CELJSKI TEDNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI CELJSKEGA OKRAJA CELJE, PETEK, 13. APRILA 1956 LETO Vn — ST. 15 — CENA 15 DIN Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Maslo — Tiska Celjska tiskarna — Uredništvo in nprava: Celje, Titov trg 9 — PoStni predal 123 — Telefon: aredništvo 24-23, uprava 25-23 — Tek. raC. 6a0-3O5-T-l-266 pri Mestni hranilnici v Celju — Letna na- roCnina 900. polletna 250, četrtletna 125 din — Ishaja vsak petek — Poštnina plačana T gotovini — Rokopisov ne vračamo. Belgijski zunanji minister H. 8paak na prijateljskem obisku v naši držaTi Na povabilo državnega sekretarja za zunanje zadeve Koče Popoviča, je v ne- deljo popoldne prispel na obisk v Jugo- slavijo belgijski minister za zunanje zadeve g. Paul Henry Spaak. Gosta so na zemunskem letališču pK>- leg gostitelja Koče Pojvovića sprejeli še član zveznega izvršnega sveta M. Todo- rovič, predsednik ljudskega odbora beograjskega okraja Miloš Minič, držav- fii podsekretar za zunanje zadeve Srd- jan Priča, jugoslovansiki veleposlanik v Bruslju Marjan Barišič ter zastopniki vojaške oblasti. Ob svojem prihodu v našo državo je belgijski minister g. Spaak dal nasled- njo izjavo: »Predvsem bi rad prepričal vse Jugoslovane, kako prijetno mi je, «[a prihajam sem že drugič, in da sem z zadovoljstvom sprejel povabilo. Ne bi mogel reči, da sem prišel na razgovore a prpblemih med Jugoslavijo in Belgijo, ker k sreči med našima državama ni »ikakih problemov, niti težav. Toda po- litiki so navajeni, da se radi večkrat vidijo, se posvetujejo in skušajo tako 4iobiti čim jasnejše poglede na dana vprašanja. Prepričan sem, da bodo moji razgovori z jugoslovan-skimi kolegi po- magali doseči ta smoter in da bomo mogli ugotoviti, da so naši smotri enaki, namreč, da želimo delati za ohranitev miru.« V ponedeljek dopoldne je visoki gost položil venec na grob neznanega ju- aaka. Opoldne pa je državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popović pri- redil svečano kosilo na čast svojemu gostu. v torek dopoldne je g. Spaak obiskal predsednika ljudskega odbora beograj- skega okraja Miloša Minića. Belgijski zunanji minister se je posebno zanimal za organizacijo ljudskega odbora in nje- govih občin, za gospodarske probleme, ekonomska sredstva mesta in za stano- vanjsko graditev. Opoldne je belgijskega ministra spre- jel podpredsednik zveznega izvršnega Koča Popović se vozdravlja z helgijshim ministrom H. Spaakom sveta Edvard Kardelj. Po prijateljskem razgovoru z njim ga je povabil na ko- silo, ki ga je priredil gostu na čast v zveznem izvršnem svetu. Minister Spaak se bo mudil v naši državi do 15. aprila. Zagotovljena, so sredstva za gradnjo šole za trgovske učence Cetuti redni letoi občni zbor Trgovinske zbornice za celjski okraj — Za pred- sednika je bil asnova izvoljeai tov. Marjan Učakar, za tajnika pa tov. Risito Gajšek Konec preteklega tedna je bil v veliki unionski dvorani v Celju četrti redni letni občni zbor Trgovinske zbornice za celjski okraj. Razen okoli 180 delegatov so skupščini prisostvovali še sekretar OK ZKS FRANC SIMONiC, ge- neralni tajnik Trgovinske zbornice L.RS inž. VEHO VAR, predsednik OSS ALBIN MEDVED, predsednik ljudskega odbora celjske občine ANDREJ SVETEK, predsednik OZZ FRANC LUBEJ in drugi. Po uvodnih formalnostih je o delu zbornice ter o problemih blagovnega prometa poročal predsednik zbornice MARJAN UCAKAR. Iz njegovega po- ročila povzemamo, da je Okrajna trgo- vinska zbornica v minulem razdobju uspešno izvrševala svoje naloge, tako v organizacijskem, kot v vsebinskem pogledu. Seveda, pa se zbornica spričo velikega števila članov ni mogla spu- ščati v podrobnosti, temveč je svoje delo po odborih, komisijah in plenar- nih sestankih reševala več ali manj načelno. Dosedanja praksa pa je poka- zala, da bo morala zbornica v bodoče še bolj tesno sodelovati z občinskimi ljudskimi odbori ter z njihovimi go- spodarskimi organi v reševanju perečih vprašanj blagovnega prometa. Kajti, dozoreli so pogoji, da se vprašanja bla- govnega prometa ne morejo več reše- vati ločeno. Pri svojem bodočem delu pa bo morala zbornica še bolj uveljav- 1 jati svojo funkcijo v družbenem uprav- ljanju. Na področju celjskega okraja je 477 trgovskih poslovnih enot. To število je v primerjavi s predvojnim stanjem si- cer nekoliko manjše, kar pa ne daje povoda, da bi se zdaj lotili ustanav- ljanja novih trgovin samo zato, da bi dosegli predvojno stanje. Pomen in vloga današnje trgovine se v bistvu razlikujeta od predvojne, zato je tudi ustanavljanje novih poslovnih enot ve- zano na specifične lokalne potrebe in pogoje. Ne glede na to, pa bo treba ustanoviti več specializiranih trgovin v mestih in industrijskih središčih, medtem, ko na podeželju primanjkuje splošnih trgovin z osnovo živilske stroke. Kadrovski problem v trgovini odpira več vprašanj, od katerih je nesoraz- merje med žensko in moško zaposleno delovno silo ter skrb za splošno stro- kovno in moralno politično vzgojo še vedno na prvem mestu. Trgovska podjetja na veliko v. celj- skem okraju so lani ustvarila 9,7 mili- jarde dinarjev prometa, kar je za 11 % več, kakor v 1954. letu. Trgovina na drobno pa je lani dosegla 10,6 milijard dinarjev prometa, kar pomeni 23,4 % porast v primerjavi z 1954. letom. Analiza tehničnih sredstev na pod- ročju blagovnega prometa kaže, da le- ta ne zadovoljujejo več potrebam in zahtevam normalnega trgovanja. Za- to se postavlja pred trgovino zelo tež- ka naloga, kako zamenjati dotrajana sredstva. Ne samo da so mnogokje lo- kali zelo neprimerno urejeni, temveč manjkajo le-tem primerna skladišča, Madilne naprave itd. Za rešitev tega problema zbornica predlaga povišanje investicijskega sklada od 0,5 na 1 %. Na ta način bi zbrali sredstva, s ka- terimi bi v nekaj letih lahko izvršili najnujnejše investicije. Razprava je znova odprla in načela vrsto perečih vprašanj blagovnega pro- meta. V tem delu skupščine je med drugim spregovoril ravnatelj šole za tr- govske učence prof. L. Rebeušek. Iz njegove razprave povzemamo, da je upravni odbor republiškega sklada za vzgojo kadrov namenil 40 milijonov di- narjev za gradnjo nove šole za trgov- ske učence v Celju. Razen tega pa je za gradnjo te šole iz lokalnih sredstev zagotovljenih 15 milijonov dinarjev. Po vsem tem se bodo gradbena dela za šolo začela že v letošnjem letu. Ra- zen te, za Celje zelo razveseljive vesti, ki jo je pozneje v razpravi še potrdil inž. Veho var, pa je tov. Rebeušek še pokazal na vrsto problemov, s katerimi (Nadaljevanje na 2. straai) V Stomh je gosfonol Kffsb kamških iiudentov Pi-eteklo soboto je v dvorani doma Svobode v Storah gostoval s kulturno umetniškim programom priznani me- šani pevski zbor Kluba koroškihi štu- dentov — akademikov iz Ljubljane. Da bi navzoči videli Koroško razen v pes- mi tudi v besedi in slikah, je uvodoma dr. J. Felaher v lepi, razumljivi doma- či besedi pripovedoval ob prikazovanju skioptičnih slik o nastanku in progra- mu kluba, o življenju in delu koroških Slovencev v raznih zgodovinskih ob- dobjih. Pevski zbor je nato pod vod- stvom profesorja Luka Kramolca zai>el več koroških narodnih pesmi. Solista Nuška Završnik in Ciril Korpač sta publiko posebno navdušila s priljublje- no »Dokler sem ledig biv«. Program je poživela tudi recitacija tov. Druško- vič Maje »Med svadbo«. Razpoloženje, ki je vladalo med Stor- jani že nekaj dni pred pričetkom kon- certa in udeležba v nabito polni dvo- rani je dokazala, kako tukajšnji pre- bivalci cenijo brate in sestre naše osvo- bojene in neosvobojene Koroške. Ta klub, ustanovljen leta 1952, je praznoval že tretjo obletnico uspešnega dela. Člani kluba so bivši dijaki ra- venske gimnazije in študirajo na fa- kulteti v Ljubljani. Združuje jih trd- na vez globokega patriotizma, vera v zmago naše skupne borbe za pravice koroških Slovencev. Zato člani kluba nenehno zasledujejo dogodke na Ko- roškem, navezujejo stike s koroškimi Slovenci, kakor tudi z naprednimi Av- strijci in povsod z oznanjanjem resni- ce večajo krog borcev in prijateljev Koroške, budijo in poglabljajo koro- ško misel med ravenskimi fužinarji, mežiškimi rudarji, delavci in kmeti svobodne Koroške in vse Jugoslavije. Na naših odrih jih želimo še večkrat pozdraviti. M. J. Železarna Štore se skrbno pripravlja za volitve v novi delavski svet Kct se v delovnem kolektivu Žele- zarne Store ravno izvajajo poslednje priprave za volitve delavskega sveta, ki bodo na svečan način 17. t. m., sem se namenil, da na kratko pišem o vseh ■teh pripravah. Ni pretirano, če takoj uvodoma trdim, da se delovni kolektiv našega podjetja kot celota še ni nobeno leto poprej ta- ko temeljito pripravljal na volitve de- lavskega sveta, kakor prav to leto. Te temeljite priprave jih navdajajo s tem, ker želi kolektiv biti tudi v bodoče do- ber gospodar, v organu samoupravlja- nja pa želijo imeti najboljše predstav- nike, ki bodo svojo dolžnost opravljali ▼estno in z vso odgovornostjo v prid podjetja, kolektiva in skupnosti. Delo tega organa v preteklem razdobju ni bilo povsem zadovoljivo, kar je pripi- sati neaktivnosti gotovemu številu čla- ^ov delavskega sveta, ki so imeli ne- odgovoren odnos do družbenega samo- upravljanja. Kljub temu je podjetje Povoljno gospKJdarilo in izvršilo vse ob- ■^eznosti do skupnosti, kar pa je pripi- sati oz. zasluga ostalih članov kolekti- va, ki so imeli v tem pogledu boljše odnose. Volitve v delavski svet našega pod- jetja so bile razpisane 9. marca na red- ni seji delavskega sveta, medtem, ko so bile kolektivu razglašene 14. marca. Takoj po razpisu je sindikalna podruž- nica sklicala razširjeno sejo plenuma, na katero so pKDvabili vse predstavnike organizacij in društev v podjetju. Na tem sestanku so razpravljali o temelji- tih pripravah za izvedbo volitev, med- tem ko je sekretar podjetja tov. Jože Mrevlje govoril o važnosti delavskega samoupravljanja in o vlogi, ki jo mora delavski svet odigrati v kolektivu. V tem izvajanju so navzoči ugotovili, da bo podjetje razdeljeno na 9 volilnih enot in da bodo v delavski svet izvolili 60 svojih predstavnikov. Sklenili so, da se po vseh volilnih enotah izvedejo predvolilni sestanki, na katerih so naj- boljši člani delavskega sveta poročali o delu delavskega sveta in podjetja v preteklem letu. Istočasno so volivci oz. člani predlagali v nov delavski svet (Nadaljevamje Ma 3. strani) Zbop poštarjev Slovenije v Celju Sindikalna podružnica PTT usluž- bencev in delavcev v Celju bo za 11. obletnico svojega obstoja na dan 1. in 2. maja organizirala Zbor po- štarjev Slovenije v Celju. Ob tej pri- liki bo pod pokroviteljstvom direktor- ja Podjetja za PTT promet tov. Ger- bec Jožeta razvila svoj sindikalni pra- por. Razvitje prapora bo organizirala na svečan način z bogatim kulturnim in fizkulturnim programom. Priprave za ta veliki zbor so že v teku. posebni pripravljalni odbor, ka- terega vodi tov. Kosem, ima polne roke dela, saj se je prijavilo že ca. 300 ljudi — poštarjev iz vse Slovenije. Kolek- tivi poštarjev iz Slovenije že pošiljajo prijave v katerih panogah bodo nasto- pili. Imeuno že prijave n. pr. sindikal- na podružnica PTT uslužbencev iz Ma- ribora je prijavila godbo na pihala in male harmonikarje, Ljubljana 1 pa pevski zbor in pevski oktet; razen te- ga pa še fizkulturne ekipe kot n. pr. kegljanje, streljanje z zračno puško, šah, peš hoja na 15 km itd. Ker bo samo razvitje prapora zgo- dovinskega pomena, bo istega dne za- bijanje spominskih žebljičkov. Iz pri- jav je razvidno, da ni nobenega člana poštnega sindikata v Sloveniji, da ne bi prispeval svoj delež temu razvitju. Pohvaliti moramo sindikalno grupo Le- nart v Slov. goricah, ki je sama pri- spevala za 5 zlatih žebljičkov. Geslo poštarjev Slovenije je: »Vsi 1. maja v Celje!« Vohar Avgust Priprave za občne zbore KZ Vprašanje kadrov je poglavitno vprašanje, če hočemo Imeti dobre la. Eno od teh je to, da se je leta 1954 že doseglo neko rav- notežje v proizvajanju atomskega orož- ja. ZDA nimajo več monopola. Drugo je to, da ZDA. še vedno računajo pred- vsem z nemško arraado kot z evropskim protiutežem proti sovjetski. Na tem dejstvu slone Stassenovi predlogi o kop- nih armadah. Tretje pa je francosko in britansko nezaupanje in strah pred nemško močjo. Skratka: razorožitvene optimiste pozdravljamo, kakor vse, kar nam olajšuje dušo in vedri obraz, žal pa nas bridke izkušnje z razorožitvenimi konferencami opominjajo k previdnosti. Leta 1931, na priliko, sredi največjega raz\nrožitvenega hrušča in iritsšča, so Japonci vdrli v Mandžurijo, da bi z orožjem krčili svojo pot v zgodovini Azije. A kljub temu: Je nekaj novega, kar nam vliva upanje in konec kon- cev moramo pritrditi Maksimu Gorke- mu, ki je dejal: »Po mojem je to naj- bolje, kar se more reči o človeku, če mu rečeš Don Kihot. V neusmiljeni igri zgod07nnshih sil z nami ljudmi je človek, ki je žejen pravice, tudi sila in sposoben, da se upre ogromnosti te vsemirske igre.« Ta človek ni samo umetniški simbol. Gotoiw ne! To je ti- sta sila, ki je že čestokrat prekrižala načrte m.ogotcem najrazličnejšega kova. , Na to silo se opira, tudi naša zunanja politika. Politika, ki računa samo s to- povi in bombamA, mora pač računati s sto.rim ruskim pregovorom: »Cim dalje v hosto, tem.več drv!« In ker smo ravno pri drveh. še ne- kaj iveri: Skandinavce štejemo med najrazsodnejše, mirne, pametne narode. Da to hočejo ostati, se indi iz njihove trezne presoje atlantske politike. Ne- dolgo tega je prišel v Moskvo tudi Er- lander, švedski predstavnik, in se z Ru- sr pogodil med'drugimi tudi za atom- sko sodel07)anje. Islandski Althing (par- lament) pa je terjal od Amerikancev, naj zapuste Islandijo, češ da ni več raz- loga za njihove strateške baze. Kaj ta- kega doslej še ni zahtevala nobena atlantska dežela. — Anthony Eden ni nič kaj zadovoljen z ameriško politiko na Srednjem. Vzhodu. Na vsak način bi rad pridobil Amerikance za ostrejši kurz zoper Naserja, zoper egiptovsko zedi- njcvalno vlogo med -Arabci. Spričo ne- urejenih ciprshih zadev je le komaj omembe vredna drobtina, da bodo Malto le priključili k A.ngliji. — Zoper atom- ske poizkuse na Tihem oceanu tekla huda borba v skrbniškem svetu OZN, pa je obveljal kljub protestom mnogih držav sklep, naj se ZDA še naprej ukvarjajo s tem! V tujem žepu je lahko šteti denar, bi rekli s staro modrostjo. So stvari, ki jih človek ne verjame, do- kler Tnn ne padejo kakor sneg s strehi na glavo. Vedno bolj razumem besedo prejšnji teden citiranega Francoza Ana- tole Francea: »Bolj ko premišljujem življenje človeka, bolj sem prepričan, da mu je treba dati za priči sodnika Ironijo in Usmiljenje. Ironija ni kruta, njen smeh pomirja svet in prav ona nas uči, da se rogajmo zlobnežem in nor- cem, ki bi jih sicer, slabotni, kakor smo, utegnili sovražiti.« T. O. Žalska občina uspešno rešuje Zelo usp>ešno in e>o okrajnem merilu menda najboli učinkovito deluje že od 1. septembra 1956 svet za zdravstvo in socialno politiko pri Občinskem LO v Aalcu, katerega vodi tov. Dolenc Ma- rija. Njej stojijo poleg upravnih so- delavcev ob strani še štirje sveti: svet za socialno politiko, svet za varstvo matere in otroka, svet za zdravstvo in svet za delo ter delovno razmerje. Vsi ti sveti, v katerih sodeluje 32 držav- ljanov so zelo aktivni. V njih so čla- ni, ki so s svojim sedanjim delom in visoko srčno kulturo dokazali, da jim delo na tem poprišču prija. To so pred- vsem razni prosvetni in zdravs"tveni delavci, pa tudi možje in žer^ delav- cev in kmetov. S temeljito analizo socialnega stanja in s so^delovanjem množičnih organiza- cij in ustanov je v posameznih krajih svet za socialno politiko izvršil revi- zijo vseh podpirancev v območju obči- ni, odpravil vse nedostatke in krivice ter dokončno pravično uredil socialno stanje 181 podpirancev. Velika prido- bitev je tudi »Dom onemoglih« v Go- mil skem, ki ga svet ravnokar urejuje in v katerega se bodo še to pomlad vselili vsi najpotrebnejši. Svet se ukvarja tudi s problemom delomržnih ljudi in pijancev, ki padajo v veliko breme skupnosti. Svet za varstvo matere in otroka ima direktne stike s starši socialno in mo- ralno ogroženih otrok in s pomočjo prosvetnih delavcev skrbi za pravilno vzgojo in vireditev socialnih družinskih razmer. V kritičnih primerih odvzema staršem otroke in jih podeljuje do- brim rejnikom. Razveseljivo je, da prej- me v zadnjem času svet mnogo prijav za posvojitev. Razen tega je svet pre- vzel v svojo oskrbo tudi »Mladinski dom« v Polzeli. Posebna komisija pro- učuje pravilno uporabo otroških do- klad po starših oziroma rejnikih. Druga komisija tega sveta je že pri- pravila dva domova za otroško koloni- jo v Slov. Primorju in na Pohorju, v katere bo šlo 350 otrck v treh izmenah. Svet za zdravstvo je za svojo patro- nažno službo pridobil še eno sestro. Vendar pa dve sestri ne zadostujeta za preobsežni teren. Z:.to je Svet pred- lagal občinskemu svetu štipendiranje potrebnega števila kandidatk. Posebno pozornost posveča Svet za zdravstvo tudi materinski posvetoval- nici. Na območju občine Žalec delujejo štirje zdravstveni domovi (v Žalcu, Preboldu, Polzeli in Zabukovci s* pomožno zdravstveno postajo v Libo- jah). Vse te domove in lekarne v Žal- cu je občinski ljudski odbor že prevzel. Še letos bodo v Preboldu ustanovili s pomočjo »UNICEFFA« dispanzer za matere in otroke. Tudi svet za delo in delovno razmer- je je zelo delaven ter prav uspešno po- sreduje pri podjetjih in zasebnikih v zadevah odpustov delavcev. Svet je or- ganiziral sestanke z zasebnimi delo- dajalci in dosegel vidne uspehe. Tudi posredovalnica za delo dobro deluje, saj je preskrbela doslej že 190 delav- cem služ'bo, ostalim 160 nezaposlenim delavcem pa bo posredovala delo še to pomlad. Svet za zdravstvo in socialno politiko bi brez dvoma dosegel še lepše uspe- he, če bi imel več zaslombe v krajev- nih odborih. soeioliTet vprašanja s socialnim zavarovanjem Več sodelovanja Ena najpomembnejših oblik socialne- ga varstva nad državljani je ustanova socialnega zavarovanja, saj spremlja človeka od rojstva do smrti in mu nu- di organizirano pomoč v obliki raznih dajatev, začenši od otroških dodatkov pa do pogrebnine. Kljub tej splošno družbeni vlogi so- cialne zaščite se tu in tam še vse premalo zavedamo svoje osebne odgo- vornosti in dolžnosti do te institucije, posebno pri prejemanju otroškega do- datka. Nobena od drugih dajatev soc. zavarovanja ne zahteva toliko pozor- nosti in budnega sodelovanja, kot otro- ški dodatki z ozirom na svoj specifič- ni značaj. Kakor je potrebno ob preselitvi svoj novi naslov (prebivališče) sporočiti pri- javnemu uradu notranje uprave, ali občine, vojnemu