K. u ) Uradno. Zapadno bojišče-
Vojna skupina kraljeviča Ruprechta.
Na Flandrskem smo zavrnili sovražne napade na Hooglede in Rousselaere.
Proti našim črtam vzhodno od Armentieresa je sovražnik sledil čez Bois Grenier, Fournes, Wingles in čez železnico vzhodno od Lensa. Pred Cambraiem je topniški boj včasih oživel.
Vojna skupina general, polkovnika von Boehna.
Angleži so na obeh straneh Le Cateleta nadaljevali svoje napade in so Le Catelet vzeli. Višine severno in vzhodno od mesta smo obržali. Sovražnika, ki je vdrl v Beaurevoir, smo vrgli s protisunkom.
Severno od St. Quentina so napadli Francozi med Sequehartom in Morcoiirtom. V Lesdinsu in Morcourtu so se ustalili, Lesdins smo zopet zavzeli.
Na ostali fronti južno od St. Quentina so se sovražni napadi izjalovili pred našimi črami.
Vojna skupina nemškega cesarjeviča in generala von Gallwitza.
Francozi in Italijani so vnovič napadli z delnimi sunki in enotnimi napadi naše postojanke na vrhu in pobočju Chemin des Dames in ob Aisni. Šlezvigholštajnski in virtemberški polki so napad odbili. Na fronti ob Aisni in Kanalu zelo živahno poizvedovanje.
Vzhodno od Reimsa smo v predzadnji noči zapustili neopaženi od sovražnika naše prednje postojanke med Prunayem in Ste. Marie a Py ter smo zasedli zadaj ležeče črte. Sovražnik jo včeraj zjutraj sledil čez Dontrieu in St. Souplet.
Na bojišču v Champagni smo s protinapadom zasedli oni del višin severozapadno od Somme Py, ki je bil ostal v posesti sovražnikov. Po močni topovski pripravi je sovražnik v široki fronti napadel na obeh straneh od Somme Py proti severu vodeče ceste. Z velikimi izgubami za sovražnika so se njegovi napadi ponesrečili. Na obeh straneh Aisne topniški boji brez sodelovanja pehote.
Med Argoni in Maaso so Amerikanci včeraj brezuspešno napadali. V Argonih in ob vzhodnem robu gozda je virtemberška deželna bramba odbila večkratne napade. Vzhodno od Aire je sovražnik dospel do višin Egsermonta. Krajšam, ki smo ga začasno izgubili, smo zopet zavzeli. Na obeh straneh Gesnisa so badiški, alzaškolorenski in westfalski polki odbili vse naskoke pred svojimi postojankami. Posebno hudi so bili ameri-kanski napadi na obeh straneh ceste Montfau-con—Bantheville proti gozdnatemu ozemlju. Koder je sovražnik začasno udrl v naše črte, smo ga s protisunkom takoj vrgli nazaj.
Amerikanci so v včerajšnje boje postavili izvanredno veliko oklopnih voz, topništva in pehote. Krvave izgube so bile izredno velike.
V obeh zadnjih dneh smo sestrelili 65 sovražnih letal.
von Ludendorff.
* *
*
Hlndenburgova črta prebita!
London, 4. oktobra. Pri včerajšnjem napadu severno od St. Quentina so Angleži udrli 8 milj daleč v sovražne postojanke. Zadnja linija Hindenburgove utrdbe je prebita.
Dnevna politika.
Štajerski Nemci — edina opora države. Graški vsenemci so imeli dne 2. t. m. shod, na katerem so sklenili: Sedaj morajo Nemci v Avstriji tudi sebi priboriti samoodločbo. Prostor nemškega naroda v Avstriji je danes in za vse čase na strani bratov v „rajhu“, katerih najboljša kri je tekla za nas v potokih (narobe je tudi res, mogoče še bolj res, op. ured.), in katerim hočemo ostati neomajno zvesti do smrti. Njihova zmaga je tudi naša zmaga, njihov pogin je naš pogin. Kdor nemško misli in čuti, bo vedel, kam spada v ti uri. — Mi vemo kam spada!
Ogrski načrti za politično odcepitev od Avstrije. Izločitev Bolgarije iz zveze osrednjih sil kakor tudi dogodki v avstrijskem parlamentu so vzbudili v ogrskih političnih, krogih gotovo vznemirjenje. Opaža se resno gibanje, ki gre za popolno odcepitvijo od Avstrije in hoče že zdaj ustvariti nove stranke na podlagi personalne unije. Za odcepitev se zavzemajo tudi take osebe, ki so bile dozdaj izraziti pristaši dualizma.
