V KULTURNA TR»UHA * Koncertoa kronika * Kulturne novlco * Na nebu nl cest * Samostclnl * Na volovih Mure * 65asbeniki v Francijl * Svlt * Opera o Prešernu V DANAiNJf ŠTEVILKI: s kongresa ZSJ - odgovor! s fllozofije - zdravstvenl fond - glose -visokošolski problem v ItaSiji - položaj indonezijskih šfudentov - delovna akcija v Nemčiji GLASILO ŠTUDENTOV SLOVENSKE UNIVERZE LETO IV Ljubijana, 2. apriia 1954 Stev. 6 1Z RESOLUCIJE © iUeolosko-politič* nem delu Zveze štuUentov Iz resolucije, fci je bila vprejeta na zadnjem kongresu ZSJ v Skoplju o idealoško političnem delu, je raziridno, da je naloga naše organizacije vzgajati socicdistično irUeligenco, visoko kvalificirano, družbeno in politično zavedno. Ostro je treba nastopiti proti malomeščanskim in anarhističnim vplivom, ki sc se tu in tam vgnezdili v naše iivljenje. Zato je potrebno, da so združenja po faktiltetah nosilec polvtične aktivnosti in da vzgojno delujejo povsod, od stro-kovnega dela do družabnaga življenja. Pri pregledu dela naše Uudentske organizacije je kongres ugotovil, da je nuj-no potrebno stopnjevati druibeno, politično in strokovno uveljavljanje v javnem življenju naše domovine. Važno je nadalje sodelovati z ustrezajočimt organizacijami, z organi Ijud&ke oblastl, razšvrjati že obstoječa študentska združenja in Jclube izven univerzitetnih središč in ustanavljati nove klube po vsej domovvni. Poglavitna naloga študentske orga-nizacije pa je v tem, da s kritičnim očesom in konstruk-tivnimi predlogi pomaga pri povezavi univerzitetnega po-uka vn sodalistične prakse, da skrbi za postopno izboljšanje omovnfh in materialnih pogojev naših študentov, upo-Stevajoč pri tem materialne možnasti naSe družbene skup-nostl. VisoJcošoleem moramo posredovati tisto obliJco tde-cloško-poltiične vzgoje, ki jim bo dala temeljitejše pozna-vanje o teoretičnih postavkah izgra&nje socicdizma, globlje poznavanje našegg, splošnega gospodarskega razvoja ter ob-» lifc in princvpov socialistične demokracije. Nazor naše ge-neracije mora biti povezan z marksističnim gledanjem na roet. . •*¦** Kongres zadolžuje vodstva ZSJ, da dosledno tn upomo djelajo pri izvajanju postavljenih nalog in bistvenih načel $ ens(pnizacije. 0 morali študentov se tako ne razpravlja Novo moralo je treba ustvariti na drug način V začetku letošnjega šol-skega leta je UO imel sejo, kjer so obravnavali socialno-ekonomske probleme in v zvezi s tem razpravljali tudi o kritiki, ki jo je slišati na terenih o izredno slabi morali naših študentov. O slabi mo-rali v Domu Ivana Mojzerja je n. pr. razpravljala osnovna orpanizacija ZKJ terena Po-Ijane. O akademskem kolegiju se je pa ce^o govorilo, da štu-denti posojajo sobe za prosti-tudjo in podobno. V zvezi s tem je socialno-ekonomski od-bor dobil nalogo, da skupaj s študentskimi sveti in uprav-nimi odbori po domovih pre-gleda obtožbe in stvar čim-prej razčisti. Ugotovlli smo,da so sicer bile neke manjše nepravilnosti (slaba kontrola obiskov, pomanjkljiva dežur-na služba), kar pa je pred-vsem posledica nemogočih sta-novanjskih prostorov v domu. Ponekod tudi delo študentskih svetov m bilo zadovoljivo. Toda, če primerjamo položaj naših domov pred nekaj leti s sedanjim, lahko vsak objek-tiven človek ugotovi ogromen napredek. Mislim, da ni slu-čajno, če ugotovimo, da je do Z DRUGEGA KONGRESA Stari zitanci so se srečali v Skoplju. Stisk roke, ki... DELO KOMISIJE 2A SPRČMEMBE V STATUTU Diskusšja o mednarodnih problemih Tlsto soboto popoldne 13. marca, je bilo pred po-slopjem tehniške fakultete v Skoplju zelo živahno. Prihajali so delegati, nekateri peš, drugi pa so se pri-peljali z avtobusi. Tudl nekateri delegati iz Ljubljane smo pri dotnu JLA še zadnji trenutek ujeli takšno »imenitno« enonadstropno vozilo in se po ovinkih pri-peljaii nekaj minut pred četrto uro pred poslopje, kjer je pričei aaiedati II. kongres