odseku, svoji organi- zaciji in podobno, enako je nujno spre- membo naslova takoj ustmeno ali pis- meno javiti odseku za otroške dodatke pri pristojnem zavodu za socialno za- varovan-- ali podružnici. Služba soc. zavarovanja mora biti v stalnem stiku z upravičenci, ki prejemajo to periodič- no dajatev. Večkrat je namreč zaradi spremembe zakonitega določila potreb- no, da zavarovanec v določenem roku predloži kako potrdilo, a ga je težko na to opozoriti, če ni znano njegovo zadnje prebivališče. Ce je naslov to- čen, odpadejo vsa poizvedovanja preko podtjetja, kar nastopa v primeru, ko ga je treba obremeniti oz. mu sporo- čiti nastal dolg, a ni več zaposlen pri zadnjem delodajalcu. Mnogo preplačil na breme skupnosti sploh ne bi nastalo, ko bi prejemniki pravočasno, v roku 15 dni po nastali spremembi sporočili zavodu ali po- družnici soc. zavarovanja pridobitev, n. pr. nakup nepremičnega premoženja, oz. začetek obdelovanja kakega zemlji- šča. Tudi potrdila o rednem šolanju p>o otrokovem 15. letu starosti se morajo predlagati redno, in sicer v septembru vsakega leta, za otroke na visokih šo- lah pa septembra in marca, ob pričet- ku zimskega in letnega semestra. Ena- ko je potrebno za otroke — vajence ob pričetku učnega razmerja predložiti p>o- trdilo strokovne zbornice o časovnem trajanju učne dobe, oz. prepis vajeni- ške pogodbe. Pri predlaganju potrdil se nekateri zanašajo na svoja podjetja oz. usta- nove, češ, saj sem podjetju že sporočil to in ono spremembo. S tem, da javijo spremenjeni položaj samo delodajalcu, še niso prosti odškodninske odgovorno- sti db soc. zavarovanja. V novi uredbi (54 čl.) je namreč izrecno predpisano, da je treba organu soc. zavarovanja sleherno spremembo sporočiti v roku 15 dni. Na koncu pa še nekaj pouka glede potrebne službene (delovne) dobe za dosego pravice do otroškega dodatka. Do te dajatve je upravičena vsaka, red- no, (ne samo priložnostno) zaposlena in k soc. zavarovanju prijavljena oseba katera ima najmanj 12 mesecev ne- pretrgane službene dobe ali najmanj 20 mesecev v poslednjih dveh letih. Ne zadostuje tedaj za prejemanje otroške- ga dodatka 11 mesecev delovne dobe, kot menijo nekateri. Toliko je potreb- no za dosego dopusta. Zaposlene žen- ske osebe pa pridobijo pravico do da- jatve 3 prvim februarjem 1956, odkar velja nova uredba (Ur. lista FLRJ št. 36-402/55 in št. 1—2/56), vendar s pogojem da iaključno same, s svojim zaslužkom trajno preživljajo otroke, ne da bi n. pr. otrokov nezakonski oče ali oče iž razvezanega zakona kaj sod- no ali izvensodno, bodisi v denarju ali v naravi pi'ispeval za otrokovo vzdrže- vanje. Ce bomo vestno in pozorno sodelova- li z organi soc. zavarovanja in upošte- vali obstoječe predpise in njihove spre- membe, bo v veliki meri odpadla vsa nepotrebna jeza na soc. zavarovanje, slaba volja ter zamudno dopisovanje sem in tja. Obenem se moramo vsi prejemniki otroškega dodatka zaveda- ti, da ta dolgoročna dajatev ni neizčrp- na denarna rezerva, katero skupnost daje za otroke zavarovancev, ampak da izvira iz omejenih denarnih skladov ter predstavlja le delni prispevek za pre- življanje premoženjsko šibkejših dr- žavljanov. Le tako bomo razumeli šte- vilne, na davčni predpis vezane ome- jitve. D. F. Krvodajalci, posnemalte Siorfane Pred dnevi je ekipa transfuzijske po- staje iz Celja pod vodstvom dr. Štrav- sove odvzemala kri prijavljenim krvo- dajalcem v Železarni Štore. Kri so od 67 pregledanih odvzeli 62 osebam, tako da je za pregled ostalo še 207 ljudi. Ti bodo prišli na vrsto 20. in 24. 4. 1956 doi>oldne v prostorih sindikalne po- družnice Železarne Štore. Organizacij- sko in tehnično pripravo te humane akcije je zdravnica dr. Štravsova zelo pohvalila ter priznala, da je lahko ta akcija res za vzgled vsem ostalim de- lovnim kolektivom našega okraja. Pri tej akciji so se najbolj izkazali člani iz obrata elektro-plavža, livarne in va- lj arne. Izredno slab odnos do tega vpra- šanja pa so pokazali v obratu mehanič- ne delavnice, martinarne, šamotarne in elektro-delavnice. Na sestanku izmene mojstra Štora An- tona so sklenili, da bo prihodnja izme- na, ki šteje 70 članov^ darovala kri. Ta primer delavcev iz valjarne naj služi za vzgled vsem ostalim. J. M. Podvratnik Franc, predsednik Občine Šoštanj: Tesna povezava med ljudskim odborom in volivci Odkar posluje Občinski ljudski od- bor Šoštanj, njegovi sveti, odborniške komisije in upravni aparat, se je po- kazalo, da so ti organi že preboleli svo- je začetne težave. Večina svetov ljud- skega odbora (katerih je enajst) je več ali manj že osvojila tak način dela, ki jih vodi v temeljito spoznavanje svo- jega področja dela in problemov. Ob- činski ljudski odbor in sveti že dalj časa aktivno obravnavajo problematiko občine kot celoto in^ mnoge probleme tudi že uspešno rešujejo. Problemi, ki stoje pred šoštanjsko občino in njeni- mi organi, pa so mnogo težji in šte- vilnejši kot v katerikoli občini celj- skega okraja. Izredno hiter gospodarski razvoj, predvsem Rudnika lignita v Velenju, zahteva vedno več delovne sile, kar je vzrok za izredno hitro naraščanje šte- vila prebivalcev. Od osvoboditve do danes je na področju občine narastlo število za preko 4.300 prebivalcev, v prihodnjih osmih letih pa se predvide- va še hitrejše povečanje, in sicer od sedanjih 18.720 na ca. 30.000 prebival- cev. Ce smo torej ugotovili, kako hi- tro se bo razvijalo naše gospodarstvo, za koliko bo narastlo število prebival-, stva v prihodnjem razdobju, potem je nujno ugotoviti, tudi to, kaj vse je po- trebno za to povečano število ljudi. V prvo vrsto potreb stopa vprašanje stanovanj in k tem spadajočih komu- nalnih naprav, nadalje koliko je tu potrebnih sol, zdravstvenih in kultur- nih ustanov, koliko obrtnih podjetij, trgovinskih in gostinskih obratov itd. Vse te in iz tega izvirajoče proble- me obravnava poleg rednih tekočih zadev sedaj LO in njegovi sveti z na- menom, napraviti si čimprej jasno sli- ko obstoječega stanja ter na tej pod- lagi določiti smernice perspektivnega razvoja Šaleške doline v prihodnjih osmih letih. V tej smeri so doslej po- kazali največ iniciative svet za gospo- darstvo, svet za kmetijstvo — kmetij- sko zadružništvo in gozdarstvo, svet za komunalne zadeve ter svet za stano- vanjske zadeve, ki se trudijo vskladiti ta perspeiktivni načrt tudi z novo per- spektivo v našem splošnem gospodar- stvu in pripravljajo na tej podlagi tudi načrte za razvoj gospodarstva in osta- lih dejavnosti za prihodnje leto. Na splošno lahko ugotovimo, da se občinsild ljudski odbor, njegovi svetlin odborniške komisije dobro uveljavljajo s svojim delom, da pa tega še ne mo- remo trditi za krajevne odbore. Tudi zadnji sestanki zborov volivcev so nakazali vrsto vprašanj, ki bi jih bilo treba rešiti v občini, vendar ima- jo ti ipredlogi in sklepi to slabo stran, da niso bili dovolj temeljito predisku- tirani na samem zboru volivcev. Po- samezni volivci dajejo na primer go- tove predloge zelo enostransko in si- cer tako, da zahtevajo rešitev gotove- ga problema, ne nakažejo pa istočasno načina rešitve in organa, ki naj reši tak problem. Pogosto se zadeva konča s predlogom posameznika, da je treba to ali ono rešiti, misleč, da so zbori volivcev samo zato, da nakazujejo ob- činskemu LO probleme, on ipa jih je dolžan v vsalcem primeru rešiti, zato se nihče na zboru volivcev za tako na- kazani predlog ne zanima ali je dober, ali slab, ampak iščejo nadaljnjih pro- blemov, ki naj se dajo v zapisnik kt>t sklep zbora volivcev, da se morajo re- šiti. To je samo ugotavljanje, ki ni brez pomena, je pa s tem narejen šele prvi korak k dejanskemu reševanju naka- zanih problemov, ki jih moramo vse- (stransko in resno prediskutirati ter določiti ustrezen način rešitve. Takšno stanje se bo po mojem mne- nju popravilo povsod tam, kjer bodo KO dobro zastavili svoje delo in aktiv- no začeli reševati krajevne zadeve na primeren način. Čimbolj bodo KO v stiku z volivci in krajevne zadeve re- ševali sporazumno s pomočjo volivcev, tem prej bodo volivci spoznali, da ni- so samo pasivni opazovalci pri reševa- nju vseh družbenih vprašanj, ampak so oni aktivni soupravljalci ter soodgo- vorni za pravilno in pravično reševa- nje družbenh zadev, tikajočih se njih in njihovega ožjega ter širšega pod- ročja. Enako važna pa je tudi poveza- va med ljudskim odborom in zbori vo- livcev neposredno in preko KO v tem, da bo ljudski odbor vedno seznanjal volivce z vsemi važnejšimi \"prašanji in jim omogočil tudi vplivati na način rešitve. Cim tesnejše bo sodelovanje med temi organi, tem hitreje se bodo vzgajali naši voUvci in tem prej bo ogromna večina priznala občinski ljud- ski odbor kot svoj organ za zaščito družbenih interesov. Mladina doma Tončke Čečevs ja proslavila svoj praznik Gojenci mladinskega doma Tončke Cečeve so zadnji mesec kar pozabili na svoje vsakodnevne igre in tudi pri opravljanju šolskih dolžnosti so bili nekoliko raztreseni in odsotni. Pii- pravljali so se z obširnim programom na pomemben praznik —- 10. otoletnicso ustanovitve doma Tončke Cečeve ter praznik pomladi. V silni nestrpnosti so končno le dočakali 7. april, ko se je njihova mala dvorana v domu napol- nila s kritičnimi poslušalci in ljubitelji mladine. Poleg staršev otrok so se pro- slave udeležili tudi zastopniki prosve- te, ženskih društev, DPM, socialnega skrbstva in pionirske organizacije. Prvi del proslave je domska mladi- na posvetila spominu Tončke Cečeve, ko je gojenka Elza Pookova opisala njeno mučeniško borbo in smrt. Sledili so nad vse prisrčni prizori, ki so jih iz- vajali najmlajši gojenci — pionirčki in starejša skupina. Sim'bolične vaje, de- klamacije, zborno petje in samozave- sten nastop tamburaškega zbora so do- kazale, da ima mladina tega doma ve- lik smisel za kulturno izživljanje. Predsednik sveta za šolstvo^ tovariš Janko Pogačnik je ob zaključku pe- strega programa dal iskreno priznanje upravi in vzgojnemu osebju doma, ki se z vso požrtvovalno ljubeznijo trudi, da da tej mladini, ki je bila prikraj- šana za toplo družinsko življenje, to- pel dom in pravilno vzgojo, da bo zra- sla nekoč v dobre člane socialistične družbe. Upravnica, tov. Koželjeva pa je dobila še eno priznanje, ko ji je iskrena otroška roka izročila v znak zahvalnosti in ljubezni šopek rdečih nageljnov. Tako je mladina doma Tončke Ce- čeve v svoje zadovoljstvo in v zado- voljstvo vseh navzočih z lepim uspe- hom dostojno proslavila praznik po- mladi, združen s praznovanjem 10-let- nice ustanovitve svojega doma. CELJSKI TEDNIK uradne ure za stranke vsak dan od 8.—12. ure, razen ab četrtkih ni sobotah. (Nadaljevanje s 1. strani) Za^OiOVl§€tia SO sredstva za grudiifo trgovske šole :-e bori šola. Med temi je na prvem mestu pomanjkanje rednih predavate- ljev. Vsi razpisi za redne predavatelje na šoli so ostali brez uspeha in to pred- vsem zaradi neprimernih plačilnih po- gojev za vzgojiteljski kader. Diplomi- rani ekonomisti, namesto, da prihajajo na šole, raje vstopajo v podjetja, kjer imajo zagotovljene višje zaslužke. Na koncu govora ie tov. Rebeušek še opo- zoril na nekatere ki^itve uredbe o va- jencih s strani trgovskih podjetij,^ na neprimerno zdravstveno stanje učen- cev itd. Na njegov predlog je skupšči- na osvojila sklep, po katerem naj se Zbornica zavzame pri pristojnih činite- lj ih, da naj dobijo šole za trgovske učence primerno stopnjo, to je takšno, ki učencem omogoča nadaljnje šolanje na višjih strokovnih šolah. V razpravi je govoril še predsednik celjske občine ANDREJ SVETEK, ki je dejal, da se tudi občina zaveda velikih nalog, ki stojijo pred zbornico in da bo za napredek in vlogo socialistične tr- govine koristno, če vse probleme bla- govnega prometa rešujeta ljudski od- hor in zbornica skupaj. V drugem delu razprave je govoril tudi sekretar OKZKS FRANC SIMO- NIC, ki je predvsem analiziral vlogo zadruge v odkupu. V ostalem delu je skiipščina sprejela proračun za letošnje leto, odobrila je spremembo statuta ter sprejela nekaj poslovnikov in pravilnikov o delu or- ganov in odborov. Pri javnih volitvah so delegati iz- brali 25 članski upravni odbor, za predsednika Okrajne trgovinske zbor- nice pa je bil vnovič izvoljen tov. Mar- jan Učakar. ICakor doslej bo tajniške posle tudi v prihodnje opravljal tov. Risto Gajšek. CELJSKI TEDNIK, 13. aprila 1956 Štev. 15 — stran 3 Tednikova tribuna alodo morali občinski ljudski odbori na svojih prvih sejah ime- novati 3 do 5 člansike odborniške ko- misije, ki bodo v imenu svojiti ljudskih odborov obravnavale osnutke in potr- jevale tarifne pravilnike, kar je bilo doslej v pristojnosti Okrajnega ljudske- ga odbora. Okrajna komisija za plače bo s seminarji usposobila po enega uslužbenca vsake občine, da bo sezna- njen s predpisi in problematiko pla- čilne politike. Ta uslužbenec bo pri- pravljal gradivo za sejo odtx)rniške ko- misije svoje občine, ki bo obravnavala osnutke in potrjevala tarifne pravilni- ke. Najvažnejša novost obstoječega pla- čilnega sistema je, da so vse gospo- darske organizacije z izjemo onih s pavšalnim obračunom dolžne uvesti premijsko nagrajevanje in sestaviti pra- vilnike v roku, ki ga bo predpisala zvezna Komisija za plače. V cilju, da bodo gospodarske organizacije uvedle premije, ki t>odo temeljile na realnili premijskih osnovah in vseh ostalih na- čelih predpisanih v Uredbi o plačah, je Okrajna komisija sklenila zahtevati revizijo vseh obstoječih premijskih pra- vilnikov in odpraviti premije, ki jih ob- ravnavajo tSrifni pravilniki na osnovi subjeklivnega ocenjevanja po predpo- stavljenih. Strokovno pomoč pri sestavi novih premijskih pravilnikov so dolžne dati predvsem zbornice in strokovna /druženja. Komisija za plačć je zadol- žila društvo ekonomistov v Celju, da organizira seminarje za pristojne usluž- bence in organe gospodarskih organi- zacij na katerih bodo tolmačene spre- membe in dopolnitve na področju plač v gospodarstvu. Okrajna komisija za plače je tudi sprejela sklep, da zahteva od gospo- darskih organizacij dosledno evidenti- ranje jJela po učinku na osnovi eviden- tiranja normiranega delovnega časa in efektivnega časa prebitega na delu, ne glede na to, ali se zaslužek obraču- nava po noi;mi ali po akordu. Pri ta- kem obračunu so dolžne gospodarske organizacije zboljšati organizacijo evi- dentiranja ne da bi vsled tega bistveno povečala število uslužbencev, ki to evi- denco opravljajo. Važen je tudi sklep, da so dolžni vsi inšpekcijski organi občinskih in okraj- nega ljudskega odbora ukrepati in po- ročati komisiji o vseh prestopkih s pod- ročja plač, ki jih bodo ugotovili v go- spodarskih organizacijah. R. O. Usfaitot'lfenfft }e ze 27 aktivov mladih zadružnikov v ponedeljek je bil na okrajni za- družni zvezi širši posvet kmečke ko- misije, pri OKLMS Celje in mladinske komisije pri OZZ. Posveta sta se med drugimi udeležila tudi sekretar OK ZKS Celje tov. Franc Simonič in pred- sednik OZZ ,tov. Franc Lubej. Namen posvetovanja' pa je bila obravnava in delo aktivov mladih zadružnikov, ki se prav te dni ustanavljajo na področju našega okraja. , V zadnjih mesecih namreč opažamo posebno živahnost kmečke mladine na vasi. Vse tisto, kar je mladina že dol- go čutila in nosila v sebi več ali manj skrito, je nenadoma izstopilo na dan pod impulzi mladinskih organizacij. Mladina se je pričela združevati v ak- tivih mladih zadružnikov, ki postajajo središče naprednega kmetijstva in za- družništva na vasi. Prav pri organiza- cijski povezavi pa opravljajo nemajhno delo mladinske organizacije, skupno s kmetij, zadrugami, njenimi strokov- njaki, okrajno zadružno zvezo in osta- limi množičnimi organizacijami na na- šem 'Dodeželju. Do. sedaj je ustanovljenih že 27 ak- tivov mladih zadružnikov, ki imajo že preko 1000 članov, nekoliko pa moramo pograjati mladino iz našega najboga- tejšega področja — Spodnje Savinjske doline, ki dosedaj še ni pokazal? v tem nogledu dovolj iniciative. Predvideva se, da bo do konca leta, ko bodo povsod zreli organizacijski po- goji na področju našega okraja skupno kakih 60 aktivov mladih zadružnikov, ki bodo šteli Tjreko 2000 članov. Pri tem je treba upoštevati, da to usta- navljanje ni kampanjsko, temveč so to resnične potrebe in želje naše kmečke in zadružne mladine, ki se želi izobra- ževati in aktivno delovati. Prekratka je še doba, da bi delo aktivov lahko podrobneje ocenili. Za- pišemo pa lahko, da so aktivi mladih zadružnikov kar pridno prijeli za delo. Delovni programi so zaenkrat še pre- cej različni ter jih bo zato treba v bo- doče vskladiti. Ponekod so delovni pro- gram le približno določili, ker si ga ne znajo prenesti na papir. Prav tu, pa tudi drugod je potrebna nujna po- moč, predvsem od strani kmetijskih za- drug in množičnih organizacij, pred- vsem pa od kmetijskih strokovnjakov, ki morajo aktivom, ki so pričeli šele živeti nuditi kar največ pomoči. Kakšni so programi dela aktiva mla- dih zadružnikov. Osnovni namen je vzgoja mladih zadružnikov, ki morajo postati aktivni nosilci napredne misel- nosti v zadrugi in na vasi. Aktivi bodo vzbujali veselje do kmečkega poklica, seznanjali mladino z delom in naloga- mi kmetijskih zadrug, izobraževali ter aktivno delali na širjenju zadnjžnih misli. Na drugi strani pa bodo prire- jali razna predavanja, seminarje, raz- stave, izlete, oglede kmečkih posestev, zadrug, prireditve in tekmovanja. Med važne oblike dela spada tudi praktično delo na podlagi programov pospeševal- nih odsekov pri kmetijskih zadrugah. Pri svojem delu bodo aktivi brez dvoma precej napravili pri uveljavlja- nju mladine na vasi, ki mora pričeti aktivneje posegati v življenje. Ta mla- dina bo nekoč zamenjala starejše čla- ne v raznih zadružnih organih. Pov- prečna starost upravnih odborov naših zadrug je preko 60 let ter je tako nuj- no, da pride v odbore mladina, kjer se bo postopoma usposabljala in priprav- ljala za bodoče odgovorne naloge. Pri tem uveljavljanju so aktivom in mla- dini poklicane pomagati vse organiza- cije na vasi, ki pa morajo razumeti težnje in želje mladine- ter jo pri tem tudi pravilno usmerjati. Povsod in z vsemi organizacijami na vasi. pa je treba delati sporazumno in složno, da ne bo prišlo do trenj in ne- pravilnosti, ki lahko škodujejo razvoj- ni poti aktivov mladih zadružnikov. Prvi temelji mladega zadružnega gi- banja so položeni. V nekaj mesecih so aktivi pK>kazali lep napredek in je tako pričakovati da bodo šli po tej poti tudi naprej. (t) V mozirski občini bodo aktivom mladih zadtužnikov posvetili vso pozornost Pred nedavnim so se v Mozirju se- stali predsedniki, upravniki in stro- kovnjaki, zaposleni pri kmetijskih za- drugah, upravitelji šol ter predstavniki Občinskega ljudskega