Diplomatična In vojaška konvencija med Francosko in Čehoslovakl. Iz Pariza kroži vest, da je bila te dni sklenjena diplomatična in vojaška konvencija med francosko vlado in narodnim svetom Čeho-Slovakov kot češko-slovaško vlado. Na podlagi pogodbe z vlado Anglije bo imel češko-slovaški narodni svet od oktobra naprej pravo diplomatično zastopstvo pri angleški vladi.
Atentati na nemško policijo v Varšavi.
Varšavska poročila pravijo, da so neznani storilci javno na cesti ustrelili vodjo nemške policije komisarja Schulze. Tudi na druge policijske funk-cijonarje so streljali.
Angleški ujetniki v Bolgariji.
London, 4. oktobra. Reuter javlja, da je angleška vlada odredila vse potrebno, da se angleški ujetniki v Bolgariji kar najhitreje izpuste.
Grki so zasedli Seres in Demiriso.
Pariz, 4. oktobra. Grške čete so zasedle Seres in Demiriso; prebivalstvo jih burno pozdravlja.
Za Trst.
Trst, 5. oktobra. Tržaška trgovska in obrtna zbornica objavlja sledeče poročilo: Ob tako usodepolni uri na gospodarskem^ polju, v kateri je sedaj Avstrija, je napotila člane sveta tržaške trgovske in obrtne zbornice, da so zavzeli stališče napram dogodkom s sledečo deklaracijo, katero so izročili zunajnemu ministru grofu Burianu, min. predsedniku baronu Hussareku, trg. ministru baronu Wieserju, ministru notranjih zadev vitezu Gayerju in namestniku baronu Fries-Skeneju: V spričo posledic polnih zapletljajev, ki bi utegnili povzročiti na eni strani pričakovane ustavo-pravne preobrate, na drugi strani ob koncu vojne pričakovane mednarodne dogovore glede gospo-
darske bodočnosti Trsta, se čutijo člani sveta tržaške in obrtne zbornice kot zastopniki gospodarskih interesov Trsta poklicani v interesu Trsta in vseh dežel cesarstva zahtevati, da se mesto Trst z okolico kot edino lastno veliko pomorsko In trgovsko pristanišče celotnega avstrijskega zaledja ločeno od drugih sosednih pokrajin, trajno in neposredno zveže s celotnim avstrijskim cesarstvom kot samostojno, avtonomno ozemlje, da se nadalje, da se pristanišču cesarstva trajno zagotovi neobhodna, nemotena in neovirana možnost razvoja, priklopijo temu avtonomnemu, neposrednjedržavnemu ozemlju Trsta obmejni deli obrežja celega tržaškega zaliva, ki jezikovno in gospodarsko gravitirajo proti Trstu, in da končno vsi odločilni faktorji cesarstva že sedaj proklamirajo svoje stališče napram vprašanju Trsta v predstoječem smislu.
Prosveta.
Iz gledališke pisarne. Danes v nedeljo, 6. t. m. zvečer, se ponovi Zapoljske komedija „Morala gospe Dulske“ in sicer za abonement B.
„Laterna“. V pondeljek, dne 7. t. m. zvečer, bo prvič na našem odru vprizorjena Jirasekova gledališka igra „Laterna“, in sicer izven abone-menta. Dejanje te igre-se vrši v predmarčni dobi, ko je cvetelo vsepovsod, kakor pri nas, tako tudi na češkem, tlačanstvo in robota. Srce dejanja je Hanička, ki se bore zanjo vsi takratni tipični pred-stavitelji javnega življenja, in sicer češki mlinar, grajski gospod, podvodni mož in pa častitljiva češka lipa, ki jo brani cel češki narod kot simbol svoje svobode in stare pravde. Slog je realističen, vendar bogato prepleten s humorja in ostre satire polno simboliko. Iz celote pa diše opojne pravljičnosti narodne poezije. Najvažnejše vloge so sledeče razporejene: Mlinarja igra g. Nučič, Haničko g. Marjanovič-Markova, knežno g. Mila Šaričeva, oskrbnika g. Povhe, Zajička g. Daneš in Braha g. Danilo. Prvikrat nastopita Čeh, operni in operetni režiser, g. Vladimir Marek v vlogi Mihala in pa poznani domačin g. Valo Bratina kot Ivan. G. Longhenova ima vlogo Klaskove. Režijo vodi g. Nučič.
Po domovini.
Mir je sklenil sobotni „Slovenec“ med antanto in centralnimi silami. Samo podpisi državnikov še manjkajo — uredniški ne zadostuje.