Zveze štadeiitov Jugosla-viie. Bilo je torej nekaj minut pred priŽetkom, kajti morali smo hltetd na vso moč, saj stno komaj uro prej zapustili peron skopljanske železniške postaje. Kat na vseh podobnih kon-feresih ali zborih je marsikdo od nas tudi na tem kongresu srečal st&re znan.ce, zlasti s I. kongresa ZŠJ. Zato je razum-ljiva. da je bilo ob snidenju tnhogo prisrčnega' stiskanja rok in obujanja veselih spo-triinov. Potem je pričel kongres z delom. Svečani del zasedanja je bil takšen, kakršen je vedno na kongresih. Poleg pomemb-nih misli, ki jih je podal v irnenu predsedstva SZDLJ tov. Lazar KoliSevski tn pozdrav-nega pisma predsednika repu-bMke tov. Tita, ob katerem so delegati spontano zapeli in skandirali, je bil zanimiv na-fpo^ posameznih tujih gostov, eaasti predstavndka študentov iz Tunisa. V ^vojem pozdrav-l^em govoru je izrekel nekaj fcreplah obtožb na račun fran-oosfcih koionizatorjev, kl zati-tsajjb osvobodUne težnje tuni-S^jškega narcvda. Zahvalil se je za moralno pomoč naših pred-stavnikov na mednarodnih Sfeidenteklh konferencah. Po govoru je stopil k njemu za-stopnik Nacionalne federacije soctaH&tičnih študentov Fran-ter mu je v znak solidar-stisnil roko. Toda ostalo odprto vprašanje, če je bil teatralni na&top iskren? Pfrlsrften je bil tudi pozdrav delegata Studenteke federacije Turči^e Erima Refeta, s kate-rim smo se kasneje pobliže se-tnanili. Ko je delovni predsednik prešel k valitvam kotr.isij, so &e v predlogih za verifikacij-sko komisijo znašla imena Vu-kas in Horvat, kar je zbudilo med delegati prisrčen smeh. Saj je izgledalo, kot bi sestav-ljali državno nogometno re-prezentanco. Sicer pa tisti de-legat ni bil Vukas; temveč Vu-kos, kakor tudi naš delegat Tane s filozofske fakultete ni bil Toma, kot je prl predlogu za volilno komisijo napačno razumel predsedujoči član de-lavnega predsedstva. Naslednji dan je predsednik CO ZŠJ Mika Tripalo bral re-ferat o nalogah Zveze študen-tov. Tovariš Mika je izčrpno obravnaval aktualno proble-matiko Zveze študentov: so-cialistično vzgojo mladih inte-lektualcev, revizijo študijskih programov, staližče do osnut-ka univerzitetnega zakona, ekonomski položaj študentov in mednarodne zveze ZŠJ. Vsa ta dejavnost je bila terr.eljito tn skrbno analizirana ter pod-prta z argumaiti in mnoguni podatki Tov. Tripalo je v svo-jem referatu poudaril tudl ne-katere slabosti s strani štu-dentov. Kot primer je navedel, da se nekateri študentje prava iz Beograda nesolidno prijav-ljajo na tako važen izpit, kot je rim&ko pravo. Delegatl s>o hudomušno reaglrali, ker je večina od njih vedela, da je M^lca "'u^ateli prava Popoldne so pri&ele delovatl posamezne komisije. Kongres ni delal na način, kot pred dvema letoma, ko so bili vsi delegati porazdeljeni v komi-sije in &e je vršilo plenarno zasedanje le v začetku in ob zakljuSku. Na II. kongresu so bile izvoljene številčno manjše komisije z 8 do 15 člani, y ka-terih so bili zastopani vsi uni-verzitetnl centri. V komi&iji, kl ji je kongres poveril nalogo, da pripravi predlog spre-rr.emb v dosedanjem statutu ZŠJ, nas je bilo 10; po 2 iz vsa-ke univerze. V komisiji smo se znašli štirje, ki smo bili že v komisiji za statut pred dvema letoma na I. kongresu v Za-grebu. Spremembe v statutu niso prevelike, gre le za neka-tere nove formulacije in za poedine dopolnitve principial-nega značaja. V dosedanjem statutu dolo-čata dva člena delovanje raznih društev in sekcij v okviru ZŠJ ter pomoč posebnim družbe-nim organizacijam kot so Ljudska tehnika, športne zve-ze itd. Sedaj obstojajo v uni-verzitetnih centrih razllčne (Nadaljevanje na 2. strani) tega napredka priSlo lele po uveljavljenju samouprave po domovih. Po ugotovitvi vseh teh dejstev smo napravili vse, da se čimprej likvidirajo še obstoječe pomanjkljivosti in mislili smo, da je s tem zade-va urejena. Toda zelo sem bil