odbora Mozirje, da bi se pogovorili o delu aktivov mla-* dih zadružnikov. V te aktive bo treba vključiti tisto mladino, katera je obiskovala kmetij- sko-gospodarske šole. Te mladine je preko 200. Kmetijske zadruge so pri- pravljene te aktive tudi finančno pod- preti. Razveseljivo je dejstvo, da vse kmetijske zadruge na področju občine Mozirje kažejo pri tem polno razume- vanje. Pri Občinskem ljudskem odboru Mo- zirje bodo ustanovili tudi kolegij kme- tijskih strokovnjakov, ki bo dajal po- moč mladim ljudem. Pri ustanavljanju teh aktivov ne bi smeli pozabiti tudi na vlogo ljudske tehnike. Zato bo treba najti pravo ko- ordinacijo dela med zadružno zvezo. Okrajnim odborom ljudske tehnike in Okrajnim komitejem LMS. V razpravi so navzoči poudarili, da ne bi šli na neko kampanjsko akcijo pri ustanavljanju teh aktivov. Preden bi ustanovili tak aktiv, bo treba vse- stransko premisliti, kakšni pogoji so v posameznih krajih. Šele na podlagi tako izdelane analize bi pristopili k konkretnemu delu. Občinski odbor LMS in osnovne mla- dinske organizacije na terenu bodo te- mu vprašanju posvetile vso pozornost. Tudi upravitelji šol so pripravljeni nuditi pomoč pri izobraževanju mla- dine. Kot je bilo na tem posvetovanju sklenjeno, bomo na našem terenu v doglednem času irneli prve ustanovne sestanke aktivov mladih zadružnikov. R. Z. Železarna Štore se skrbno pripravlja za volitve v novi delavski svet (Nadaljevanje s 1. strani) predloge za kandidatno listo. Sestanki so bili uspešno izvršeni, sama navzoč- nost pa je dokazala, da se kolektiv iz leta v leto bolj zaveda kakšno važno vlogo igra delavski svet v sedanjem družbenem razvoju. Posebno navdušeno so navzoči sprejeli novost, da bo vsa- ka volilna enota volila svoje zastopnike in bo te v kolikor ne bodo aktivni tudi laže odpoklicali, kar pa je bilo po sedanjem sistemu teže. Po končanih predvolilnih sestankih se je plenum vnovič sestal k zasedanju, pregledal po- tek istih in napravil analizo predlogov za kandidatno listo. Ce vzamemo ob- jektivno, je bila tokrat slika naslednja: predlaganih je bilo skupno 93 kandida- tov. Od tega 27 članov ZKS, 14 članov LMS, 2 ženi in ostalih 50. Navzoči so bili mišljenja, da ta analiza oz. pred- logi niso zadovoljivi, zlasti še v tem, da je od dosedanjih 60 članov delav- skega sveta ponovno kandidiralo samo 11 članov, čeprav je teh dobrih go- spodarjev dvakrat več. Dalje so bili mišljenja, da je bilo premalo časa za predpriprave in da so člane kolektiva tudi motila neodgovorna tolmačenja ne- katerih, da člani delavskega sveta ne rnorejo kandidirati več kot dve leti. Na tem sestanku so sklenili, da se delav- skemu svetu predlaga preložitev voli- tev do 17. aprila, kar je delavski svet z razumevanjem sprejel. Po teh ponov- nih sestankih in pripravah se je ple- num ponovno sestal in ugotovil, da se je stanje nekoliko izboljšalo in je izgle- dalo takole: predlaganih kandidatov 97, od tega 36 članov ZKS, 16 članov LMS, 5 žena in ostalih 40. Od dosedanjih čla- nov delavskega sveta je predlaganih 27. Sedaj se je stanje zelo poboljšalo, ker so trdno prepričani, da se bo po izvolit- vi novega delavskega sveta odražalo tudi v boljšem gospodarjenju, zlasti pa v rednem prenašanju o delu delavskega sveta na čjane i>odjetja. Najvažnejše priprave so opravljene, sedaj pa se pri- pravljajo še na tehnično izvedbo. Na predvolilnih sestankih so se naj- bolj izkazali sindikalni odbori v livarni, elektro-plavžu, energetski oddelek in uslužbenci. M. J. Zakaf na našem področju ^ primanjkuje semen Letos so v prometu s semeni, pred- vsem vrtnimi, nastale nekatere spre- membe, med temi tudi ta, da Kmetij- ske zadruge ne morejo vračati nepro- danih semen, kot so to delale doslej. Verjetno je to tudi vzrok, da so kme- tijske zadruge naročile manjše količine semen, grosistično podjetje pa jih je zagotovilo le toliko, za kolikor je dobilo naročil. Ko je prišel čas setve dz. saditve^ povsod primanjkuje semen in kmetij- ske zadruge sedaj zahtevajo od grosista, naj jim semena ponovno preskrbi. Grosistična mreža si je pripravila sa- mo toliko semen v originalnih zavitkih, za kolikor je imela prednaročil in zato poznejših naročil ni mogla pravočasno realizirati. Prav zaradi nezadostnih prednaročil so grosisti mnogo semen prodali tudi drugam, ker bi sicer lahko ostala neprodana. Upravičeno lahko trdimo, da poslo- vodje oz. upravniki kmetijskih zadrug le premalo vedo za i>otrebe po semenih na svojih področjih. Poslovodje, ko jih je osebno obiskal zastopnik grosistič- nega podjetja in prosil za naročila, niso navedli pravih količin, ker pač niso ve- deli za potrebe svojega kraja. Zgodilo se je celo, da niso hoteli prevzeti če- bulčka, deteljnih semen in slično, če- prav jim je grosist to blago pripeljal pred trgovino. Tudi tukaj vidimo, kako nujna je strokovna vzgoja kadrov v KZ in pove- zava s kmetijskimi strokovnjaki, da se v bodoče taki primeri ne bodo več do- gajali. Uspešna dejavnost Turističnega društfa v Ljubnem cb Savinji Turistično društvo v Ljubnem ob Sa- vinji je pod predsedstvom tov. Martina Goloba izredno delavno. Zato tudi raz- voj turizma po vojni v tem kraju stal- no napreduje. V pretekli. sezoni je bilo v Ljubnem nad 300 gostov, od tega pri- bližno 100 iz Sremske Mitrovice, ki bo- do prišli tudi letos, saj so bili lani zelo zadovoljni. Dinaštvo jim je preskrbelo kuhinjo in prenočišča, kuhali pa so sa- mi. Letos je društvo že sprejelo tudi ponudbe gostov iz Novega Sada. Ker bo težko najti stanovanje za vse najav- ljene goste, bo društvo moralo že sedaj skrbeti, da bo pripravilo vse pogoje za sprejem čimvečjega števila letoviščar- jev. Misliti bo treba na odkup ene iz- med večjih stavb, ki so na prodaj v Ljubnem. Dosedaj razpoložljiva preno- čišča so razvrščena v štiri razrede po ceni od 70 do 100 dinarjev na osebo brez turistične takse. Gostilne v Ljub- nem ne odgovarjajo potrebam turizma, saj samo dve lahko nudita letoviščar- jem hrano. Društvo je lani sprejelo od kmetovalcev nekaj lesa za zgraditev javnega stranišča in za ureditev klopi v Ljubnem in okolici. Na nedavnem občnem zboru so člani turističnega društva sklenili, da bodo turistično dejavnost še bolj povečali. Napravili bodo še nekaj cementnih klo- pi na primernih krajih v trgu in oko- lici, uredili bodo društveno pisarno, svojo restavracijo in i>o možnosti še nekaj prenočišč. Letos bodo pripravili vse potrebno za ureditev novega kopa- lišča, uredili bodo parke in olepšali trg. Propagirali bodo tudi okrasitev oken z rožami, lastnike najlepše okrašenih oken pa bodp nagradili. Letoviščarjem bodo nudili razvedrilo s koncerti in za- bavami in prirejali bodo izlete v bliž- njo in daljno okolico. Preskrbeli bodo tudi kvalitetne razglednice Ljubnega in okolice ter poskrbeli za razne spomin- ske predmete, kar bo letoviščarje spo- minjalo na prijetno preživele dni v tem krajxi. Olepšali bodo zunanji izgled trga in v ta namen zasadili na primernih mestih okrasno drevje. Člani društva si predvsem žele, da bi se izboljšal avtobusni promet. Ne- razumljivo je namreč, da celjski avto- bus ne vozi tudi ob nedeljah, saj je znano, da ravno takrat letoviščarji naj- bolj potujejo. Avtobusna vožnja brez sprevodnika pa povzroča stalne zamude in negodovanja potnikov. Ce bi avto- busno podjetje na tej progi nastavilo tudi sprevodnika, bi se čas vožnje od Ljubnega do Celja skrajšal za 30 mi- nut, saj bi odpadlo nepotrebno delo, ki ga opravlja šofer z izdajanjem voznih listov. Zaradi razvitega turizma in dobrega dela turističnega društva si žele člani društva, da bi imeli tudi svojega za- stopnika v Svetu za turizem pri OLO Celje. TOVARNATEHTNIC CELJE sprejme za konstrukcijski oddelek TEHNIČNEGA RISARJA ALI RISARKO z dovršeno nižjo srednjo šolo, po možnosti z nekaj prakse. Nastop službe takoj Pozivamo vse koristnike kakršnih koli predmetov (strojev, vreč itd.), ki so last KZ Šentjur pri Celju, da iste do 30. 4. t. 1. vrnejo zadrugi. Proti vsem, ki se gornjemu pozivu ne bi odzvali, bomo poleg odškodninske zahteve vložili tudi kazensko prijavo. Kmetijska zadruga Šentjur pri Celju v prisilni likvidaciji Stev, 15 — stran 4 IZ ŽIVLJENJA NA NAŠI VASI Kmetiisho gospodarstvo v Slovenskih Konjicah iz leta v leto povečuje svojo proizvodnjo Kmetijsko gospodarstvo v Slov. Ko- njicah obsega danes 300 ha vseh zem- ljišč. Od tega odpade 20 ha na vino- grade, 50 ha na sadovnjake, 90 ha orne zemlje, ostalo pa so travniki, pašniki in gozdovi. Glavne panoge so: živinoreja, vino- gradništvo, sadjarstvo, drevesnica in trsničarska proizvodnja, poljedelstvo ter vrtnarija. Brutoprodukt znaša letno okoli 42 milijonov dinarjev. Sama pro- izvodnja pa se veča letno približno za 2 milijonona dinarjev. V letu 1955 je posestvo pridelalo 31 vagonov sadja vseh vrst (od tega 6 vagonov za izvoz), 330 hI sortiranega vina, 15.000 kom. sad- nih drevesc za obnovo sadjarstva, 60.000 cepljenk za obnovo vinogradništva, 132 tisoč litrov mleka, 18.000 kg prirastka žive teže pri živinoreji, 380 pujskov za reprodukcijo in pospeševanje prašiče- reje. Po načrtu bi posestvo, če bi bilo ure- jeno, lahko dalo 8 vagonov sortiranih vin, 50 vagonov sadja (v sadnih le- tinah), dnevno 700 litrov mleka, pri- rastek žive teže živine 20.000 kg, dočim bi zmogljivost trsnice in drevesnice ostala ista. Glavna skrb je posvečena organiza- ciji kmetijske proizvodnje, predvsem pa izpojKilnitvi mehanizacije. Posestvo razpolaga z dvema traktorjema Steyer s priključki, z Unimogom, s 4 motornimi sadnimi škropilnicami ter z vrsto dru- gih manjših strojev, kot so puhalniki za seno, elektromotorji, črpalke itd. Iz- kušnje v zadnjih treh letih kažejo, da se da znižati polna lastna cena po- sameznim proizvodom samo z izbolj- šanjem organijacije dela ter s pravil- nim izkoriščanjem strojnega parka. Po- sestvu še manjka nekaj strojev, kot so aparat za molžo krav, hladilnik iza mleko, predvsem pa še stroj za obdelo- vanje vinogradov, kjer je še vsa ob- delava ročna. Po tem načrtu bi po- sestvo znižalo še delovno silo za okoli 20 ljudi, tako da bi bilo povprečno šte- vilo zaposlenih le 80 ljudi. S tem bi se približali srednjeevropskemu povpreč- ju z ozirom na intenzivne kulture, s katerimi se posestvo bavi. Zanimive in visoke številke ... Gospodarska dejavnost in pomemb- nost Zgornje Savinjske doline se lahko oceni po zanimivih in visokih števil- kah, katere bomo spodaj navedli. Ob- enem pa se na podlagi teh lahko tudi oceni važnost železniške postaje Šmart- no ob Paki. V preteklem letu je bilo na tej po- staji naloženih 2504 vagonov raznega blaga, v glavnem lesa, katerega dovaža- jo iz Zgornje Savinjske doline. Na po- stajo pa je dospelo v istem razdobju še 1028 vagonov različnega blaga, ki so ga tu razložili. Tudi od tega števila je šlo največ blaga v Zg. Savinjsko dolino. Da pa je tudi potniški promet ogro- men, vidimo iz tega, da je bilo v pre- . teklem letu odpravljenih z naše posta- je 58.450 potnikov. Res ni nič čudnega, če pri tako ogromnem prometu močno trpe ceste in mostovi, vendar pa na drugi stra- ni pritekajo v različne sklade, posebno v cestni sklad, visoke vsote denarja, iz katerih bi z lahkoto sproti poprav- ljali ceste, posebno i>a mostove, ki so, razen nekaj izjem, vsi v slabem sta- nju, tako da je res sreča, da še ni bilo kake večje nezgode. Ali ni negospo- darsko in žalostno, da zadnje čase pre- •ko mosta v Smartnem ob Paki in vseh mostov više od Luč ne smejo voziti av- tomobili preko treh ton teže. Kaj nam koristi vsa propaganda za razvoj tu- rizma, če ne bodo smeli v sezoni, ki se nam z naglimi koraki bliža, voziti težki avtobusi naših delovnih ljudi in inozemcev v najlepši ikraj naše Slove- nije, v Logarsko dolino? Še je čas, da se ti mostovi popravijo, nekateri nano- vo zgradijo, posebno oni v Smartnem ob Paki, da se tako prepreči še večja gospodarska škoda. Brez dobrega prometnega onM-ežja, brez dobrih cest in mostov, ni mogoč gospodarski napredek krajev, ki so da- leč stran od železnic. Prve orientacijske cene penzionov v turističnih krajih zastopniki potovalnih uradov v celju V ponedeljek se je v Celju mudila skupina zastopnikov p>otovalnih uradov iz vse države, ki potujejo po Sloveniji in drugih naših republikah, da bi čim- bolj spoznali turistične kraje in prilike zaradi informacij in priporočanja leto- vanja delovnih ljudi. Na posebnem posvetovanju, ki ga je sklicala okrajna gostinska zbornica ter so ji prisostvovali tudi predsednik sveta za turizem pri OLO Celje tov. Rado Jenko, zastopniki stalne turistične kon- ference, turističnega in olepševalnega društva Celje, planinskega društva in drugi, so se zastopniki potovalnih ura- dov dodobra seznanili z možnostmi in prilikami letovanja v krajih celjskega okraja. Gostinska zbornica jim je pri- pravila tudi posebno brošuro v srbo- hrvaščini, »Kratek vodič za turiste«, ki ga je napisal tov. Zoran Vudler, v ka- teri so našteti vsi kraji, pomembni za turizem z vsemi potrebnimi podatki. Zastopniki potovalnih uradov so bili posebno opozorjeni na lepoto krajev v Gornji Savinjski dolini, ki so bili že pred vojno znani turistični predeli. Tu je sedaj turizem šele v povojih ter ima vse perspektive, da se razvije v po- membno pridobitno panogo. Tudi cene na tem področju so razmeroma nizke in dostopne ter je tudi zato pričakovati večji obisk kot pretekla leta. Ta obisk bo posebno narasel, če bodo ti zastop- niki, ki so obiskovali tudi te kraje znaU obisk letoviščarjem pravilno priporo- čati in svetovati. kakšni bodo penzioni Podatki, ki smo jih dobili na,okrajni gostinski zbornici kažejo, da so cene primerne. Veljale bodo v glavnem v se- zoni, dočim bo pred in pK) sezoni ver- jetno določen običajni popust. Kot cene je tudi različna turistična taksa. V ve- čini krajev znaša 20 din, v Laškem in v Rimskih Toplicah 15 din, dočim je v Rog. Slatini določena na 50 din. Najnižji penzion je določen v Gor- njem gradu, in to 450 din. Tu je kapa- citeta vseh postelj 92, cena prenočišč pa od 50 do 120 din. V Mozirju je dnev- ni penzion 600 din, na razpolago pa je 53 pKJstelj, za katere bodo računali pri- vatniki po 200^din. Ljubno ob Savinji ima v gostiščih 12 postelj, penzion pa po ceni 460 do 500 din. Privatniki boda pripravili kar 90 postelj po ceni 80 d« 120 din. V sosednjih Lučah je v dveh gostiščih s kapaciteto 30 postelj dnemi penzion 500 din, privatniki pa hod* imeli za letoviščarje 20 postelj po 128 din. Znano letovišče penzion »Rogo- vilec« v Solčavi, kjer je 35 postelj bo imel penzion po 630 din, dom »Rinka« z 18 posteljami pa prav tako po 630 din. Pri privatnikih bo postelj po 230 din. Najbolj obiskan predel v turističnem pogledu v celjskem okraju je Logarska dolina. Tudi tu so že določili cene, ra- zen v penzionu Sestre Logar, kjer je 20 postelj, cena še ni znana. V Planinskem domu je 110 postelj in bo stal penzion 650 do 700 din. Nekaj postelj bo tadi pri privatnikih po 200 din. Zdraviliški kraji bodo imeli letos prav različne cene. Dobrna s kapaciteto 45t postelj, ki jih izkorišča tudi zavod za socialno zavarovanje, bo imela dnevni penzion po 760 do 870 din. Okrog 10§ postaj bo mogoče dobiti pri privatni- kih. V Rog. Slatini so zaenkrat znane naslednje cene: »Slovenski dom« s ka- paciteto 214 postelj bo imel penzion p« 1100 do 1400 din, »Bohor« s kapaciteto 48 postelj penzion 850 do 1200 din in »Soča« s 310 posteljami penzion p« 900 do 1300 din. Torej bo izbira kaj lahko mogoča. Poleg tega bo pri pri- vatnikih kakih 80 postelj po ceni 30t din. Oba zdravilišika in letoviščarska kra- ja ob Savinji, Laško in Rimske Toplice bosta imela približno enake cene. Ho- tel »Savinja« in Restavracija v Laškem ima 52 postelj in penzion 550 din, iMri- vatniki pa 20 postelj po 150 din. V Rimskih Toplicah bo imelo domače tu- ristično pKKijetje 22 postelj, penzion p» 660 din, privatniki pa 20 postelj po 209 din. Znane so tudi že cene v Celju oziro- ma okoliških planinskih postojankah. V hotelu »Savinja«, kjer je 93 postelj je penzion določen na 650 do 770 din, pre- nočišče pa od 220 do 320 din. Hotel »Evropa« ima višje cene. Tu je k^- citeta 49 postelj po ceni 360 do 420 din, penzion pa po 1020 do 1080 din. Celjska koča, kjer je 93 postelj ima i)enzion p« 650 do 700 din, prenočišča pa po 100 din. Enako tudi koča na Svetini, kjer je penzion po 600 din ter ima 18 posteli. Slovesne proslove 10. obletnice mlodinshlli delovnih brigad CELJSKA MLADINA JE DOBILA PRI ZNANJE Celjska mladina je proslavila oblet- nico ustanovitve mladinskih brigad s svečano akademijo v Narodnem domu. Po »Internacionali«, ki jo je zapel pev- ski zbor učiteljišča, je o dnevu mladin- skih delovnih brigad in o pomenu mla- dinskih delovnih akcij govoril nekdanji trikratni komandant celjskih mladin- skih delovnih brigad tov. Stane Berglez. V nadaljevanju proslave pa je mla- dinski aktiv celjskega učiteljišča izvedel lep in bogat kulturni spored. Na pro- slavi, ki so se je udeležili mnogi za- stopniki javnega, političnega in kultur- nega življenja v Celju, je sekretar obč. komiteja ZKS tov. Pelko izročil osmim brigadirjem, ki so več kot petkrat so- delovali na delovnih akcijah, spominske značke in diplome. V četrtek dopoldne je nosilce spome- nic iz celjske občine sprejel predsednik občinskega ljudskega odbora tov. Andrej Svetek. Sprejemu sta poleg brigadirjev prisostvovala tudi sekretar občinskega komiteja ZKS tov. Cveto Pelko in taj- nik občine tov. Franjo Stros. Briga- dirji so se po krajši slovesnosti še dalj časa zadržali v razgovoru s predsedni- kom občine. Naslednji dan je skupino najboljših brigadirjev sprejel tudi predsednik OLO Celje tov. Riko Jerman. Pri sprejemu sta bila tudi sekretar OKZKS tovariš Franc Simonič in sekretar okrajnega odbora SZDL tov. Jakob Zen. Na tem sprejemu je govoril tudi tov. Simonič, ki je poudaril poleg velikih zaslug mladine pri socialistični graditvi še vrsto drugih vprašanj in problemov, tako političnih kot gospodarskih, ki jih je poklicana reševati naša mladina. Prav ti SF>omeničarji in vsa napredna mladina bo morala kot nekoč po vseh svojih močeh delati in pomagati na vseh področjih našega družbenega dogajanja. Po slovesnosti so se povabljenci še zadržali v razgovoru s predstavniki ter se pogovorili o bodočih delovnih akci- jah v celjskem okraju. Ob tej priliki je več brigadirjev pre- jelo diplome in značke za več kot pet- kratno udeležbo na delovnih mladinskih akcijah. Tako imamo v celjskem okraju naslednje nosilce spomenic: Jože Perčič, Ivan Apat, Jože Seničar, Janez Marin- ček, Oton Račečič, Franjo Stros, Rudolf Plaznik, Srečko Čobal, Jurček Krašovec, Stane Berglez (iz Celja), Ivan Pavlin iz Mozirja, Krista Terglav, Melita Plavšek in Stane Podbregar iz Polzele, Miho Melanšek, Franc Krajne, Dušan Bajgot in Roman Zager iz Šoštanja, Evgen Krulej iz Velenja in Rudi Skok iz Pesja pri Velenju. (t) v MOZIRSKI OBCINI je BILO veC proslav Ob priliki proslave 10-letnice mla- dinskih delovnih brigad je bilo na pod- ročju občine več proslav. Na sestankih osnovnih organizacij mladine so go- vorili o svojih doživljajih starejši bri- gadirji. Glavni del proslave je bil v petek v Nazarju. Tu je bila akademija, kate- re se je udeležilo več sto mladincev in mladink. Istega dne je predsednik ob- činskega ljudskega odbora Mozirje sprejel 18 brigadirjev in brigadirk. Na tem sprejemu so obujali spomine na delovne akcije. V Mozirju so priredili tudi razstavo, ki je prikazovala sodelovanje mladine na delovnih akcijah. IN V DOBJU... Na pobudo mladinske organizacije smo v nedeljo v Dobju proslavili 10-letnico usianoviive mladinskih delovnih brigad. Program je pod vodsivom učiteljev pri- pravila mladina in šolski oiroci. Pro- slavi je prisosivoval tudi član OK LMS za okraj Celje, tov. Gradišnik Frido, ki je prisotnim orisal delovni polet in ju- naštva mlade jugoslovanske generacije: Izvajalcem dobro pripravljenega pro- grama so dali številni prisotni vse pri- znanje. Po tej prisrčni kulturni manifestaciji so mladi kmečki proizvajalci ustanovili še aktiv mladih zadružnikov in mu iz- brali vodstvo. To bo skrbelo, da se bo- do člani aktiva tahko udejstvovali v različnih krožkih. Kmetijska zadruga jim je obljubila vso denarno podporo. Velikega pomena je za mlade zadruž- nike tudi ogled strokovnih filmov. 