Pl. Šuklje se je zopet oglasil. To pot trobi svoje melodije na dva roga in pomaga graditi ustavo in upravo bodoče Jugoslavije v „Slovencu“ in v „Narodu“. V „Narodu“ tako dolgo, dokler mu dr. Tavčar ne bo odpovedal novega stanovanja vkljub vsem naredbam v varstvo najemnikov in ga okitenega z vencem izbranih rož z vrta dr. Tavčarjeve pikre satire poslal „reko-mandirt ekspres“ nazaj na Kamen! Vzrok, da pl. Šuklje sedaj piše kar na dve plati o ustavi in upravi je zelo zanimiv. Dobri upravniki so ^namreč predestinirani minister-prezidentje. Pl. Šuklje se gotovo poteguje za to odlično mesto v bodoči Jugoslavijlf toliko bolj, ker so mu zaupno povedali, da bo bodoči jugoslovanski ministerprezi-dijum v — deželnem dvorcu Kranjskem, kjer je tako lepa hišna oprava — oh, tako lepa! —, po kateri se pa še vedno valja dr. Šušteršič! Cela oprava ^am žamet, pomislite, samo predvojno blago, ki se danes v vsaki kavarni proda lahko pod roko meter za 10 tisoč kron v zlatu! Tak žamet! Na tak žamet spada brez dvoma plemenitega Šukljeja pamet! Šamo, če se pl. Šuklje ni urezal! Jugoslovanske ministre bo seveda določil Narodni Svet. Ta šteje že danes 53 članov ali koliko. Torej toliko bodočih ministrov, kakor jih nima cela Evropa. In Bog ve, če bo kandidatura pl. Šukljeja všeč dr. Jeriču in prof. Remcu! Nam se zdi, da ne bo nič iz vsega. Po naših mislih ne bo pl. Šuklje ministerprezident, ampak — Pašič. Pl. Šuklje ima sicer lepo brado, ampak Pašič še lepšo in kdor ima bolj reprezentabel brado, ta bo naš mož! Človek brez reprezentabel brade pa še za pastirja ne paše.
Odlikovanja pri južni železnici. S srebrnim zaslužnim križem s krono na traku hrabrostne svetinje sta odlikovana višja sprevodnika Urban Ambrožič in Fran Meža.
Smrt. Umri je v Žalni na Dolenjskem na španski bolezni stotnik g. Karol Košak, sin pokojnega dež. poslanca Košaka. — V Podvojah pri Litiji je umrl obč. odbornik g Anton Hostnik, v Gradišču pri Litiji pa obč. odbornik Anton Zupančič. — V Bršljinu pri Novem Mestu je umrl lesni trgovec g. Janez Kunstel.'— Umrli so v Ljubljani: soproga mestnega učitelja gospa Julija Dragan; gdč. Olga Bresčar, stara 18 let; davkar-jeva vdova ga. Marija Sedlak.
Poročil se je v Tinjah na Koroškem gosp. Jernej Einspieler, rezervni praporščak z gdč. Za-liko Einspieler.
Mesarje išče „Deželno mesto za vnovče-vänje živine v Ljubljani“ s L novembrom 1918 proti dobri plači in hrani. Pismene ponudbe z dokazili strokovne sposobnosti je poslati na urad: Ljubljana, Turjaški trg št. 1. Še bolje pa, če se mesarji, ki želijo stopiti v službo, zglase osebno v uradu.
Zabela na zelene Izkaznice A. Stranke z zelenimi izkaznicami A prejmejo zabelo v ponedeljek, dne 7. t. m., pri Mühleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: od 8. do 9. dopoldne št. 1 do 70, od 9. do 10. št. 71 do 140, od 10. do H. št. 141 do 210, popoldne od pol 2. do pol 3- št. 211 do 280, od pol 3. do pol 4- št. 281 do 350, od pol 4. do pol 5. št. 351 do 410, od pol 5. do pol 6. št. 411 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 1(4 dkg čiste masti in 10 dkg jedilnega loja, kar stane skupaj 4 K. Poleg zelene nakaznice A morajo prinesti stranke tudi rumena nakazila za mast. Železničarji pridejo na vrsto pozneje.
Včeraj izišla „Resnica“ ima jako zanimivo vsebino. Od priobčenih člankov navedemo: „Kdo se še ni izjavil za majniško deklaracijo“. — „Pred odločitvijo“. — „Novodobni križarji“. — „Temne strani Amerike“. Posamezne številke po 20 vinarjev.