2e tokrat, ob prvem predavanju nekaterih poučnih filmov so ljudje (zbralo se je veliko število starih in mladih) pokazali za tako vrsto izobraževanja veliko za- nimanja. Zastopniki okrajne zadružne zveze so pripravljeni priti vsak mesec 1—2-krat v našo vas in predvajati fil- me, ki bi jih krožki aktiva zadružnikov rabili pri svojem delu. ). G. svečani akademiji v Šoštanju in velenju Po vseh večjih krajih Šaleške doline so v preteklem tednu svečano prosla- vili 10-letnico mladinskih delovnih bri- gad. V Šoštanju in Velenju sta bili sve- čani akademiji, predsednik Občinskega ljudskega odbora Šoštanj tov. Franc Podvratnik pa je preteklo soboto, več- kratnim udeležencem mladinskih de- lovnih akcij priredil svečan sprejem. Sprejemu je poleg ostalih funkcionar- jev prisostvoval še sekretar občinskega komiteja ZKS tov. Jože Marolt. VELIČASTNA PROSLAVA V ŠTORAH Na pobudo in pod okriljem mladin- ske organizacije Železarne Store je bila pretekli petek v dvorani doma »Svo- bode« v Storah spominska proslava na čast 10. obletnice mladinskih delovnih brigad. Proslava je bila skrbno priprav- ljena. O uspehih delovnih mladinskih akcij v preteklih desetih letih je go- voril tov. Frido Gradišnik, član OK LMS Celje. Sledil je nastop pevskega zbora učiteljišča Celje pod vodstvom pevo- vodje tov. Ferlinca Borisa. Prisotnim je zlasti ugajal nastop mladih dirigentov- učiteljiščnikov in nastop harmonikarjev iz istega učiteljišča. Recitacije so iz- vajali gojenci metalurško industrijske šole v Storah, žive slike iz dela brigad pa je pripravil znani režiser tov. Franc Legvart. Po končanem sporedu se je razvila veličastna povorka z godbo in bakljami skozi Store do metalurško industrijske šole, kjer je gorel taborni ogenj, za ve- selo razpoloženje pa igral zvočnik in godba na pihala. Brigadirji so obu- jali lepe spKjmine na delo pri mladin- skih delovnih akcijah. TUDI V LJUBNEM so pred dnevi dijaki ljubenske gim- nazije proslavili 10. obletnico ustano- vitve delovnih brigad. Točke za prosla- vo je pripravilo učiteljstvo, pionirski pevski zbor nižje gimnazije je zapel pet pesmi, govoril pa je tudi sekretar LMS mozirske občine Rudi Žagar. Izkoriščevalci socialnega zavarovanja v poročilu Okrajnega zavoda za so- cialno zavarovanje v Celju je bilo po- sebno zanimivo poglavje o kršitvah bol- niškega reda. Ko smo se zanimali pri zavodu za najbolj značilne primere, so nam kaj hitro postregli s potrebnimi podatki. Nadzorni zdravnik okrajnega zavoda od časa do časa pregleda zlasti tiste »bolnike«, ki večkrat bolehajo le nekaj dni, po navadi ob lepem vremenu in takrat, ko je veliko kmečkega dela. Pri zadnjih pregledih je izločil 29% pregle- danih pacientov in nobeden med njimi se ni pritožil, kar dokazuje, da je bila tretjina bolnikov več ali manj zdravih, ali že ozdravelih in so po nepotrebnem bremenili sredstva socialnega zavaro- vanja. Se bolj zanimivi pa so podatki, ki smo jih dobili pri laičnem kontrolorju bolnikov. V letu 1955 je kontroliral 1171 bolnikov, pri čemer je ugotovil, da jih je 108 opravljalo razna dela. Delavec v Tovarni emajlirane posode je bolehal na revmatizmu že 3 tedne. Bil je tudi na diagnostični postaji. Predpisano mu je bilo strogo ležanje. Ko ga je kontro- lor obiskal doma, ga je našel na dvo- rišču pri delu. Franc S. je prav tako delavec v Tovarni emajlirane p>osode. Ko je prišel k zdravniku, je tožil, da ima bolečine v križu in glavobol. Dva dni kasneje ga je obiskal kontrolor na domu. Ko se je približeval hiši, je opa- zil, kako je smuknil nek moški v vežo. Ob vstopu je kontrolor bolnika sicer našel v postelji, izpod odeje i>a so gle- .dali okovani čevlji. Možakar je ležai oblečen in obut, ko je kontrolor odkrfl odejo, pred hišo pa je bilo videti, da jabolčnik ni bil do konca pretočen. Sličen prizor je kontrolor doživel pvi nekem delavcu Železarne v Storah, ko je od lopatanja na vrtu smuknil neki moški v hišo. »Bolnik« je ležal zavit v odejo na postelji, vendar se ni utegnil sleči in sezuti in tako je ležal v čevljih, na katerih so se še kazali sledovi gnoja. V okolici Laškega je kontrolor vpra- šal na neki njivi orača, kako bi prišel do S. F., ki dela v rudniku Laško. Orač mu je odgovoril, da ga ne bo dobil do- ma, ker je šel k zdravniku in v apote- ko. Ko ga je trdo prijel in zahteval ©d njega bolniški list, se je izkazalo, da je ta orač »bolnik«, ki ima predpisano strogo ležanje. Bolnika Matija T., zaposlenega pri gradbenem podjetju Žalec, ki je imel prav tako predpisano strogo ležanje, kontrolor sploh ni našel doma. Ko je po daljšem iskanju naletel na njega, je le-ta na vprašanje navedel tuje ime in delodajalca, vendar je v njem po opisu takoj spoznal »bolnika«. Seveda so bili vsi ti zavarovanci ta- koj izločeni iz bolniškega staleža ia Se kaznovani. Iz vsega tega se vidi, da je pri nas še vedno precej ljudi, ki izkoriščajo širokogrudnost predpisov in je prav, da bomo v bodoče take ljudi tudi javno imenovali, da bodo naši delovni Ijjudje vedeli, kdo so ti izkoriščevalci. ŽREBANJE NAGRADNE KRIŽANKE CELJSKE MESTNE HRANILNICE Ce upoštevamo rešitve križank, ki so prispele v našo redakcijo še po žre- banju, lahko trdimo, da je to pot pri križanki Mestne hranilnice sodelovalo največje število naših križankarjev. Do napovedanega roka (torek, 10. april do 14. ure —• kot smo objavili v časopisu!) je poslalo rešitve 284 križankarjev, v sredo pa smo jih dobili še približno 50. Zal teh nismo mogli več upoštevati, ker je bilo žrebanje že zaključeno. Zato bi naše križankarje prosili, da se v bodo- če strogo drže napovedanega roka in nam pravočasno dostavijo rešitve. Žrebanje je bilo v torek popoldne r prostorih Mestne hranilnice. V komi- siji so bili člani upravnega in nadzor- nega odbora CMH, avtor križanke, 2 reševalca križanke in zastopnik Celj- skega tednika. Žreb je določil: I. nagi-ado (hranilno knjižico z zneskom 3000 din) Prekoršek Bogdani, Celje; II. nagrado (hranilno knjižico z zneskom 2000 din) Bezenšek Sivi, dijakinji Celje, III. nagrado (hra- nilno knjižico z zneskom 1000 din) Ze- linka Jaru, Celje. Ostale nagrade (hranilne knjižice z zneskom po 500 din) pa dobijo: Turnšek Franc, Celje; Krumpak M., Šentjur; dr. Fran Hrašovec, Celje; Planine Vanda, Celje; M a jer Rudolf, zlatarski vajenec, Trnovi je; Cesar Zofka, Mozirje; Krušič Aleksandra, Celje in Ferjančič Dvian iz Velenja. Izžrebanci naj dvignejo nagrade (hra- nilne knjižice) pri Celjski Mestni hra- nilnici, reševalcem izven Celja pa bodo hranilne knjižice dostavljene po pošti. Ker so bili nekateri križankarji mne- nja, da bo komisija pri žrebanju upo- števala samo vlagatelje CMH, pripo- minjamo, da je med izžrebanci vsaj po- lovica nevlagateljev. Tako bi komisija prav rada upoštevala tudi pripombo J. J. iz Zabukovce, ki bi se »srčno rad pridružil tistim srečnim, ki vlagajo de- nar v CMH«, vendar njegova rešiter križanke, ki je bila sicer izžrebana, ni bila pravilna (46 vodoravno: ER, na- mesto PR). »ODPAD« CELIE telefon 24-96 sporoča vsem zbiralcem odpadnega materiala, da je c 9. aprilom 1956 postavil nove zbirne baze: V CELJU NA MARIBORSKI CESTI ŠT. 60 V ARCLINU V BIVŠI GOSTILNI VRECKO Plačujemo vse pripeljane odpadne surovine po najvišjih dnevnih cenah. Upravni odbor in delavski sret »Odpad« Celje gtgV. 15 ~'Wtti'l • Kulturno središče naj bo tudi Jcuiturnb žarišče svojega zaledja GOSTOVANJE CELJSKEGA GLEDALIŠČA NA DOLENJSKEM V skladu s svojim programom, da ponese gledališko umetnost med čim Jlrše kroge delovnih ljudi, naše gleda- lišče že od svoje ustanovitve izpolnjuje pomembno kulturno nalogo. S svojo mladostno vnemo prispeva važen delež celotnemu kulturnemu prizadevanju -odrske umetnosti pri nas. Toda moj namen je, da poleg na- vedenih razsveseljivih in že znanih dej- stev opozorim predvsem na tisto važno nalogo, ki jo naše gledališče smatra za l>omemben del svojega poslanstva, da goji s svojimi gostovanji misel in lju- bezen do odrske umetnosti tudi na na- jem podeželju. Uveljavlja se tako kot pokrajinsko gledališče, kot važna kul- turna ustanova precejšnjega dela Slo- venije od Koroške do našega sloven- skega Posavja in Dolenjske. Kako gledajo na to dejavnost celj- skega gledališča naši delovni ljudje iz- ven Celja, nam priča tudi zadnje go- stovanje na Dolenjskem. V treh dneh od 26.—28. marca so naši igralci skup- no z amaterji, pod vodstvom jubilanta Upravnika Fedorja Gradišnika, nasto- pali petkrat, po dvakrat v Brežicah in v Novem mestu in enkrat v Kostanje- vici. Z uspelo predstavo »Zadeva Cai- ne« v režiji Branka Gombača so želi povsod navdušeno priznanje. Iskreni in gostoljubni sprejemi so nam ponovno potrdili, kako željni so naši delovni ljudje takih kulturnih prireditev in Icako so zanje hvaležni. V teh prizadevanjih je treba naše gledališče še podpreti, da svoje delo- ranje še poglobi in razširi. Ne moremo si zamisliti, da bi bila tako pomembna in vzgojno važna kulturna veja kot je gledališka umetnost, dostopna le na- šim kulturnim središčem. Nasprotno, vsako naše kulturno središče, in med njimi tudi Celje, je dolžno, da širi krog svoje dejavnosti tako, da bodo vsa ta središča zajela vse predele naše domo- vine. Vsako kulturno središče naj bo tudi kulturno žarišče svojega zaledja. Te velike dolžnosti se celjsko gleda- lišče zaveda, za kar mu gre vsa naša podpora in priznanje. Po njegovi zaslugi lahko vidijo kva- litetne gledališke predstave v naših krajih, kjer jim doslej to ni bilo mo- goče. Brežice, ipomembno središče na- šega Posavja in drugi kraji Dolenjske, Koroške ter bližnji kraji so že zajeti v njegov krog. Prizadevati si moramo, da prodre naše gledališče tudi na Kozjan- sko v večje kraje. Majhni odri in dru- ge tehnične ovire niso take zapreke, da bi se ne mogle premagati. Kako so taki kulturni skoki lahko vsestransko plodni, nam pokaže agil- na gledališka družina v Kostanjevici. Tam je šola hkrati tudi kulturno sre- dišče. Pod vodstvom ravnatelja nižje gimnazije tov. Smrekarja že nekaj ted- nov traja gledališki tečaj. Gledališka -družina ima prilikam primeren, a na- preden repertoarni program. Prihod celjskega gledališča so izkoristili, da so priredili za šolsko mladino Ašker- čevo proslavo, kjer sp recitirEdi člani našega gledališča, nato pa je na teča- ju predaval dramturg tov. Griin o dra- maturgiji. Po predavanju se je razvila razprava, ki je pokazala vso resnost in zdravo agilnost ljudskoprosvetnih delavcev na tem tečaju. Priznati mo- ramo, da smo se od marljivih in vstraj- nih ljudskoprosvetnih organizatorjev v Kostanjevici tudi mi lahko marsičesa naučili. Njihova živahnost in uspešno delo- vanje nam je dokaz, kako se lahko naše delo medsebojno dopolnjuje, saj morajo poklicna gledališča, kakor tudi amaterske družine služiti istim ciljem. Pri tem pa lahko poklicna gledališčav nmogočem pomagajo. Tako je tudi član celjskega gledališča tov. Tanjšek na te- čaju v Kostanjevici predaval in jih praktično seznanjal z maskerstvom in lasuljarstvom. Za vse naše igralce bo to gostova- nje ostalo v najlepšem spominu, saj jih je utrdilo v prepričanju, da je vredno vlagati vso voljo in ljubezen v poklic, ki ga izvršujejo. Naj omenim tu še besede, ki jih je po predstavi v Novem mestu na odprti sceni med svojim govorom izrekel pred- stavnik tamkajšnjega prosvetnega dru- štva Dušan Jereb ko je poudaril, med drugim: »Odlika vašega gledališča je želja, širiti neutrudno gledališko kul- turo po podeželju. Kakor drugod, vas je tudi v Novem mestu publika hva- ležno sprejela in vam z aplavzom sku- šala dati zaslužno priznanje. Pridite še med nas! Mi tukaj nimamo prilike vi- deti vsak dan kvalitetnih odrskih upri- zorite^'', zato si gledališča tem bolj že- limo in znamo vsako dobro delo tem boli ceniti.« Te besede nam povedo dovolj in ve- lja se vanje zamisliti. Naj bo tu iz- rečeno tudi zaslužno priznanje celj- skemu gledališkemu kolektivu, ki se je pod vodstvom upravnika tov. Gra- dišnika strnil v resnično enoto, kjer ni nepotrebne rivalitete, kjer se uspehov celote veseli vsak posameznik in kjer so uspehi posameznika, uspehi celote. Taktne so bile besede upravnika Gra- dišnika, ki jih je izrekel v zahvalo za prisrčne pozdrave po predstavah, da se ob svojem jubileju čuti srečnega predvsem zato, ker je dočakal, da se danes v naši novi Jugoslaviji goji gle- dališka umetnost tako kot nikdar do- slej in jo lahko uživajo naši delovni ljudje, kar je bilo pref nemogoče. Vse priznanje smo dolžni izreči ljudski ob- lasti, ki nam je to omogočila in občin- stvu, ki nas je na vseh teh predstavah tako iskreno sprejelo. Tone Aškerc VELIK KULTURNI DOGODEK; NA POLZELI " Preteklo soboto so doživeli na Pol- zeli prijetno kulturno presenečenje. V napolnjeni dvorani je prvič samostoj- no nastopil moški pevski zbor z že dol- go pričakovanim koncertom. Ta pevski zbor je bU ustanovljen pred dvemi leti, katerega vodstvo je prevzel tov. Gerželj. Iz popolnoma ne- šolanih glasov mu je uspelo izvežbati zbor do take višine, da ga danes brez skrbi ocenimo za enega od najboljših moških pevskih zborov v okolici. Zbor šteje 33 mladih fantov, v glav- nem kmečkih in tovarniških delavcev. Kmečki fantje so bili nadvse vstrajni pri vajah, saj so v najslabšem vreme- nu prihajali iz zelo oddaljenih krajev. Tud za delavce je bilo zelo neroda* stalno zamen j a van je dela na popoldan- ski izmeni, ali prihajanje na vaje p» celodnevnem težkem delu, in vendar srn vztrajali. Zbor je odpel 21 narodnih in umet- nih pesmi s takšno sigurnostjo, da bi jo bil tudi kak bolj renomiran pevski zbor zelo vesel. Pevske točke je lepo dopolnjevala plesna skupina Svobode, ki jo vodi tov. Ranik Vlasta. Vsi nastopajoči so želi obilno pri- znanje. Nastopajoči bodo celoten program po- novili v nedeljo, dne 15. aprila v St. Andražu. -N- V Brastovcah so ustanovili novo prosvetno društvo in odprli ljudsko knjižnico in čitalnico v nedeljo, dne 8. aprila so imeli v 5raslovčah pomemben kuliurni praznik. V dvorani TD »Partizan« je bil usta- novni občni zbor Prosveinega drušiva. V imenu pripravljalnega odbora je navzoče pozdravil Franc Kovačič, upravnik drž. posesiva Zovnek. S po- sebno dobrodošlico je pozdravil po- krovitelja te prireditve tov. Ivana Ran- čigaja, ljudskega poslanca in predsed- nika občine Žalec, okrajnega sekretarja ZK tov. Franca Simoniča, predsednika OLO tovariša Rika Jermana, selcretarja okrajnega odbora SZDL Jakoba Zena, predsednika okrajne zveze Svobod in prosvetniti društev tov. Andreja Svetka in zastopnike ostalih množičnih orga- nizacij. O delu Pripravljalnega odbora je po- ročal šol. upravitelj France Kolar. Uvo- doma je omenil, da se kulturno in pro- svetno delo v Sraslovčah ni razvijalo tako, kakor to zahtevajo današnje po- trebe socialistične družbe. Zato je na- stala potreba po ustanovitvi novega prosvetnega društva, ki bo kos tem nalogam. To delo je omogočila veliko- dušna podpora žalske občine, za kar se ji odbor najprisrčneje zahvaljuje. Ve- lik delež so s prostovoljnimi prispevki dali občani sami, zlasti pa drž. po- sestvo Zovnek. V novih prostorih se bo poleg knjižnice in čitalnice razvi- jala vsa društvena dejavnost. Posebej je treba potivaliti mladino, ki se živahno udejslvuje v vseh področjih kulturno- prosvetnega dela in je že doslej poka- zala lepe uspelie. Občina Žalec je darovala za ustano- vitev knjižnice in čitalnice 320.000 din, z nabiralno akcijo prostovoljnih pri- spevkov so nabrali 220.000 din, pri- spevek drž. posestva Zovnek pa se ce- ni na 50.000 din. Med razpravo so spregovorili tov. Franc Simonič, Andrej Svetek in Ivan Rančigaj ter naglasih velik pomen izo- brazbe in socialistične vzgoje. V nov odbor so bili izvoljeni: Franc Kolar, Lojze Agrež, Franc Kovačič, Ri- hard Maršič, Marovi Jože. Za mladinsko sekcijo: Marovt Jože, Zbičajnik Jože in Repnik Anton; za pevski odsek: Marovt Ivan, Orehovec Janko in Pire Franc; za dramski odsek: Hajnšek Karel, De- belšcik Jože in Baš Franc; za šatiovski odsek: Uratnik Lado in Rovšnik Franc; za knjižničarski in čilalniški odsek: Agrež Jožica, liribernik Dragica, Rai- ner Marija, Počaj Nežka, Jurman He- /ena. Ribič Vida in Jug Vera. OTVORITEV LJUDSKE KNJIŽNICE IN ČITALNICE Po zaključku občnega zbora je pred zbranim občinstvom odprl novo urejene prostore knjižnice in čitalnice v ob- činski hiši tov. Franc Kolar. Okusno urejeni prostori so obiskovalce prijetno presenetili. V prvi sobi je nameščena knjižnica. Omare so polne stariti in no- vo nabavljenih knjig. V drugi sobi je čitalnica. Okenske zavese, obstenske svetilke, lesen opaž, okusen plesk, cvetlice in stenske slike vabijo bralca, da sede v udoben naslonjač in seže p« reviji. Poleg teh in časopisisov so n« razpolago tudi šatiovske garniture. Po- uk in razvedrilo bo posredoval tudi ra- dio. Prostori so dovolj veliki, da sprej- mejo do 20 čitalcev. Gostje in domačini niso štedili s pri- znanjem organizatorjem, ki so žrtvovali dneve in noči za to veliko kulturno pri- dobitev, iki bo v ponos ne samo 5ra- slovčam, marveč vsej Savinjski dolini. Naj bi jih posnemali še drugi kraji Slo- venije. OBISK FRANCA LESKOŠKA-LUKE V času, ko je mladina v popoldan- skih urah razgrinjala čitalniške revije in sedela pri šahovskih deskah, jo jc nenadoma s svojim obiskom presenetil član zv. izvršneag sveta Franc Lesko- šek-Luka. Po ogledu prostorov je iz- rekel prirediteljem svojo pohvalo in priznanje. PROSLAVO SO ZAKLJUČILI S KONCERTOM Da se mora otvoritev take kulturne ustanove zaključiti s primerno kulturno prireditvijo, je razumljivo. Poleg treh pevskih zborov iz Smartnega ob Paki, ki so nudili odlomke iz veselega večera, pevskega zbora iz Letuša in domačega iz Braslovč, ki so odlično odpeli kon- certni program, so prihiteli iz Celja šc člani orkestra »Svot)ode« ter zaigrali nekaj lepih umetnhi skladb in partizan- skih pesmi. Svečani del celotne prire- ditve je bil s tem zaključen. Mladi dirigenti so nastopili Kakor je znano, imajo dijaki celj- skega učiteljišča samostojno mladin- sko sekcijo v okviru DPD Svobode. Ta sekcija se udejstvuje v različnih sku- pinah, med katerimi je najmočnejša pevska, saj združuje v mešanem zbo- ru nad 120 pevcev in pevk iz vseh let- nikov. Zbor je priredil že več samostoj- nih koncertov in gostoval v različnih krajih s prav dobrim uspehom. Pri- pravljajoč se na poznejše kulturnopro- svetno delo med ljudstvom, si je v te- kočem šolskem letu ta skupina mladih pevcev nadela še eno nalogo. Iz svojih vrst hoče vzgojiti ne samo odlične pev- ce, marveč tudi zborovodje, ki bodo sposobni voditi pevske zbore v pro- svetnih društvih. Za to nalogo se te- meljito pripravljajo. Pod vodstvom svojega zborovodje prof. Borisa Fer- linca so priredili poseben zborovodski tečaj in naštudiral obširen koncertni program. Z njim so se predstavili v dvorani Narodnega doma dne 4. aprila in za- peli 22 umetnih in narodnih pesmi. Zbor je ubran in dobro izvežban. Po- sebnost koncerta je bila, da so posa- mezne točke programa dirigirali mla- di zborovodje sami. Tako je nastopilo 20 dirigentov pred velikim mešanim zborom. S tem so prestali svoj prvi di- rigentski »izpit«. Priznati moramo, da so to nalogo opravili z odličnim uspe- hom. V kolikor so kot mladi zborovod- je še novinci, bodo tehniko pevovod- stva izpopolnili pri nadaljnjih nastopih. Kako velikega pomena je vzgoja zbo- rovodskega naraščaja, bi vedela pove- dati in pravilno ceniti mnoga prosvet- na društva, ki daleč naokrog iščejo zborovodje, pa jih ne morejo dobiti, saj so celo na šolah zelo redki. izvajanje koncertnega programa in nastop mladih zborovodij je občinstvo toplo pozdravilo in nagradilo z živah- nim pritrjevanjem. Tovarišu Borisu Ferlincu smo z dijaki vred hvaležni za njegovo veliko in požrtvovalno delo. »Scampolo« na L gimnaziji Na I. gimnaziji že več let uspešno deluje dramska skupina pod vodstvom tov. Ah je Mačkove. Letos so naštudi- rali Niccodemijevo komedijo v treh de- janjih »Scampolo«. Požrtvovalni igralci so se potrudili, da je predstava dosegla svoj namen. Pri tem ima brez dvoma največ zaslug tov. Mačkova, ki usmerja mlade igralce v igralsko umetnost. Scampolo je mlada prikupna deklica, ki si služi kruh po rimskih ulicah z raz- našanjem perila in ix>šte. Pri mnogih ženah se je porodilo ljubosumje, ko so začeli zakonski možje obračati glave za to lepo in prikupno deklico. Med inže- nirjem Ricom Sacchijem in ženo Franco pride zaradi deklice do nesoglasij, prav- tako med zakoncema Bernini. Inženirja Rico in Giolio sta si prijatelja, čeprav oba na tihem želita omrežiti deklico. V glavni vlogi je nastopila nadarjena osmošoLka Pižmoht Breda, ki je po- J^azala najbolj doživeto in prikupno igro. Med Ricom in Giolijem je bila prevelika razlika v starosti. Kolar je v vlogi Rica pokazal dobro igro, med- tem ko je bil Rutar v vlogi Giolia vča- sih pretih. Brenčičeva je bila v vlogi France zelo ix)srečena, saj je z doži- vetjem prikazala ponosno in oholo ženo. Zupancova je bila v vlogi Emilije vča- sih preveč resna, premalo prikupna, čeprav je na plošno igrala dobro. Hra- stenšek, Koren in Sinigoj so zadovo- IjivL Dijaki, kakor tudi ostalo občinstvo žele, da bi dramska skupina I. gimna- zije še večkrat nastopila. POTUJOČA LJUDSKA UNIVERZA NA PLANINI Planinsko društvo na Planini je or- ganiziralo v marcu skioptična preda- janja v oddaljenih vaseh v obliki po- tujoče Ljudske univerze. Ta oblika iz- obraževalnega dela na vasi se je dobro Obnesla. V kmečki hiši je bilo kaj hi- tro vse nared — diaskop in projekcij- sko platno. Predavatelj tov. Drago Ši- ifienko, šolski upravitelj, je z živo be- sedo pojasnjeval neme filme. Doslej so predvajali filme o izvoru Človeka ter o NOB. V bodoče bodo ob Nedeljah po vaseh predva.|an tudi fil- 'ffie s področja kmetijstva in živinoreje. Prebivalci oddaljenih vasi kažejo mno- go zanimanja za tovrstna fihnska pre- davanja. V Storali bomo imeli mlaiclinski pevsRi zbor Na nedavnem sestanku mladinskega aktiva Metalurško-industrijske šole v Štorah, je mladina izrazila željo, da bi imela svoj pevski zbor. Mladinsko društvo je takoj pričelo zbirati prijav- lienice in je doslej vpisalo že pri- bližno 40 gojencev iz te šole. Uprava šole, zlasti pa njen direktor, znan mla- dinski aktivist tov. Anton Klinar, je to zamisel sprejel z velikim razumeva- njem. Za strokovno poučevanje petja jim je že preskrbel pevovodjo iz Celja. Za pričeti vaj potrebujejo le še kla- vir ali harmoniko, kar upajo, da bodo dobili od DPD »Svoboda« ali sindikal- ne podružnice v Štorah. Ker je ta sklep in želja mladinske organizacije zelo razveseljiva, saj v Štorah sploh nimamo mladinskega pev- skega zbora (enega sicer ima gospod župnik iz Teharij), mladi pevci pri- čakujejo, da bodo prejeli vso podporo od mladinske organizacije, zlasti pa od »Svobode« in sindikalne podružnice Železarne. _ M. J. ŠMARTNO OB PAKI »Celjski grofje« na našem odru Zadnjo nedeljo je gostovalo pri nas DPD »Svoboda« iz Prebolda. Uprizorili so Kreftove »Celjske grofe«. Dvorana je bila nabito EK>lna hvaležnih poslu- šalcev. Priznati moramo, da kaj takega V Šmartnem redko kdaj vidimo. Taki gostje so nam vedno dobrodošli. Gradivo za kroniko zbirajo Pri odboru Zveze borcev obstoja ko- misija, ki ima nalog, da zbere vse zgo- dovinsko gradivo in potrebne podatke iz narodnoosvobodilne borbe. Skrajni čas je, da se ta material zbere, kajti prav tu v Šmartnem so bili dogodki, ki so vredni, da se zapišejo in rešijo pozabe. Upamo, da se bo to kmalu zgodilo, kajti ponekod take kronike že imajo. Tamburaški orkester ŽPD »France Prešeren« deluje že 10 let Da, pred desetimi leti so se pričele v Celju oglašati prve tamburice, ki s« jih zbrali člani sindikata živilcev (Jev- nišek Niko, Vrenko, Starček m drugi) in jih združili v skromen zborček, ki je leta 1947 vstopil v KUD »France Prešeren«. Tam so dobili tamburaši vse možnosti za napredek. Društvo jim je omogočilo nabavo večjega števUa in- strumentov in število taijiburašev se je množilo iz leta v leto. Neumorno so vadili in pričeli že leta 1948 nastopati na raznih društvenih prireditvah in proslavah množičnih organizacij v Ce- lju in izven Celja, pa tudi pri raznih delovnih akcijah so pridno sodelovali. Tamburaški zbor je precej trpel za- radi nestalnosti članov. Že izvežbani so odhajali in se prijavljali novi. Po- leg tega so bili v zboru večinoma de- lavci, ki iz službenih razlogov niso mogli redno obiskovati vaj. Kljub vsem težavam je zbor pri tekmovanju v počastitev 10. obletnice OF zasedel prvo mesto. Živahne je je postalo delo odseka r letu 1951, ko se je zbor pomnožil v 32 članski orkester, ki se je lotil resnej- ših koncertnih skladb in priredil samo v 1952. letu 21 samostojnih koncertov. Leta 1935 so ustanovili v okviru dru- štva na celjski pošti samostojen tam- buraški zbor, v katerega se je vklju- čila predvsem mladina. Ta zbor je kmalu lepo napredoval in v jeseni leta 1954 sta združena odseka priredila pri- jeten koncert, na katerem je nastopilo 50 članov. Zaradi odhoda več .članov v vojsko, na druga službena mesta itd., sta oba zbora številčno oslabela in so lani združila v en odsek, ki je z red- nimi vajami kmalu pripravil obsežen repertoar skladb, s katerimi je uspešno nastopal zlasti ob proslavah 10. oblet- nice naše osvoboditve v raznih parti- zanskih krajih. V desetih letih je sodelovalo v odse- ku preko 200 članov, ki se danes udej- stvujejo v raznih glasbenih aktivih si- rom po Sloveniji. Bilanca desetletnega dela tega marljivega odseka izkazuje do danes 227 koncertov in nastopov, od tega 76 izven Celja, študiral pa je orkester preko 100 različnih glasbenih del in jih izvajal v raznih krajih naše države. Deseto obletnico delovanja je orke- ster proslavil s samostojnim koncer- tom 11. aprila. Na koncertu, ki je bil vključen v okvir prireditev v proslavo Dneva železničarjev, so izvedli 14 kon- certnih skladb. Požrtvovalnim tamburašem k jubeli- ju iskreno čestitamo in želimo še rrmo- go uspehov! Komisija za imenovanje direktorjev pri Obč. LO Celje RAZPISUJE mesto poslovodje za trgovino »VOGLAJNA« Celje. Pogoj: Trgovski pomočnik s prakso. V poštev pridejo samo osebe, ki izpolnjujejo vse moralne in politične kvalifikacije in so nekaznovane. Ponudbe z življenjepisom, opisom dosedanjih zapo- slitev in potrdilom o nekaznovanju je poslati do 20. aprila 1956 na tajništvo Obč. LO Celje. Sprejmemo TRGOVSKEGA POMOČNIKA tekstilne stroke Nastop službe takoj. — Pogoji: izučen trgovski pomočnik, vojaščine prost, nekaznovan. — Ponudbe z opisom dosedanjega službovanja in kratkim življenjepisom na: »Tkanina-Galanterija«, Trg. podjetje na veliko, Celje KVALITETNE NACRTE VAM IZDELA PROJEKTIVM BIRO CELJE, GREGORČIČEVA ŠT. 3, TELEFON 28-70 Sprejmemo Kvalificiranega TRGOVSKEGA POMOČNIKA - manufakturista Pismene ponudbe poslati na: Poslovalnica konfekcije »VARTEKS« Celje, Trg V. kongresa 8 Stev. 15 — stran 6 CELJSKI TEDNIK, 13. aprila 1966 IZ CELJA... Dobro so gospodarili Delovni kolektiv Cinkarne bo volil nov delavski svet 27. aprila. Zdaj raz- pravljajo na sindikalnih sestankih o kandidatih, med katerimi je tudi 15 mladincev in 3 žene. Na vseh sestan- kih poročajo tudi člani dosedanjega de- lavskega sveta o svojem delu in pro- izvodnji od leta 1953 do zdaj. V teh dveh letih so v Cinkarni povečali ce- lotno proizvodnjo za 68 % v primer- javi z letom 1952. V tem času so zgra- dili nov obrat žveplene kisline, raz- širili valjamo, povečali zmogljivost obrata za cinkovo belilo, zgradili lastno transformatorsko postajo, povečali pro- izvodnjo superfosfata od 5.800 na 31.000 ton in celoten asortunent proizvodov v kemični tovarni povečali za 250 %. V zvezi s tem razvojem so povečali vred- nost brutto produkta za enkrat v pri- merjavi z letom 1952. Razen tega so za osebno varnost delavcev vložili samo v preteklem letu 12,5 milijonov, za iz- boljšanje stanovanjskih pogojev pa 225 milijonov dinarjev. naSli so dobro pot v Cinkarni v Celju gojijo veliko skrb za mlad in sposoben delavski ka- der. Tako so pred mesecem dni spre- jeli v službo 28 mladih delavcev za topilnico. Zdaj jih na posebnem tečaju praktično in teoretično vzgajajo za to- plice. Hkrati jih pri praktičnem pouku privajajo na težko delo in jih utrjujejo v odpornosti proti vročini. Po konča- nem tečaju bodo s temi mladimi delav- ci osnovali samostojne skupine za po- samezne peči v topilnici cinka. S tem namerava kolektiv vzgojiti strokovno usposobljene topilničarje in si tako za- gotoviti v tem obratu sposobne in stal- ne delavce. celjani radi hodijo v kino Iz statistik je razvidno, da prebivalci Celja in okolice prav radi hodijo v ki- no ter tako število obiskovalcev kot tudi predstav raste iz leta v leto. Pri- merjava obiskovalcev kaže, da jih je bilo lani skoraj 60O.0O0 ali dvakrat več kot pa v letu 1947. V letu 1945 je,bilo le 90-000 obiskovalcev, leta 1950» pa 432.000, v letu 1954 pa 503.000. Precejšno je tudi povečanje števila predstav. V letu 1946 jih je bilo le 716, naslednje leto pa že 1277. Število pred- stav je nato naraščalo in leta 1950 do- seglo 1605. 2e naslednje leto pa je pad- lo na 1445, od tedaj pa postopoma predstave naraščajo in jih je bilo lani 1663, kar je največje šteVilo predstav v zadnjih desetih letih. Razmeroma velik povprečni obisk ene predstave v preteklem letu (360) kaže, da je v Celju premalo kinemato- grafov. Dva kina ne zadostujeta več ter bo zato potrebno pričeti misliti na gradnjo nove dvorane. Oba dosedanja kina, Union in Dom se nahajata v sre- dišču mesta, dočim je najbolj gosto naseljen severni predel Celja, Gaber- je še brez kina. V tem okolišu bo zato potrebna nova kino dvorana. o kulturni postrežbi Rad se izogibljem prostorov, kjer sem bil kdaj nevljudno postrežen; na- sprotno pa se prav rad zglasim tam, kjer so me ljubeznivo sprejeli. Včasih se zgodi, da so tudi nakupo- valci krivični in prezahtevni. Nedav- no sem bil v prodajalni »Mesnina« v Stanetovi ulici. Kot tretja je prišla za mano neka Celjanka srednjih let in je kmalu nato že kot druga pred me- noj vpila na prodajalko: »Vi ste pa nesramni, da ne postrežete meni, ki sem na vrsti, nesramni ste, da veste!« Ker sem iz odmaknjenega podeželja, se nisem prerival in se tudi nisem ho- tel kot »inozemec« vtikati v notranje zadeve domačinov. Mislil sem si pa, da bi ne bilo odveč, če bi kdaj tudi po- trošniški sveti na svojih sestankih kaj malega povedali o kulturnem nakupo- vanju. F. C. CENE NA TRGU V TEM TEDNU Cene v oklepaju veljajo za priv. sektor Krompir 18 (20), čebula 100 (100—150), česen 60 (100—150), fižol, vis. 75 (70—80), fižol, niz. 50 (60), solata 160—200 (300 do 350), špinača 120 (250—300), motovileč — (200—300), regrad — (150—300), peteršilj — (100—200), zelena — (80—100), zelje, rib. 35—40 (35-40), repa, rib. — (40), korenjček — (30—60), pesa, jed. 20—40 (40), redkev 20 (30),, hren — (80—150), koleraba — (30—40), por — (80), jabol- ka 22—28 (2.5—35), limone 240 (—), po- maranče 240—280 (—), rozine 400 (—), slive, suhe 150 (—), fige, suhe 166—232 (—), sadje, suho — (70), jajca 15 (13—15), mleko — (35), skuta — (140), smetana — (220), maslo — (480), med — (400), vino — (130), žganje — (350), kokoši — (400 do 500), ječm. kaša 80 (—), koruzni zdrob 70 (—). koruzna moka 48 (—), pšenica — (50), koruza — (50), orehi, luščeni 680 (—), orehi, celi 200 (—), pro- so — (70), kikiriki 480 (—), čebuljček — (800—1000), mak 424 (—). V časn od 31. marca do 7. aprila 1956 je bilo rojenih 24 dečkov in 2» deklic. Poročili so se: , Tumpa Rudolf iz Krapine in Godec Pavla IZ Slane, Alojzij 2ohar, mizarski pomočnik iz Laške vasi in Ana Verbovšek, krojaška po- močnica iz Celja. Franc Škodič, mizarski po- močnik in Vida Rems, kuharica, oba iz Ce- lja. Vilhelm Vrešnjak, vodovod, instalater in Angela Tajnikar, gosp. pomočnica, oba iz Ce- lja. Anton Mirnik, uslužbenec iz Zaloške Go- rice in Ana Marija Uranjek, uslužbenka iz Arje vasi. Anton Tomažič, skladiščni delavec in Marija Majcen, kuharska pomočnica, oba iz Celja. Vincenc Tomažič, priučeni mizar iz Ce- lja in Pavlina Maček, poljedelka iz Krivice. Mihael Leskovšek, plinski instalater iz Celja in Jožefa Bremec, tovar, delavka iz Sp. Tr- ■ovelj. Umrli so: Franc Marovt, kolar iz Celja, star 54 let. Ing. Jan Marek, upokojenec iz Celja, star 78 let. Jožefa Mozetič, gospodinja iz Šmarja pri Jelšah, stara 81 let. Frančiška Šribar, prevzit- karica iz Celja, stara 92 let. Tadej Buršič, otrok iz Videm Krško, star 2 dni. Dominik Jirkošek, otrok iz Celja, star 8 let. Rnperi Buršič, otrok iz Videm Krško, star 5 dni. Letonja Ivanka iz Celja je prišla na nepojasnjen način na železniške trač- nice na prehodu v Ulici 29. novembra. Vlak jo je odbil. Utrpela je poškodbe po telesu. S kolesom je padla Imenšek Anto- nija, Cesta na grad. Dobila je pretres možganov. Pri streljanju z možnarjem je dobil težje poškodbe po glavi in očeh Mo- škotevc Alojz iz Bukovja pri Slivnici. Prepeljali so ga bolnišnico v Maribor. Dveletni Krumpak Stanislav iz Cače vasi pri Podplatu se je poparil z vrelo vodo po hrbtu in utrpel težje opekline. V Levcu so se igrali otroci. Eden od otrok je vrgel kamen v glavo Jožetu Kudru, ki je dobil lažje poškodbe. Verbič Franca iz Zaloga pri Dram- Ijah je v prepiru brat z nožem zabo- del v trebuh. Zimšek Franc iz Zagorja ob Savi se je pri vožnji s kolesom zaletel v dru- gega kolesarja. Obležal je nezavesten. Breznik Marijanu iz Celja je pri delu v Cinkarni padel drobec železa na ro- ko in mu jo pKJŠkodoval. Pri streljanju s karbidom je dobil poškodbe na glavi Večej Anton iz Orle vasi pri Braslovčah. V pretepu so zlomili rebra in poško- dovali na glavi Franca Moralta iz Brezja pri Mozirju. Antonu Dolerju iz Hrenove pri Strm- cu je neki fant odsekal prst na levi roki. Eda Petraka iz Brezne gore pri Ro- gatcu je nekdo z nožem zabodel v tre- buh in ga težje poškodoval. USTANOVITEV POTUJOČEGA KINA Okrajna zadružna zveza v Celju je pred nedavnim nabavila nov 16 mm ki- noprojektor za ozki trak. Ustanovljena je tudi posebna ekipa, ki predvaja raz- ne strokovne kmetijske in poučno za- bavne filme na podeželju. Te predsta- ve radi obiskujejo člani aktivov mla- dih zadružnikov, v precejšnjo pomoč pa so tudi kmetijskim strokovnjakom pri predavanjih. Ekipa poseduje že tri lastne filme, dočim si ostale izposojuje pri Kmečki knjigi in podjetju Zora v Zagrebu. Ustanoviti nameravajo tudi lastno kinoteko v sodelovanju z Ljudsko tehniko in podjetji, ki imajo svoje kinoprojektorje. (t) Pojasnilo javnosti Podjetje »Planina« nam je poslalo dopis, ki ga v celoti objavljamo. »Na seji odbora za organizacijo tr- žišč pri okrajni Trgovinski zbornici v Celju je bil v drugi polovici meseca marca 1956 sestanek v zvezi z odkup>om živine. Ob tej priliki se je ugotovilo, da je nujno treba v Celju izboljšati predelovalnice pri mesnih podjetjih, ker dosedanje ne odgovarjajo več osnovnim sanitarnim in higienskim zahtevam. Podjetje za odkup in predelavo mesa »Planina« v Celju je imelo n. pr. pre- delovalnico- v takem stanju, da je njen delovni kolektiv resno razmišljal o tem, ali ima podjetje še možnost in pogoje za delo v takih okoliščinah. Bi- lo je že govora o tem, ali ne bi kazalo, da podjetje zaradi takih okolnosti pre- neha z rednim poslovanjem in pre- ide v redno likvidacijo. V članku v Celjskem tedniku od 23. 3. 1956 »Nezakoniti odkupi živine so se v celjskem okraju močno razši- rili« je bilo zapisano, da je podjetje »Planina« zaradi neprimerne predelo- valnice mesa tik pred likvidacijo. De- lovni kolektiv podjetja »Planina« želi s tem pojasniti, da je bilo govora o likvidaciji le zaradi neustreznih pro- storov in nesanitarnih naprav. Da ne bi bilo napačnega tolmačenja, delovni kolektiv navedenega podjetja izjavlja, da ni nikakih razlogov za kako prisilno likvidacijo, kar bi kdo zaradi nepouče- nosti lahko mislil glede na izraz likvi- dacija. Podjetje v redu izvršuje svoje obveznosti in je izkazalo ob koncu leta 1955 primeren dobiček. Toliko v pojasnilo, da ne bi zaradi event. napačnega tolmačenja bil pri- zadet ugled podjetja. Občinski ljudski odbor Celje je na svoji seji dne 28. 3. 1956 tudi sklenil, da podeli podjetju »Planina« dolgoroč- ni kredit v zaprošenem znesku za ure- ditev ustrezne predelovalnice mesa_ in ribarnice. S tem bo tudi rešeno to pe- reče vprašanje in se bo kolektiv pod- jetja »Planina« potrudil, da bo delal v novo urejenih prostorih v zadovolj- stvo potrošnikov mesta Celja. To bo prva ribarnica za mesto Celje, ki jo naše gospodinje zelo ijogrešajo. Z deli se bo pričelo s 15. 4. 1956.« G. p; ...IN ZALEDJA 1. maj v Vojniku Organizacija Zveze borcev NOV v Vojniku bo 1. maja odkrila spomenik iz granita dvema padlima borcema 18. srbske divizije na kraju, kjer sta padla in bila pokopana. Ob tej priložnosti bosta partizanski patrulji iz Vojnika in Dobrne obiskali partizanske domači- je, še posebej pa se bodo bivši borci ustavili pr! Turnškovi mami. To je v tem kraju najstarejša partizanska domačija in noben preživeli borec ne bo nikoli pozabil besede Turnškove ma- me, s katerimi je odgovorila partiza- nom, ko so ji omenili, da bi ji Švabi lahko požgali domačijo, ker tako skrbi za borce. »Eh, kaj,« je dejala Turnško- va mama, »če mi bo vsak borec, ki je bil kdaj pri meni, prinesel samo eno opeko, bom imela še lepšo hišo, kot je sedanja.« Razen tega bodo člani ZB NOB pri- redili na večer pred praznikom 1. ma~ ' ja slavnost v Vojniku, na kateri bodo predvajali tudi filme iz narodnoosvo- bodilnega gibanja. Z LETNE KONFERENCE MLADINE V MOZIRJU Pred kratkim se je v Mozirju sesta- la mladina na letno konferenco. Delo mladine v tem kraju je bilo v pretek- lem obdobju slabo. Večji del krivde za to je pri vodstvu organizacije. Do dne- va volitev je organizacija štela samo 25 članov, četudi je na tem področju pre- ko 70 mladincev in mladink. Na letno konferenco so povabili tudi neorgani- zirano mladino. Na novo so sprejeli y organizacijo preko 25 mladincev in mladink. Mladina je na tem sestanku izrazila željo po kulturnem delu, ki je v Mozirju zelo pomanjkljivo. Ob za- ključku so izvolili nov 5 članski odbor in delegate za občinsko konferenco. R. Z. z vranskega V 2dmskem času je bil tromesečni tečaj Rdečega križa. Nedavno je vseh 30 tečajnic polagalo izpite, pri katerih se je posebno odlikovala partizanska sirota Štefka Pavlic. * Občinski komite LMS bo v sodelo- vanju s kmetijsko zadrugo in občino ustanovil prihodnjo nedeljo krožek mla- dih zadružnikov. * V Kovinskem podjetju so nedavno slavili pomemben dogodek. Kolektiv je prvič volil svoj delavski svet. Upajo, da so izvolili res najboljše. iz zagorja Pri nas smo spojili oba vaška odbora SZDL Topolovo-Bistrica in Zagorje v enega, s čemer smo dobili tudi prož- nejši odbor. Število članstva smo nam- reč v enem mesecu pomnožili za 50 %. iz pilStanja Prvi letnik Kmetijske gospodarske šole je bil pravkar uspešno zaključen. Udeležencem tečaja in njihovim svoj- cem je mladina nudila interni kulturni program, ki ga je naučila tov. Marica Kotnikeva in ki nam je bil z lepim uspehom prikazan. Tovarišica je izsle- dila nekaj novih mladih talentov, ki bodo vedro posegli v prosvetno delo na vasi. • štorska MLADINA BO ZACELA graditi športne objekte Pred kratkim je bila v Železarni Štore razširjena seja tovarniškega ko- miteja LMS, na kateri so bili navzoči tudi zastopniki organizacij in društev. Na sestanku so razpravljali o počastit- vi tedna mladinskih delovnih brigad in o organizaciji spominske proslave na čast 10-letnice teh. Za zaključek tega tedna ie bila v nedeljo svečana otvoritev začetka grad- nje športnih objektov pri metalurški šoli v Štorah. Te objekte bo gradila mladina šol in železarne. Na sestanku so izvolili tudi odbor, ki bo vodil in organiziral prosita(voljno delo pri gradnji teh nujnih objektov. ZAKAJ V SOBOTO V ŠENTJURJU NI BILO MESA? Šentjurčani se čudimo, ker v soboto, 7. aprila 1956 pri nas ni bilo mesa. Prej je bilo mesa po izbiri, kar naenkrat pa šentjurska živina ne odgovarja odstotku klavnosti. Značilno je, da je bilo v pe- tek na zadružnem dogonu živine dovolj, pa je Šentjurčani niso odkupili, pač pa celjsilca podjetja. Prizadeti Šentjurčani OhcmsM odbor SZDL v Zičah Prav lepa udeležba vaščanov 2ič in Draže vasi na nedeljskem občnem zboru je pokazala, da se vaščani obeh vasi zanimajo za gosi)odarska in politična vprašanja. V poročilih odbora so bile zajete vse dobre in slabe strani dela na vasi. Več pozornosti bo potrebno posvetiti druž- benemu upravljanju na kulturnopro- svetnem polju. Šolski odbor boluje na začetnih težavah, pričakovati pa je, da bo samoiniciativno prijel za delo. Knjiž- nica DP je premalo obiskana, nekaj krivde nosi zanjo knjižničarka, ki ne širi propagande, zlasti med mladino. V vaseh so še primeri, ko izrabljajo gospodarji najemnike, ki morajo odslu- ževati najemnino. So tudi primeri ne- opravičenega prejemanja starostne ren- te, ko bi moral gospodar preživljati onemoglega posla. Poročilo predsednika se je dotaknilo dela vseh organizacij. RK bo moral po- svetiti več pozornosti članstvu v vasi in pospešiti krvodajalsko akcijo. Ljudski mladini je potrebno pri nje- nem delu več resne i>omoči s strani odbornikov SZDL. V bližnjih dneh bo- do ustanovili zbor mladih zadružnikov. Gasilci v Draževasi bodo morali po- svetiti več skrbi političnoideološki iz- popolnitvi, saj je od 21 članov le 8 čla- nov SZDL. Na občnem zboru je bil navzoč tudi predsednik občine Konjice tov. Mlina- ric, ki je navzočim vaščanom pojasnil marsikatero nejasno vprašanje okrog naše gospodarske p>olitike. Odbor SZDL ZiSe se bo v bodočem delu držal pravilne linije, odstranjeval bo dosedanje napake in širil med vašča- ni socialistični duh. PRVA SKUPINA OTROK IZ ŠOŠTANJA ODŠLA NA LETOVANJE Izkušnje pridobljene v prejšnjem le- tu v pogledu organizacije počitniških letovanj so dale vzpodbudo komisiji za počitniška letovanja in Svetu za zaščito matere in otroka pri Občinskem ljud- skem odboru Šoštanj, da so v tem letu pravočasno izvedli pK)trebne predpri- prave za letovanja otrok. V načrtu imajo, da bo s področja ob- čine v višinskih in obmorskih krajih letovalo nad 300 predšolskih in šolo- obveznih otrok. S počitniškim domom v Malinski, na otoku Krku, so sklenili pogodbo za 90 mest v petih izmenah v času od 2. aprila do 31. avgusta tega leta in je v ta kraj prva skupina otrok pred dnevi že odTx»tovala na letovanje. V kolikor bodo ugodni j>ogoji, bodo poslali v nekaj izmenah še večje število otrok, predvsem starejših, ki so za daljšo vožnjo po morju bolj odporni, v počitniški dom na otok Pag, ki ga je sklenil prevzeti Občinski ljudski odbor Šoštanj od okraja Celje. VESTI IZ LJUBNEGA Gasilsko društvo v vađici Okonina pri Ljubnem ob Savinji je eno najdelav- nejših v mozirski občini, zlasti na pro- svetnem polju. Te dni so člani društva priredili dramo petih dejanj »Preseški grofje«, s katero so tudi v nedeljo, 8. aprila gostovali v Bočni pri Gornjem gradu. Občudujem njihov pogum in ve- selje do kulturnoprosvetnega dela, ki je vredno i>osnemanja. Sedaj se že pri- pravljajo za četrto igro v letošnji sezoni. Občni zbor SZDL v Ljubnem ob Sa- vinji je bil v nedeljo sklican že drugič, vendar tudi tokrat ni bilo zadovolji- vega obiska. Nekaj krivde je v tem, ker upravni odbor ni delal koordinirano z ostalimi organizacijami v Ljubnem. Ob isti uri so imeli sestanek gasilci, re- zervni oficirji in mladinci. Poedini na- vzoči člani pa so izjavili, da je obisk slab tudi zaradi nerešenih važnih pro- blemov, ki so bili nakazani v letu 1955. * Preteklo nedeljo so tudi v Ljubnem ob Savinji ustanovili krožek mladih za- družnikov. Mladinci, ki so pred krat- kim zaključili kmetijsko gospodarsko šolo, katero je obiskovalo 30 mladincev, bodo sedaj nadaljevali svoje delo v krožkih mladih zadružnikov. Šolo je večina mladincev uspešno dokončala. Kmalu bodo ti mladinci imeli tudi za- ključno prireditev z igro »Dve nevesti«. Cisti dohodek prireditve bodo porabili za poučni izlet. v času od 31. marca do 7. aprila 1956 je bilo rojenih 1? dečkov in 17 deklic. Poročili so se: Alojz Biderman, poljedelec iz Paneč in Jo- žefa Jazbinšek, poljedelka iz Laške vasi. Jo- žef Tacar, gozdni delavec in Pavlina Baum- kirher, poljedelka, oba iz Marijine vasi, obč. Laško. Anton Vrečko, trg. pomočnik in Karo- lina Deželak, gospodinja, oba iz Laškega. Ja- nez Zaberl, tovarniški delavec iz Štor in Ge- novcfa Pevec, poljska delavka iz Babne brde. Ja- nez Polšak, poljski delavec in Ljudmila Kolman,. poljska delavka, oba iz Zegra. Jožef Ramšak; tovarniški delavec iz Loč, Šmartno v R. d. in Elizabeta Romih, polj. delavka iz Paridola. Jožef Lončar, šofer iz Crnolice in Frančiška Gradič, poljska delavka iz Trške gorce. Vin- cenc Šeško, tovar, delavec iz Celja in Ljud- mila Drač, poljska delavka iz Javorja. Franc Vovk, poljedelec iz Loke pri Zusmu in Jožefa Pertinač, poljedelka iz Loke pri Planini. Vik- tor Kovač, kurjač iz Pečovnika in Marija Jn- triša, steklobrusilka iz Cest, obč. Rog. Sla- tina. Vincenc Sajko, ključavničar iz Tržišča in Cita Turk, krojačica iz Rogatca. Venčeslar Verk, poljedelec iz Zibike in Veronika Šket, gospodinjska pomočnica iz Podplata. Janez Skale, poljedelec iz Moči in Ljudmila Zidar iz Vrha. Vinko Krajne, poljedelec iz Predela in Ljudmila Zidar iz Bodreža. Rudolf Ćakš, polje- delec iz Bodreža in Rozika Galuf iz Rakovca. Stanko Kamer, premikač iz Tratne in Vida Galuf iz Rakovca. Mirko Zaje, električar iz Raven in Terezija Pusovnik, tovarniška delav- ka iz Založ. Umrli so: Notburga Pesek, upokojenka iz Založ, star« 69 let. Anton Melanšek, prevžitkar iz Založ, star 85 let. Ana Sorčan, gospod, pomočnica iz Polzele, stara 64 let. Marija Kramer, poljedel- ka iz Založ, stara 6? let. Jožefa Hodournik, prevžitkarica iz Andraža nad Polzelo, stara 75 let. Franc Povše, poljedelec iz Založ, star 66 let. Martin Horjak, prevžitkar iz Brez nad Laškim, star 86 let. Marija Lokošek, iz Sv- Petra nad Laškim, stara 89 let, prev- žitkarica. Uršula Novak, prevžitkarica iz Brez nad Laškim, stara 83 let. Zmago Labohar, otrok iz Brez nad Laškim, star 2 leti. Janez Šmid, upokojenec iz Vinskega vrha, star 70 let. Alojz Krajnčan, kmet iz Belova, star 76 let. Barbara Kadenšek, poljedelka iz Polžanske gorce, sta- ra 73 let. Marija Antolinc, poljedelka iz Završ pri Grobelnem, stara 64 let. Franc Jecl, pO' ijedelec iz Dola pri Šmarju, star 62 let. Jože Kosmač, prevžitkar iz Zadrž, star 81, let. Frane Šiberl, poljedelec iz Zagaja pod Bočem, star 66 let. Janez Krumpak, prevžitkar iz Zg. Ko- strivnice, star 73 let, Terezija Belcer, polje' delka iz Sp. Sečovja, stara 78 let. Neža Kra- gar. upokojenka iz Perneka, stara 80 let. Fran- čiška Debeljak, upokojenka iz Podloga nao Bohorjem, stara 69 let. Apolonija Vovk, go' spodinja iz Planinske vasi, stara 65 let. AmU' lija Tovornik, prevžitkarica iz Šentvida p'' Planini, stara 71 let. Julijana Zivrc, gospodi- nja iz Lahomnega, stara 83 let. Marija Ter- bovc, upokojenka iz Debra, stara 78 let. Roz» Jernejšek, prevžitkarica iz Tlak, stara 85 let- Alojz Bukšek, prevžitkar iz Zahenberca, staf 76 let. Ana Andrejčič, upokojenka iz Slatine pri Ponikvi, stara 49 let. Franc Golež, kmf* iz Dobovca pri Ponikvi, star 74 let. Marij« Kregar, upokojenka iz Ponikve pri Grobelnem. stara 71 let. Amalija Škoberne, prevžitkarica iz Laške vasi, stara 75 let. Jožefa Smit. posest- nica iz Polane, stara 82 let. Valentin Benedikt invalid, upokojenec iz Paneč, star 68 let- Konrad Hladin, posestnik in mlinar iz Blatne' ga vrha, star 43 let. Tokrat iz sodišča i druge strani MATI NE VE, KDO JE OCE NJENEMU OTROKU? Nezakonska mati Ema je v imenu svojega mladoletnega sina Bogomirja tožila Marijana, da je oče temu otroku. V teku več let trajajoče pravde je do- sledno vztrajala pri trditvi in izpo- vedbi, da je imela v zadevnem času razmerja samo z Marijanom, čeprav je res prej v izvenkritični dobi bila in- timna tudi s Štefanom in še prej z Mirkom. Toženi Marijan pa je trdil, da je imela Ema ta dva fanta tudi v kri- tičnem času. Zato je sodišče razširilo postopek še na Štefana, dočim je Mirko neznanega bivališča. Inštitut za sodno medicino v Ljubljani je po pregledu krvi izključil Marijana kot očeta, ni pa mogel izključiti Štefana. Sodišče ni verjelo nezakonski materi, ker se je po pričah ugotovilo, da je hodila s tremi moškimi. Zato je zavrnilo tožbeni za- htevek, da je oče bodisi Marijan bodisi Štefan. Na pritožbo nezakonske matere je pritožbeno sodišče razveljavilo sodbo, ker otrok v času krvne preiskave še ni bil star dve leti in so ugotovitve pri tako mladem otroku še nezanesljive. Prvostopno sodišče je ponovno izvedlo dokaz po krvni preizkušnji pri istem inštitutu v Ljubljani. Uspeh je bil isti: Marijan ne more biti oče mladoletnega Bogomirja. Zato je sodišče zopet za- vrnilo tožbeni zahtevek glede Mari- jana. Postopek zoper Štefana in Mirka pa je bil prekinjen, ker sta oba ne- znanega bivališča, dokler nezakonska mati ne sporoči njunih naslovov. Ema se je zopet pritožila, češ da je krvna preiskava glede ugotavljanja očetovstva dvomljive vrednosti. Tudi ni Ema v kritičnem času nikoli bila intimna s Štefanom in Mirkom. Okrož- no sodišče je zavrnilo pritožbo in po- trdilo pi-vostopno sodbo rekoč: Dvom- ljiva je resničnost izpovedbe nezakon- ske matere, da bi v zadevnem času ne imela nobenega drugega fanta kakor Marijana. Sama priznava, da je imela tudi Štefana in Mirka. Ni ugotovljivo, kdaj je prenehala razmerje z enim in ga pričela z drugim. Ta neizvestnost in pomanjkanje striktnega dokaza o tem, da je bila Ema v kritični dobi intimna izključno z Marijanom, omaja tožbene trditve, da je Marijan oče otroku. Krv- ni pregled je samo podrejenega po- mena, ki pa v našem primeru potrjuje pravilnost sodne ugotovitve. Pritožba ne more uspešno izp>odbijati zaneslji- vosti izvedeniškega mnenja. Podal ga je zavod kot sestavni del univerzitetne klinike, ki se specifično bavi z ugotaxf- Ijanjem krvnih skupin in lastnosti in ki utemeljuje svoje mnenje po empi- rično ugotovljenih in mednarodno pri- znanih pravilih Mendelove metode. Tako bo morala Ema zato, ker je imela preveč fantov oz. jih je prehitro menjavala, sama skrbeti za otroka, ki bo ostal brez očeta. TOVARNA TEHTNIC CELJE kupi večjo količino rezanega hrastovega ali brestovega lesa od 2,5 em do 8 cm dbl. Informacije dobite pri nabav- nem oddelku Tovarne tehtnic Celje CELJSKI TEDNIK, 13. aprila 1956 Stev. 15 — stran 7 HIROŠIMA \)0 naslov za zanimivo reporitižo, ki io bomo začeli objavljati v mesecu maju. Avtor tega zanimivega dela je ameri- ški novinar John Hcrslev, ki je kmalu po končani drugi svetovni vojni, ki jo je zapečatila eksplozija najstrašnejšega orožja na )aponskem, obiskal porušeno mesto in preživele meščane tiirošim.e. To izredno zanimivo delo, ki presega vrednost običajniti časopisnih reportaž, bomo objavljali v nadaljevanjih že pri- hodnji mesec. Delo je prevedel Roman Kopušar, za »Tednik« pa ga je prire- dil )urček Krašovec, medtem ko bodo to zanimivo čiivo spremljale ilusirecije Vlada Smeha. Naročniki in bralci »Celjskega ted- nika«, opozorite na to svoje znance in prijatelje, naj pridno posegajo in na- ročajo naš list, enega izmed prvih slo- venskih časopisov, ki bo prinašal tako izčrpne zapiske o dogodkih ob eks- ploziji atomske Ijombe in posledicah tega strašnega orožja. Ko boste brali Herslevevo reportažo, se vam nobena žrtev ne bo zdela pre- Grozotna razdejanja po atomski bombi velika, če je njen namen usmerjen v zmanjšanje vojne napetosti, zbliževanja med narodi in odpravljanje nesoglasij na miren način. Ste vi gospa Kozamurnik? Pridile prosim ven in povejte kdo iz- med nas je vaš mož, da lahko gremo drugi domov. ŽENSKE O MOŠKIH Soprog je prijeten kos pohištva, se- veda, če predpostavljamo, da ne čepi na mestu. Mary Wollstone Craft Možje so tako sam.oljubni, da se po- čutijo počaščene že z ljubeznijo najbolj izprijene pocestnice. P Ninon de Lenclos PESEM O'REGRATU Prijatelja sem srečal penzionista, ki skozi mraz in veter je brzel. »Kam se mudi ti, da si ves iz sebe?« Za vihrajoči plašč sem ga ujel. »Dolžnost me tira,« mi je odgovoril. »Glej. tu nekje nekakšen je urad, kjer stranski svoj zaslužek bom prijavil. Veš, hodil sem ves teden regrat brat! Nabral sem te rastlinice tri kile, med brati vredne skoraj tisočak. Pojedla sva jih z ženo. Ta zaslužek hitim zdaj javit, ker sem poštenjak.« »Kaj se ti meša? Saj na to ni davka! Ne muči sebe s praznimi skrbmi! In ponedeljek je, ko po pisarnah za stranke brez vabil sprejema ni!« Začuden z glavo zmajal je v vročici, ki v njej mu trepetalo je telo. In še naprej o regratu je bledel, ko vodil sem na dom ga pod roko. Deveti dan nato oči zatisnil po hudi pljučnici je siromak, ki skupnosti nikdar ni bil škodljivec, a bil je le nekoliko čudak. Prehlada se je smrtnega nalezel, ko regrat je po makrih tleh iskal. Zapeli so mu »Vigred se povrne«, kž v njej on regrata ne bo več bral. Tako življenje se mu je izteklo, a regrat rastel bo krepko naprej. Mi pa, ki regrat ljubimo, pouka poiščimo si v bridki zgodbi tej! NIHALO S Teharij hiti v Polule vsaho jutro na kolesu skozi prah in sneg in blato kot pozimi tudi o kresu. Spet obratno — glej popoldne v Teharje ga žene sila, ki pritiska na pedale, lačna poznega kosila. To nekakšno je nihalo, ki med tam in tukaj niha s samogonom in še z burjo, kadar v hrbet mu zapiha. Na večer polulska šola sen svoj sanja — z njo prosveta, ki brez krivde spi pod ključem kot Trnjulčica zakleta. Ko nekoč so si gradili šolo stari Lemberžani, na učiteljevo sobo so pozdbili zaspani. NAGROBNI NAPIS V NEKI SOSEDNJI DEŽELI Izdajalec pokopan v črnem grobu tukaj gnije. Vražjim silam bil je vdan. Na sramotne ga poti je spravila vohunska strast. Sćdila mu je oblast. Postskriptum: Patriot v tem grobu spi, pod Stalinom likvidiran, človek slave in časti, danes rehabilitiran. Skoda le, da tega živ se ne bo več veselil. PRED VRATI Nabiralec steklenic: »Prazne vinske steklenice, prosim!« Gospodinja: »Vil Ali izgledam kot da pijem vino?« Nabiralec: »Oprostite — vzamem tu- di steklenice" za kis.« OPOZORILO! V AL AND FRANC, akviziter, roj. 20. 1. 1900 v Gorici, brez stalnega biva.lišča in zaposlitve, je že več let širom Slovenije zbiral naročnike za razne časopise, revije, knjige in graverska dela in obenem pobiral akontacije. Denarja ni odvajal upravam in podjetjem, temveč si ga je obdržal in tako ni stranka dobila naročenega tesopisa, revije, knjige itd. Naročilnice je navadno žigosal s svojim žigom, katero je stranka podpisala. \ Kdor koli se čuti, da ga je VALAND Franc na tak ali podoben način ogoljufal, naj zadevo prijavi ustmeno ali pismeno pri Tajništvti za notranje zadeve Celje, soba št. 74. Iz pisarne TNZ RAZPIS Kmetijska zadruga ŠOŠTANJ razpisuje javno dražbo raznih strojev in orodja za dne 16. aprila 1956, ki bo pri strojni lopi v Družmirju. Na prodaj bodo razni manjši že rabljeni stroji, plugi, okopal- niki, motorji in razno orodje. Možnost nakupa ima poleg državnega in zadružnega tudi pri- vatni sektor. KUŠĆAR, KI POBEGNE IZ LASTNE KOŽE Ste že lovili martinčka? Ce ste ga ulovili za rep, vam ga je pustil za spo- min, sam pa je jadrno pobegnil v bliž- njo luknjo. Potem vam je bilo gotovo žal, da ste to storili in mu prizadejali tx)lečine. V resnici pa spreten martin- ček ni toliko trpel. Njegov rep je tako ustvarjen, da se ga lahko kaj hitro iz- nebi, če je v nevarnosti. Edino slabo je to, da poslej ni več tako lep in origi- nalen, kot je z repom. Na sličen način kot martinček, delajo domala vsi kuščarji. So pa neki po- sebni kuščarji v )užni Ameriki, ki ne pustijo sovražniku zgolj svoj rep za spomin, marveč v nekaj gibih slečejo kožo in jo ucvrejo pred začudenim so- vražnikom v skrivališče. NENADKRILJIV »COPATAR« MED PAJKI Znanost pozna na stotine vrst pajkov. Eden med temi je posebnež. Toda zmotili smo se, ker govorimo tako, da uporabljamo za to bitje moški genetiv. Po pravici ta vrsta »tkalcev« pozna sa- mo samice. Vsaj do nedav^iega so uče- njaki zaman iskali »plahega samca«. Naposled so ugotovili, da samec sploh nikoli ne vidi belega dne. Zaplodi se s samico vred. Do poročne noči živi kar v zadku svoje »šibke polovice«. Ko opravi svojo zakonsko nalogo, ga žleze boHše polovice enostavno predelajo v hrano njej in bodočemu zarodu. NEZAUPLJIV SAMOMORILEC Težko je reči, kakšno je bilo umsko stanje Meksikanca Filipa Karla, ko se je odločil za prostovoljno smrt. Gotovo ni imel dovolj zaupanja do enega samega samomorilskega načina. Ta človek je najprej popil dobro čašo arzenikove raztopine, potem si je presekal žile na rokah, dalje si je porinil nož v prsa, se polil z bencinom in se prižgal, po- tem pa se je v takem stanju vrgel skozi okno tretjega nadstropja. "Četudi ni ostal živ, je bila io tudi za policijo i/reHnfi sen7nriia NEMŠKA NATANČNOST V nekem' nemškem listu je sodišče razpravljalo o pritožbi neke firme, ki je za potrebe svoje pisarne kupila ne- kaj škatelj sponk za akte. Eirma je to- žila trgovino, češ, da je bilo v nekaterih škatljah nekaj sponk manj kot tisoč, kot je natisnjeno na ovitkih škatelj. RADIJSKA PRIDIGA... Čikaška radijska postaja je uvedla v program čitanje biblije. Prva oddaja je bila posvečena »našima nesrečnima in lahkomiselnima staršema Adamu in Evi«, ko pa je spiker napovedal pri- hodnjo oddajo, je to storil z naslednjimi besedami. »Ce je Kain ubil Abla, o tem boste slišali jutri ob istem času ... MODERNI KAS ANO V A Amerikance Fred Owen je bil obsojen zaradi tehle prestopkov: Ker je-plačal račune svoje četrte žene z nepokritim čekom, ker se je »pozabil« ločiti od svoje druge in tretje žene in ker je tretji ukradel avto, da se je peljal na fioročno potovanje s svojo četrto ženo. ŽENSKO MAŠČEVANJE V Južni Dakoti (Amerika) je policija na osnovi telefonske prijave aretirala nekoliko vinjenega človeka, ki je pred vrati univerze poljubljal študentke filo- zofije. Ugotovili so, da je zares pdljubil vse študentke, razen ene, ki jo je zgre- šil — to je bila lista, ki ga je prijavila. VAS BREZ ŽENSKEGA NARAŠČAJA Vas Mansbo na Švedskem že deset let dobiva samo moško potomstvo. Va- ščani so prepričani, da je temu kriva tovarna fosfata, ki je bila tu zgrajena pred desetimi leti. Sedaj zahtevajo, da naj oblast tovarno nasilno odseli, ker hočejo vaščanke in njihovi možje imeti tudi potomstvo nežnega spola. Seveda je ta utemeljitev nelogična,' kajti tovarna pač ni kriva za tak gol slučaj, ki je obdaril to vas s posebno interesantnost j o. Opozorilo v zvezi z zdravstvenimi izkaznicami Zdravstvene izkaznice, ki jih predpisuje 55. čl. Zakona o zdrav- stvenem zavarovanju in ki bodo v bodoče zamenjale dosedanje potrdilo o zavarovanju (bolniške liste), so v glavnem že dotiskane in so jih tu- kajšnji okrajni zavod in podružnice že začeli izdajati. Zato prosimo vse zavezance prispevka in vse zdravstvene zavode oziroma zdravnike javne zdravstvene službe, naj se pravočasno in podrobno seznanijo s postop- kom, ki je predpisan v zvezi z zdravstvenimi izkaznicami. Nekateri za- varovanci so namreč že prejeli zdravstvene izkaznice in z njimi že uve- ljavljajo pravice iz zdravstvenega zavarovanja. Priročnik k zdravstveni izkaznici s i>odrobnejšimi navodili glede postopka pri izpolnjevanju, izdajanju in potrjevanju zdravstvenih iz- kaznic in s kratkim navodilom za organe zdravstvene službe ter ostale informacije je mogoče dobiti pri zavodu za socialno zavarovanje in nje- govih podružnicah v Šoštanju, Žalcu, Rog. Slatini, Slov. Konjicah in Laškem. Organe javne zdravstvene službe opozarjamo, da od zavarovancev, ki že imajo pravilno overjeno zdravstveno izkaznico, ne smejo zahtevati še i)otrdila o zavarovanju (bolniškega lista). Vse potrebne podatke, ki so jih do sedaj vsebovala potrdila o zavarovanju (bolniški listi) in ki jih F>otrebujejo za obračun izvršenih zdravstvenih storitev, si morajo zdrav- stveni zavodi izpisati iz zdravstvene izkaznice z njeno števUko vred. Za obračun zobozdravstvenih storitev bodo v kratkem izdane posebne tiskovine. Zavarovane osebe, ki zdravstvene izkaznice še niso prejele, začasno uveljavljajo svoje pravice še na dosedanji način, t. j. na podlagi potrdila o zavarovanju (bolniškega lista). Upokojence bo zavod pravočasno preko podružnic njihovega društva obvestil o pričetku izdajanja izkaznic oziroma jim bodo izdali izkaznice po podatkih na likvidacijskih listih. Za tiste družinske člane, ki jih upK>kojenec preživlja, pa zanje zavod še nima podatkov, bodo morali upokojenci predložiti posebne prijave (obrazec RZ 212) ter vso potrebno dokumentacijo, o čemer pa bodo pravočasno še posebej obveščeni. Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Celju Sprejmemo vzgojitelja. Nastop službe takoj! Ind. steklarska šola, Rogaška Slatina ZGODBI Z DIVJEGA SEVERA Priredil B. Mlakar Narisal C. Oblak 5 Na robu ledcniške razpoke je tulil Blisk proti koči belcev. Njegovo tulje- nje je bila žalostna, zatemnjena tožba, ki ji sam ni vedel vzroka. Videl je, ka- ko so se odprla vrata koče in v raz- svetljeni odprtini se jc pokazal človek. Blisik je nagonsiko odsikočil. Strel je zagrmel, toda krogla m« je samo »prasnila ramo. Obrnil se je tn že ga je požrla tema. O'Connor je hotel še enkrat ustreliti, toda volk je prehitro izginil. Jezen sam nase se je rmil v kočo. 6 »Danes mi je že drugič ušel, ta hu- dič!« je dejal svojemu prijatelju, »sta- vim, da je pirav on vodja volkov, ki napadajo Eskime. Treba bi bilo pri- rediti velik lov na nje, da bi jih en- lirat uničili, drugače bodo črede sever- nih jelenov vedno v nevarnosti. V zad- njem času sem našel več krajev, kjer je bilo ubitih trideset do štirideset jelenov, na nekem kraju pa celo dve sto. Toda težko bo pridobiti Eskime za ta lov, ker verujejo, da so se v volkove naselili zli duhovi.« 7 Zadostoval jc en pok — smrtonosen žvižg in znova je ponosna rdeča volčja kri kakor živ ogenj zaplala po Blisko- vih žilah. Naklonjenost do človeka je bila zatrta. Nekaj časa je bil Blisik odsoten od svojega krdela, sedaj se je vračal tja. 2e spet je bil divji, mogočni, neustrašeni ropar belih planjav. Hitro je človek izvršil to spremembo, človek in njegova puška. Željo in osamelost, ki ga je podzavestno gnala, da bi se pridružil človeku, je premagala večja želja, da bi se spet priključil krdelti. 8 V ravni črti je tekel že sikoraj deset milj. Nato se je ustavil. Uprl je uhlja in poslušal. Šele tretjič je začul rahei in oddaljen krik, ki ga jc Baloo-ubl- jalec, veliki vodja volkov, pošiljal svo- jemu krdelu kot znak za začetek loiva. Blisik se je ustavil in odgovoril. Ni Ml sam. Z vseh strani so se oglašali zatem- njeni kriki volkov. Okrog Balooja se je zbralo že okrog sto volkov, ko se jim je pridružil Blisik. Toda tolpa se j« še vedno večala. ©lev. 15 — stran 5 CELJSKI TEDNIK, 13. aprila iBQe Goli odločajo--- v nedeljo smo zopet prisostv«vali razbur- ljivim Bogometnim tekmam za točke. Največ zanimanja je bilo za tekmo med Rudarjem iz Trbovelj in domačim Kladivarjem. Preko 1500 gledalcev se je zbralo na Glaziji, med ■jimi lepo število iz Trbovelj, ki jih je bilo kaj kmalu slišati po veselili dogodkih na igrišču za goste. Se predno so se igralci ogreli »o namreč gostje že dvakrat potresli mrežo Kladivarja. Vse se je zgodilo v pičlih 12 mi- nutah igre iz nič kaj nevarnih situacij. V 7. minuti je bil realizator Sušnik, v 12. minuti pa nevarni Opresnik — 2:0 za Rudarja! Ali bo mogoče to veliko prednost še izenačiti? To so se spraševali vsi gledalci in kar verjeti niso mogli v preporod Kladivarja. Nervoznost igral- cev obeh moštev je vse bolj prihajala do iz- raza. Igra je postajala izredno ostra in vrstili so se grobi prekrški, ki so že prekoračili okvir fair športne borbe. Moštvo Kladivarja se je zbralo in pričelo s smiselnejšo igro, vendar žoga ni našla poti v mrežo. Šele v 40. minuti, ko je bil zrušen Posinek v kazenskem pro- storu gostov in je sodnik pokazal na belo točko, od koder se streljajo 11 metrovke. smo na tihem upali na prvi uspeh. Oster strel Po- sineka pa je zadel vratarja in žoga je obti- čala v njegovih rokah. — Po odmoru je Kla- divar pričel s takšnim naletom, da je goste naravnost stisnil v obrambo. Napad za na- padom se je vrstil na vrata Rudarja in efekt te ofenzive sta bila 2 dragocena gola, ki sta domačinom prinesla eno točko! V 61. min. je bil realizator Stojanović, v 70. minuti pa Piki s silovitim volej udarcem iz nekih 25 m. To pa je bilo tudi vse, pa čeprav so Celjani kar 35 minut igrali na polovici Rudarja in ne- varno oblegali njihova vrata. Zopet ni bilo tloveka, ki bi postavil piko na i ali z drugimi besedami, da bi spravil žogo v mrežo. Več kot 2/3 igre je imel Kladivar v svojih rokah in moral se je zadovoljiti na domačih tleh le z neodločenim rezultatom. Za ves izkupiček še vedno odločajo goli . . . Najboljša pri Kladi- varju sta bila Piki v napadu in Marinček v obrambi, pri gostih pa Opresnik in Knavs. Nogometaši ZSD Celja so s precejšnjo sa- mozavestjo odšli na tekmo v Store, vrnili pa so se zopet težko poraženi. Kovinar je s po- mlajenim moštvom zaigral zelo efektno in zmagal s 5:1 (3:0)! Rezultat nam pove, da se izplača uvajati mlade ljudi v liga moštva. Zamaga Kovinarja je zaslužena in plod mnogo boljše in poletne igre. Napadalci Celja so sicer imeli nekaj zrelih situacij, ki jih pa niso izkoristili. Nogometaši Olimpa so gostovali v Kokarjih, kjer sta se moštvi razšli s 3:3. Olimp pa je vložil protest z motivacijo, da so pri doma- činih nastopili neregistrirani igralci. B moštvo Kladivarja je presenetilo z zmago 3:0 proti Konjicam in to na njihovih tleh. V moštvu Kladivarja so se izkazali mladinci. Za točke so se spoprijela tudi mlada moštva. Kladivar je na Glaziji premagal mladino Olim- pa z 2:1 (0:1), kako pa bo s štetjem točk bo odločala šele mladinska komisija pri CNP, ker so v moštvu Olimpa nastopili starejši igralci kot dovoljujejo propozicije. Na Skalni kleti so igrali mladinci ZSD Celja in Rogatca, tek- ma pa je bila pred zaključkom prvega polčasa prekinjena, ker so nekateri funkcionarji NK Celja fizično napadli in obračunavali s sodni- kom Kramarjem iz Celja. Res »vzpodbudnoc obnašanje pred mladimi nogometaši! — V pol- nem teku je tudi zanimivo tekmovanje mladi- ne celjskih šol ju nogometu. Presenečajo prvi rezultati, ki so za igro 2 X 30 minut narav- nost bazenski — I. gimnazaja : učiteljišče 5:0, IKS : ESS 9:0, I. gimnazija : MIŠ 5:0 in II. gim- nazija : ESS 5:0 (samo I. polčas!). Naslednjo nedeljo se bo nogometni ples za točke nadaljeval z vso ostrino. Prav je tako, saj je nogomet borbena igra, treba pa bo le poostriti mere in prenapeteže bodisi iz vrst igralcev ali pa funkcionarjev odstraniti iz športne arene. OKREPILI BODO OBRAMBNO SPOSOBNOST DOMOVINE Posebna komisija za izvenarmadno vzgojo ljudstva, v katero so vključeni predstavniki vseh društev v Šoštanju, je pripravila pro- gram dela za letošnje leto. Sklenili so, da bodo vsa društva v svoje programe dela za- jela tudi elemente vojaške vzgoje svojih čla- nov, da bi se tako obrambna sposobnost naše domovine še izboljšala. V čast rojstnega dne maršala Tita bodo organizirali štafete, kjer I)odo poleg društva Partizan, sodelovala tudi ostala društva. Priredili bodo nekaj tekmovanj v streljanju in metu ročnih granat ter v teku čez zapreke. Za dan vstaje 22. julija pa na- meravajo rekonstruirati borbo iz narodnoosvo- bodilne vojne. (ič) TUDI AMD »SLAVKO ŠLANDER« TEKMUJE V preteklem mesecu je Avto-moto zveza Slo- venije razpisala enoletno tekmovanje vseh av- to-moto društev v Sloveniji. To tekmovanje je začelo s 1. aprilom t. 1. Program tekmovanja zajema: vzgojo novih šoferskih kadrov, pre- davanja za člane in ostalo prebivalstvo o cest- no-prometnih predpisih, uporabi olj, goriva in maziva. Poživitev pionirskega dela z raznimi tekmovanji in predvajanji filmov, organizacijo izletov, in drugo. . , Za to tekmovanje pa je AMZ blovenje tudi pripravila lepe nagrade za najboljša društva v Sloveniji: Motorno kolo Puch 250 cm SGS, Puch 175 cm, 100. 80 in 60 tisoč din. Temu tekmovanju se je odzvalo tudi nase društvo. Sestavilo si je plan dela in ga že začelo izvajati. Tako so bila že izvedena 4 predavanja v Celju in eno v Šmartnem ob Paki. Plan dela nadalje zajema tudi 1. VlI. dirkališčne dirke na stadionu Olimpa. Izvede- na bodo tekmovanja za pionirje na skircah in avtomobilčRh. Vsak mesec bodo po 4. pre- davanja za člane ter ostale. V mesecu avgustu in septembru bo organizirana spretnostna vož- nja, vožnja v neznano in lov na lisico. Or- ganizirali bomo izlete na motorne dirke v Opa- tijo Ljubelj, Maribor in Kranj. Avto-šola bo delovala neprenehoma, da bo vzgojila čim več novih voznikov motornih vozil. Vsem članom bodo izdane nove članske izkaznice in nalože- na članska kartoteka. Prireditev, ki bo izvedena v nedeljo 15. t. m. pa moramo še posebej omeniti. Ocenjevalna vožnja na 60 km dolgi progi je namenjena vsem voznikom motornih koles in osebnih av- tomobilov na področju mesta Celja. Povabljena pa so tudi vsa ostala društva v celjskem okra- ju ter delno tudi iz sosednih okrajev. S to prireditvijo namerava društvo praktično pri- kazati šoferjem oz. voznikom mot. vozil pra- vilno vožnjo po javnih cestah. Zato se tega tekmovanja naj udeležijo vsi navedeni vozni- ki, ne glede na starost in vrsto vozila. Start bo' ob 9. uri dopolodnc na parkirnem prostoru v Gubčevi ulici. To je v kratkem plan dela našega društva so pa Se druge naloge, katere pa društvo sma- tra kot redno delo. Ker je tekmovalni program dovolj pester bo potrebno, da vsi člani sodelujejo in pritegne- jo še nove člane, predvsem žene, mladino in delavce. Kdor želi postati član našega dru- štva, se lahko vpiše vsak četrtek od 19. ure dalje v društvenem prostoru v Miklošičevi ulici. Isti dan in uro bodo tudi sestanki za člane, na katere pozivamo tudi ostale ljubi- telje motornega športa. Članarina je 20 din mesečno: revija Življenje in tehnika pa 300 din letno. Vse informacije in predloge dobite pri društvu dnevno od 14. ure dalje. Mladinke, žene in ostali, vključite se v naše društvo, kjer boste našli razvedrilo in na raz- nih predavanjih pridobili znanje, ki vam bo v življenju potrebno. Doler Stanko MEDREPUBLIŠKO TEKMOVANJE V ORODNI TELOVADBI HRVATSKA-SLOVENIJA V ŠOŠTANJU Že dalj časa se v Šoštanju skrbno priprav- ljajo na nicdrei)ubliško tekmovanje v orodni telovadbi med reprezentancami TVD »Partizane Hrvatske in Slovenije. Tekmovanje bo v Šo- štanju 15. aprila 1956 v dvorani fizkulturnega doma. Nastopili bosta republiški vrsti >P^artizana< Hrvatske in Slovenije v orodni telovadbi. Po končanem tekmovanju si bodo gostje ogle- dali Termoelektrarno Šoštanj. Rudnik lignita Velenje in Velenjsko jezero. Za tekmovanje ' !ada t vseh športnih društvih izredno zani- manje. (-16) SAH V okviru proslav za 10. obletnico mladin- skih delovnih brigad, sta se v Miklavžu po- merili mladinski ekipi domačega Miklavža in Zvezde iz Laporja. Na veliko presenečenje je zmagal Miklavž z rezultatom 4,5:5,51 Na prvi deski je Novačan Rastislav (Zvezda^ Laporje) premagal Krunič Dorčija in s svojo odlično tehnično igro navdušil vse prisotne. Takšnih šahovskih dvobojev si ▼ Miklavžu še želimol H. R. V okviru sindikalnega tekmovanja je bila pred dnevi v Celju tekma med šahovskimi ekipami Železarne Štore in Industrijsko-kovi- narsko solo. Tekma je bila končana z re- zultatom 5:1 v korist Železarne Štore. Tek- movalo je šest igralcev z obeh strani. NEDELJSKI ŠPORTNI SPORED Ob 10. uri na Skalni kleti: rokometni turnir pionirjer Ob 15. uri na Skalni kleti: prvenstvena rokometna tekma ZSD CELJE : PARTIZAN (Črnomelj) Rokomet: ZMA^A PROTI VODILNEMU MOŠTVU! Da Celjani še vedno znajo igrati rokomet smo se lahko prepričali v nedeljo na Skalni kleti. Prvenstveno srečanje s Svobodo iz Ljub- ljane, ki je bila trenutno na vrhu tabele slo- venske lige, so Celjani prepričljivo odločili v svojo korist. Sicer je rezultat 13:10 (6:4) pre- cej skromen in ne pokaže vsega tistega, kar smo videli v igri. Celjani so bili znatno bolj- ši v obeh polčasih, odlični vratar gostov Kol- šek pa je preprečil efektnejšo zmago, deloma pa se je gostov držala tudi sreča, saj so celj- ski napadalci pogosto streljali v prečke! Na drugi strani pa je bil celjski vratar Pahič zelo slab in je le redkokdaj uspešno posredoval. Strelci: Uršič 5, Bukovac 4, Fijavž 3 in Ve- ber 1. Rokometaši Celja so trenutno na 4. me- .stn v lestvici, lahko bi bili pa še boljši, če bo RZS pozitivno rešila njihov priziv proti registraciji tekme z Odredom 5:0 w. o., ker Celjani niso bili pravočasno obveščeni o pri- •etku tekmovanja. Atletika: NA PRVENSTVU SLOVENIJE - DRUGI V KROSU! Celjski atleti z okoličani so se marljivo pri- pravljali na letošnja tekmovanja. Po uspešnih ■astopih v pokritih prostorih, kjer so osvojili vrsto republiških in državnih prvenstev, so pričeli s tekmovanjem v krosih. Na društve- mem prvenstvu je nastopilo okrog 100 tekmo- valcev, med najboljšimi pa so bili — pri čla- nih na daljši progi Važič, Male, Vipotnik in Gajšek, na krajši progi Zupančič, Kopitar M. in Cajhen, pri mladincih (starejših) Ban, Hedžet in Verk, pri mlajših Naraks, Riedl, Zu- pane, pri članicah Belajeva in pri mladinkah Cviklova ter Lebnova. Na prvenstvu Slovenije so se Celjani prav ilobro odrezali. Če ne bi bilo nesreče z Va- žičem, ki ga je tik pred ciljem »nesrečno« spodbil Spacapan, bi verjetno ekipna zmaga pripadla Kladivarju. Poglejmo si uspehe naj- boljših — pri članih na daljši progi je bil Male 2. in Važič 4., ekipni zmagovalec pa Kladivar. pri članih na krajši progi Vipotnik 1., Gajšek 2. in Kralj 5., ekipni prvak Kladivar, pri mlajših mladincih je zmagal talentirani atlet iz Žalca Naraks, ekipno pa je Kladivar na 2. mestu, pri starejših mladincih je bil Verk žetrti, ekipno Kladivar 4., pri mladinkah Re- kar 4. in ekipno 4., pri članicah je zmagala Belajeva, ekipno pa je Kladivar na 4. mestu. V generalnem plasmanu je Kladivar na 2. me- f.i-a. Tehnično vodstvo Kladivarja je prevzel tov. Stajner Valter. AD Kladivar bo razširil program svojega dela. Na zadnji seji je sklenil ustanoviti v •kviru društva še sekciji za košarko in od- bojko. Obe igrišči bosta v najkrajšem času zgrajeni poleg stadiona in bosta služili atle- tom kot dopolnilni in razvedrilni šport, poleg tega pa bodo z novinci pod vodstvom trener- jev pričeli gojiti tudi kvalitetno odbojko in košarko ter se v naslednjem letu tudi vklju- iili v tekmovalni sistem. _Kegljanje _ VANOVŠEK - PRVAK CELJSKE KEGLJAŠKE PODZVEZE Na prvenstvu posameznikov CKP v med- narodnem slogu 2 X 200 lučajev, na katerem je nastopilo 36 tekmovalcev, je bil vrstni red majboljših: Vanovšek (Bet.) 1629, Truglas (KI) 1592. Iglic (Tehn.) 1575, Klemenčič (Gradiš S.) 1568 in Lubej (Bet.) 1567 itd. SVET ZA TELESNO VZGOJO OLO CELJE Na zadnjem zasedanju OLO Celje so ljudski •dborniki na predlog Komisije za imenovanja potrdili ustanovitev Sveta za telesno zgojo, ki mu predseduje tov. Ravljen Stane, člani pa BO: tov. Sega Franjo. Vitanc Franc, dr. Veber Marjan, Vodovnik Ivan. Sentjurc Kari in prof. Horvat Albina. ▼ PRIPRAVAH IN TEKMOVANJIH V KROSU PREBIJEJO NAŠI LJUDJE SVOJ PROSTI CAS V PRIRODI. KAR JE VELIKEGA POMENA ZA ZDRAVJE in OKREPITEV OD NAPOROV VSAKODNEVNEGA DELA! PRVENSTVO KEGLJACEV CELJSKE PODZVEZE Pretekli teden je zelo razgibal celjske ke- gljače. Na dvosteznem kegljišču SSD Betona je za naslov prvaka podzveze za leto 1956 tekmovalo 36 posameznikov iz Celja in okolice. Vsak tekmovalec je nastopil dvakrat po 200 lučajev mešano. Vsi tekmovalci skupaj so podrli 53.081 kegljev. Naslov prvaka je osvojil tov. Vanovšek z 1629 podrtimi keglji. Prvih 10 mest so zasedli že starejši rutini- rani kegljači, katerim pa krepko slede mlaj- 8i, ki bodo na prihodnjem prvenstvu že mar- sikomu prekrižali račune. LJUDSKI MAGAZIN PRIPRAVLJA VELIK NAMIZNOTENIŠKI TURNIR Zelo delavna namiznoteniška sekcija pri vele- klagovnici Ljudski magazin v Celju pripravlja t počastitev mednarodnega delavskega praznika 1. maja velik namiznoteniški turnir sindikalnih ekip in dvojic. Po razpisu bo tekmovanje mo- ških moštev (trije igralci) ter moških dvojic v dnevih 25. in 26. aprila, obakrat s pričetkom ob 15. uri v mali dvorani Doma OF. Pravico do nastopa imajo vsi člani delovnih kolektivov s področja celjskega okraja. Organizator turnirja. Ljudski magazin, je pri- pravil za zmagovalca v obeh disciplinah lepa Sokala, za ostale najbolje plasirane ekipe in vojice pa darila in diplome. Pokroviteljstvo ■ad letošnjim prvim namiznoteniškim turnirjem v Celju pa je prevzel predsednik občinskega sindikalnega sveta tov. Rudi Peperko. Glede na namen in pomen tega turnirja, je pričakovati zares veliko udeležbo članov celj- skih kolektivov. Organizator pa bo upošteval le tiste, ki bodo dospele do torka, 24. aprila. Prijave bo sprejemala poslovodska pisarna t 4. nadstropju veleblagovnice Ljudski magazin. PRI CELJSKIH JADRALCIH Deset let je za nami, odkar so pričeli s svo- jim delom po vojni tudi celjski jadralci. Le malo slišimo o njihovem delu. V zadnjih letih pa so razvili tolikšno dejavnost, da uvršča Aero klub Celje med najboljše v Sloveniji, Modelarstvo, jadralno letalstvo, padalstvo in motorno letenje so glavne oblike njihovega dela. V teh sekcijah so razvili veliko dejavnost in zbrali v njih preko 200 celjske mladine. Ved- no širši je krog ljubiteljev zračnih višin. V celjskih kleteh se najmlajši navdušujejo pri modelarstvu z ustvarjanjem svojih modelov. V treh krožikh je bilo letos zbranih okrog 150 pionirjev, ni bilo pa na razpolago dovolj izku- . šenih vodij krožkov, ki bi zadržali vse te nav- dušence pri tem delu. Izobrazba strokovnega ka- dra vodij teh krožkov bo brez dvoma ena važ- nih nalog kluba v prihodnjem letu. Jadralci, ki jih je preko 80, so imeli v preteklem letu na razpolago za letenje kar 7 jadralnih letal. Iz- vedli so 1396 letov, pri tem pa se zamudili v zraku polnih 337 ur. S šolanjem so pričeli neko- liko prepozno in zaradi tega niso uspeli to aktivnost zaključiti z ustreznimi izpiti. V klubu pa je večje število'sposobnih jadralnih letalcev. Med njihove največje podvige lahko štejemo prelete Celje—Ljubljana in večkratno ponovi- tev letov Celje—Ptuj, kar kaže, da je tudi v Celju možno razvijati visoko letenje zaradi ugodnih vremenskih in zračnih pogojev. Tudi motorno letenje se uspešno razvija, le nekoliko pretogi predpisi so velika zavora hitrejšemu na- predku. V preteklem letn je bilo opravljenih 14 A in B izpitov v motornem letenju, izšolan pa le en motorni pilot. Padalci niso bili tako aktivni. Izvedli so vsega le 95 skokov in še ti so bili izvedeni z vso naglico brez predhodne pra- vilne strokovne priprave. Celjski padalci, ki so pred leti pokazali odlične rezultate na tekmo- vanjih, se že dve leti ne pojavljajo na tekmo- vanjih. To aktivnost bo treba poživeti in jo raz- širiti tudi na praktično uporabnost. Letos se že pripravljata dva tečaja, in to za medicinske sestre v Celju (dijakinje Šole za medicinske se- stre) in člane Gorske reševalne službe, da bi bili vešči tega športa v primeru elementarnih nesreč, kjer bi lahko hitreje nudili prvo po- moč. Padalci imajo na razpolago za svoje udej- stvovanje osem padal. Odlična materialna baza, za katero imata največ zaslug OLO in Obč. LO Celje, velika moralna podpora OK in Obč. K ZKS Celje, daje klubu vse pogoje za še večjo aktivnost. Za vzorno delo je Aero klub Celje prejel na zadnji svoji skupščini visoko prizna- nje od LZJ — zlato spominsko plaketo, najza- služnejša člana tov. Jeras in Arbajter pa srebr- ni plaketi. DOBRI USPEHI KLUBA ZA KONJSKI SPORT SAVINJA V preteklem tednu so zborovali pripadniki kluba za konjski šport Savinja, ki imajo svoj sedež na Hudinji. Že vzorno urejeni društveni prostori, zlasti pa gospodarski, kjer prebivajo konji in je spravljena vsa ostala potreona opre- ma, kažejo obiskovalcu, da so tu doma skrbni gospodarji. Danes so pač tudi v športu, kakršna koli je ta dejavnost, solidna podlaga in osnova za vse delo v društvu urejeni materialni po- goji. Vodstvo kluba za konjski šport Savinja z neumornima tovarišema Miheličem in Modecem, si je znalo urediti to osnovo. Iz vzornih poročil smo lahko zasledili veliko prizadevanje in delo kluba v zadnjih letih. To je klub za našo mla- dino, ki jo je včlanjene preko 100 in razvija preko mladinskega aktiva v tem klubu vso svojo aktivnost. V tesni, pa vendarle prijazni klubski sobi imajo na razpolago dnevno časo- pisje, radio, tu se sestaja in razpravlja o idej- no političnem delu, o vzgojnih problemih in podobno. Le nekoliko korakov od društvene so- bice pa najdeš športno področje svojega dela. V hlevih imajo na razpolago 7 jahalnih konj, ki jih uporabljajo za šolsko in dresurno ja- hanje ter za vadbo jahanja čez ovire. V polet- nem času se kar dnevno ukvarjajo s konji, saj jim šolsko jahanje daje veliko izobrazbo v tem športu. Tu se razvijajo še ostale pozitivne last- nosti mladega človeka, ki so bistvene pri tem športu — razvijanje ljubezni do konj, negova- nje te plemenite živali, pravilen odnos do opre- me, navajanje v tehnične spretnosti in podob- no. Stalna oblika njihovega dela je tudi teren- sko jahanje. V preteklem letu so se udeležili dveh tekmovanj, kjer so dosegli odlične športne reultate in vrsto prireditev v počastitev naših velikih praznikov. Tovariš Modec je v zgošče- nem gospodarskem poročilu nakazal vse težave klubskega upravljanja z željo, da bi v letoš- njem letu pridobili izvežbanega trenerja za tre- ning konj in jahačev, ker bi le na ta način na- predovalo delo v klubu, zgradili potrebno krmil- nico, uredili potrebne sanitarne naprave, zgra- dili igrišče za odbojko, balinanje in uredili na- prave za namizni tenis, ker bi s tem razširili zanimanje za klub, obenem pa zaposlili mladi- no, ki mora zaradi majhnega števila konj čakati na jahanje, zlasti pa dvignili število jahalnih konj, najbolje lipicancev, ki so za naše razme- re najbolj kvalitetni in odporni. Klubu močno pomaga pri njihovem delu Celjska garnizija, ki daje mladini večkrat na razpolago za vadbo svo- je konje. V vodstvo kluba so bili ponovno iz- voljeni preizkušeni'delavci s tov. Miheličem in Modecem na čelu, ki bodo skupno z mladino uspešno reševali vse nove naloge. Še nekaj drobnih iz celjske okolice VESTI IZ DOBRNE , Periitninarji si brez dvoma žele, da bi se. po njihovih dvoriščih sprehajale plemenite vrste kokoši. Vsi vemo, da je perutninarstvo tudi važna veja na- šega gospodarstva. Vendar je po kme- tih videti veUko preveč mešanih koko- ši. To kaže, da je stanje perutninarstva pri nas zelo slabo, ki bi se pa dalo izboljšati. Kakor vem, dobivajo neka- teri perutninarji piščančke in mlade račke iz Loč in St. Vida pri Ljubljani, kar pa-ovira zelo oddaljen prevoz. Za- to perutninarji žele, da bi bila valilni- ca v bližini Celja. Ko bo več valilnic, se bo povečala nesnost perutnine in tudi jajca bodo cenejša. UMRLA JE MATI POLONA JAVORNIK V soboto zvečer je umrla v Pristovi Polona Javornik, mati dvanajstih otrok — babica in prababica. Kdo ni po- znal devetinosemdeset letne starke, druge najstarejše prebivalke v Dobr- ni? Ta tiha žena je bila polovico živ- ljenja gostačka dobrnskega gradu. Bi- la je tudi nepismena. Vendar je vzgo- jila mnogo vnukov, ki jim je bila kot prava mati. NAGLO IZBOLJŠANJE KNJIŽNICE V zadnjem času se delovanje ljud- ske knjižnice vidno izboljšuje. Knjiž- nica je pridobila mnogo novih članov, predvsem mladine. Na knjižnih i>olicah je že tudi mnogo novih knjig. Vse va- ške organizacije SZDL v Dobrni so darovale denar za nakup teh knjig. UDELEŽILA SE BO ESPERANTSKEGA KONGRESA V GRADCU Izmed deset članov tečaja esperant- skega jezika, se bo ena članica udele- žila esperantskega kongresa, ki bo 29. maja v Gradcu. Društvo esperan- tov je zelo agilno. Zadnjega aprila bo- do imeli že tudi prve izpite. KMECKA DEKLETA SO RAZSTAVI.JALA Po šivalnem tečaju so pretekli teden razstavljala dekleta svoje izdelke. V izložbi kmetijske zadruge si je lahko vsak Dobmčan ogledal delo pridnih rok. Dekleta so dokazala, da znajo pravtako spretno šivati kot prave šivi- lje. IZ SKOMARJA Preteklo nedeljo je bU občni zbor RK Skomarje, Na zboru je bOo podano po- ročilo o delu organizacije v preteklem letu in izvoljen nov petčlanski odbor. Vsi navzoči so bili mnenja, da je treba delo te koristne organizacije dvigniti. Sprejeli so sklep o organiziranju te- čaja prve pomoči. Na zadnji seji šolskega odbora je bila razprava o vzrokih slabih učnih ocen v prvem polletju. Navzoči so ugotovili, da je velik vzrok slabim ocenam ne- redno posečanje pouka, preobremenje- nost otrok s fizičnim delom in neza- nimanje staršev za izobrazbo svojih otrok. Odbor je razpravljal tudi o pro- blemu zanemarjenih otrok ter sprejel več koristnih sklejKjv. C. F. PISMO IZ DRAMELJ Čeprav smo Drameljčani bolj skrito med hribi, vaidar v delu ne zaostaja- mo za drugimi. Imamo mladinsko or- ganizacijo in razna druga društvi. Predsednika mladinske organizacije, ki je odšel k vojakom, je zamenjal tov. Debeljak, ki aktivno sodeluje z nami. Kupili smo že tudi precej knjig, ta- ko da ima naša knjižničarka tov. Jev- sinek kar precej dela. Tudi naši šahisti se večkrat zberejo ob igralni mizi in so v zadnjem času priredili tudi šahovski turnir, ki ga je vodil tov. Konrad. Želeli bi, da bi se nam priključila vsa drameljska mladina, a žal so med njo taki, ki so končali nekaj gimnazij in mislijo, da ne spadajo med kmečke mladino. IZ ELOZJEGA Dijaki nižje ginmazije Kozje so pred kratkim uprizorili Molnarjeve »Dečke iz Pavlove ulice« v dramatizaciji prof, Zdovca. Sodelovali so tudi odrasli Io se tako povezali z mladino, kar je zelo razveseljivo. Gledalci so o uprizoritvi pohvalno govorili. Kmetijska zadruga Blagovna razpisuje mesto šoferja B ka- tegorije (traktorista). Plača po dogovoru. ^ »Savinjski magazin« Žalec sprejme takoj trgovskega po- močnika ali pomočnico. Pogoj dovršena učna doba. Plača po tarifnem pravilniku. Pismene ponudbe poslati na upravo pod- jetja. »Okrožno in okrajno sodišče v Celjn uki- njata s 1. majem t. I. uradni dan za stranke ob torkih tako, da bodo sprejete nevabljene stranke le ob sobotah od 8. do 12. ure.« Iz pisarn predsedstva okrožnega in okrajnega sodišča v Celja AVTOBUSNI PROMET CELJE obvešča potnike, da bodo od 15. aprila 1956 dalje vozili avtobusi na progi Celje—Maribor— Celje po naslednjem voznem redu. Odhodi iz Celja: 6,00; 13,15; 17,30 Prihodi v Maribor: 7,55; 15,10; 19,25 Odhodi iz Maribora: 5,45; 12,00; 16,3t Prihodi v Celje: 7,40; 13,55; 18,25 KMETIJSKA ZADRUGA FRANKOLOVO sprejeme za vodenje gostilne sposobno in ver- zirano žensko moč s kvalifikacijo. Pismene po- nudbe je poslati na upravni odbor Kmetijske zadruge Frankolovo. IRODAM posestvo ,za reditev ene krave ob glavni cesti na Vranskem. Salamon Marija, Vransko 2. PRODAM srednje veliko posestvo v Rečici pri Laškem (10 ha zemlje). Naslov v upravi lista. PRODAM njivo v bližini Lokrovca. Sajovic, Celje, Kersnikova 4a. i uOUAM lepo parcelo, travnik, njivo in vino- grad. Sončna lega v bližini Šentjurja. Krajne Bezovje 37. Šentjur. PRODAMO po znižani ceni dve leti starega psa, (ovčarja), odličnega čuvaja. Ribiško društvo Celje. PRODAM malo posestvo (2 ha) z vinogradom in sadovnjakom, 20 min. od postaje Celje. Infor- macije: Koželj, Maribor, Lcningradska 22. PRODAM dvostransko ostrešje v dobrem stanju, 10 metrov dolgo. Žalec 6. PRODAM zemljišče 86 a ob glavni cesti v Skof ji vasi, nasproti gasilskega doma, primerno za stavbišče. Naslov v upravi lista. SADIKE debeloplodnih vrtnih jagod dobite v drevesnici JELEN, Šentilj pri Velenju. KUPIM svinjsko krmo. Dremelj Alojz. Sp. Trnovlje 90. ZAMENJAM dvodružinsko hišo z vrtom, za eno- družinsko v Celju ali v bližini. Naslov v upravi lista. ZAMENJAM eposobno stanovanje s kuhinjo in pritiklinami v centru za dvosobno v centru ali izven. Grobelnik Ivan, Trg Mučenikov 10. KDOR JE IZGUBIL črne usnjene rokavice, naj jih dvigne pri Drevenšek Mari, Celje, Deč- kova 46. GREM ZA SNAŽILKO PISARN ali slično v do- poldanskih urah. Ponudbe na upravo lista pod »Vestna«. SPREJMEM vestno in pošteno gospodinjsko po- močnico z znanjem kuhe k štiričlanski dru- žini. Nastop službe takoj. Naslov v upravi lista. SPREJMEM gospodinjsko pomočnico k 4-članski družini. Plača dobra in vsa oskrba t hiši. Naslov v upravi lista. PREKLICUJEM neresnične vesti, ki sem jih go- voril o Rebec Valeriji iz Gorice, Šmartno v Rožni dolini in se ji zahvaljujem, da je od- stopila od pravnega postopka. Krajne Edvard, Lopata, Celje. OPOZARJAM vsakogar, da bo za kakršno koH raznašanje neresničnih govoric in natola ■ vanj o meni ali o moji ženi Kristi, odgovai- jal pred sodiščem. Zupane Franc, Smar- jeta 17, Celje. NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Dne 15. 4. 1956, dr. Cerin Jože, Celje. Can- karjeva ul. 9. Nedeljska zdravniška dežurna služba traja od sobote od 18. ure do ponedeljka do 8. mre zjutraj. CELJSKO GLEDALIŠČE Petek, 13. aprila ob 15 — Puškin-Treves: NE- SMRTNI DON JUAN - I. srednješolski abonma Sobota, 14. aprila ob 16,30 — Puškin-Treve« NESMRTNI DON JUAN - zaključena za 8i»- dikat železničarjev Nedelja, 15. aprila ob 15,30 — Herman Vfoukt ZADEVA CAINE - Izven Ponedeljek, 16. aprila ob 19,30 — Herman Wouk: Zadeva Caine — Gostovanje v Žalcs Torek, 17. aprila ob 15 — Puškin-Treves: N& SMRTNI DON JUAN - II. srednješolski abonma Sreda, 18. aprila ob 19,30 — Puškin-Treve« NESMRTNI DON JUAN - Gostovanje v Vojniku Četrtek, 19. aprila ob 15,50 — Herman Wonk; Zadeva Caine — Zaključena za I. gimnazije iz Maribora Petek. 20. aprila ob 15 — Puškin-Treves: NE- SMRTNI DON JUAN - IV. srednješolski abonma KINO UNION, CELJE Od 16. do 22. 4. 1956, »DEKLICA ZA MILIJON FUNTOV<. ameriški barvni film. Od 23. do 27. 4. 1956, »HONDO«, ameriški barvai film. Predstave dnevno ob 18. in 20. uri. Ofc ne- deljah ob 16., 18. in 20. uri. KINO DOM, CELJE Od 14. do 17. 4. 1956, »JAN HUSt. češki barv« film. Od 18. do 21. 4. 1956, »NASILJE«, ameriški film. Predstave dnevno ob 18,15 in 20,15 uri. Oh nedeljah ob 16,15, 18,15 in 20,15 uri. KINO SINDIKALNE PODRUŽNICE »CINKAR- NE. - CELJE Dne 14. 4. 1956. »TRI KORAKE DO VEŠAL<, ameriški film Dne 21. 4. 1956, »IMEL SEM SEDEM HCBRA«, francoski film. KINO ŽALEC Dne 13. do 15. 4. »ČLOVEK IZ ALAMA«, ame- riški barvni film Dne 18. 4. »HARLEM ZMAGUJE«, ameriški film Dne 19. 4. »LAŽNI CAR«, jugoslovanski film Dne 20. do 22. »TARZAN IN NJEGOVA PRI- JATELJICA«, ameriški film. Ob nenadomestljivi izgubi dragega meža< očeta, starega očeta, brata in strica PIŠEK JOŽETA posestnika v Medlogu pri Celju se zahvaljujemo za mnogoštevilno spremstvo n* njegovi zadnji poti, za vsa izražena sožalja i« za vse darovane vence. Posebno zahvalo izrekamo' vsem govornikom SZDL, ZB, gasilcem, duhovščini in pevcem dru- štva »Ivan Cankar«. Iskreno se zahvaljujemo vsem vaščanom z* vso izkazano pomoč v bolezni in ob smrti. Žalujoče družine: Pišek, Bračko in Flajs- Prenos sporeda Radia Ljubljana vsak dan od 5,00-8,00 in od 11,00-23,00 ob nedeljah od 6,00—23,00. Nedelja, 15. aprila 15,15 Izbrali ste — prisluhnite! 16,15 Domače novice, objave in reklame 16,00 Zabavni zvoki domačih ansamblov Ponedeljek, 16. aprila 17,00 Domače novice, objave in reklame 17,15 O celjskem športu in športnikih 17,50 J. Brahms: Madžarski plesi 17,40 Poje Komorni moški zbor iz Celja p. v. Egona Kuneja Torek, 17. aprila 17,00 Domače novice, objave in reklame 17,15 Izbrali ste — prisluhnite! 17,45 Ob zvokih violin Helmuta Zacha- riasa Sreda, 18. aprila 17,00 Domače novice, objave in reklame 17,15 Igra tamburaški orkester »Fr. Pre- šeren« iz Celja p. v. J. Hočevarja 17,30 Kulturni obzornik: Spomenik A. Aškerca v Celju 17,35 P. I. Čajkovski: Fantazija Četrtek, 19. aprila 17,00 Domače novice, objave in reklame 17,15 Izbrali ste — prisluhnite! 17,45 Lahka orkestralna glasba Petek, 20. aprila 17.00 Domače novice, objave in reklame 17,15 Plesne melodije spleta Bing Crosbj Sobota, 21. aprila 17,00 Domače novice, objave in reklame 17,15 Izbrali ste — prisluhnite! 17,45 Koncertni valčki