presenečen, ko sem na zad-njem plenumu ponovno slišal staro pesem o morali. Pa ne samo to! Tovariš MK ZKS nam je očital, da med štu-denti raste krir.rinal in da imamo po domovih celo pro-stitucijo. Mislim, da ni treba poudar-jati, da smo takoj pregledali s študentskimi sveti položaj v domovih, toda našli nismo nič takega, kar bi zgornje trditve potrjevalo. Kaj pa sedaj? če-mu tedaj taka gonja okrog morale? Po mojem mnenju gre za dve stvari. Ali so to-variši, ki so govorili o teh problemih, napačno in ten-denciozno informirani, ali pa so morda ti očitki in tak na-čin obravnavanja teh proble-mov samo zunanji izraz dolo-čenih preživelih koncepcij sta-re mal&meščanske morale. Ze Lenin je poudarU, da ner znanje ni opravičilo. Tem bolj velja to za naše študentske funkcionarje. Zlasti pri ob-ravnavanju tako kočljivega vprašanja, kakor je problem morale med študenti. Po dru-gi strani pa kaže tako posplo-ševanje posameznih napak, ki so obstajale in bodo verjetno tudi še obstajale, tipično pre-tiravanje. Recimo: statistični podatki kažejo, da je določen odstotek šoferjev podvržen alkoholu. Toda ali bomo zato rekli, da so vsi šoferji pijanci? Tako gledanje se je že kar udoma-čilo po našem čas^pisju in di-skusijah o študentm. Če na primer nek študent napravi prekršek, pišejo časopisi štu-dentje kradejo« in podob-no, ko pa, nekdo drugi napravi prekršek, nihče ne reče, da kradejo vsi njegovega poklica! Treba je razumeti, da je študentov v Ljubljani 6000 in da ni čudno, če je med njimi določen procent takih, ki de-jcnsko sploh ne študirajo. Proti takim in njim podobnim se je treba boriti im, študent-ska organizacija se tudi bori, tu slabše, tam bolje. Kaj pa druga možnost? Mislim, da bi se o tej dalo precej pisati. OpozorU bi sa-mo na nekaj momentov. V ilustracijo naj navedem pri-mer Doma Ivana Mojzerja, ki je nekdko najbolj razvpit, če-prav velja to tudi za ostale domove. Prejšnfa Uta, ko so Siport. v domovih stonauali samo moški stanovalci, je bil polo-žaj znatno slabši v vseh ozi-rih. Bili so primeri, da je kontrola v domu našla tudi razne »ilepalce«, sumljive žen-ske itd. Toda takrat ni bilo nobenih ugovorov in zgražanj nad moralo stanovalcev, kot danes. Sedaj, ko so v domu stanovalke, je pa nastalo splošno zgražanje in tarnanje o morali naših študentk, če-prav se današnji red in vzdušje v domu sploh ne mo-reto primerjati 8 prejšnjim. Na splošno se opaža ten-denca, da je treba na moralo naših tovarišic še posebno pa-ziti. Marsikdo, ki se je mogo-če prej, ko so bili v domu še moški stanovalci, prizaneslji-vo smehljal, se sedaj, če opa-zi, da neko študentko spremi do doma njen /ant, javno zgraža. To je tipična malome-ščanska dvojna mordla,. Problem morale pri študen-tih nedvomno obstaja, kakor obstajajo ti problemi tudi v družbi. Gre pa za način, kako se pristopa k reševanju teh problemov. Stari nazori o mo-rali, etiki itd. kot zunanjl od-raz prejSnje razredne družbe se rušijo, novi šele nastajajo. In v tej borbi za resnično so-cialistično moralo naših štu-dentov potrebuje naša mlada generacija mnogo vomoči, kl terja tudi veliko truda im na-porov, toda ne v taki obliki in na tak način, kakor se je v zadnjem času pri nas udoma-Čilo. Več konkretne pomočh, več zaupanja v naše lastne sile, manj pa posploševanja posameznih napak, in prepri-čan sem, da tudi uspeh ne bo teostal. Leviinik A. TEHNIČNAVZGOJA je del ^piOHiie izobrazbe Zokaj prfstopamo k novl organizaciji? Naše mesto prl tehnični vzgoji mlodih Ijudl. Ali bodo denarna sredstva spet zovora prl delu? Prej djaevi Je bila ustanovna skupščina Jugoslovanske štu-dentske zveze za tehnično vzso-Jo na naši Univerzi. Nekaj smo o tem že pisali v naši zadnji številki, vendar spričo očitnega zanimanja za tehnično vzgojo po naših klubih ljfudske tehoike, moramo dodati še nekaj misli ob ustanovitvi. V obdobju zadnjega leta se je neverjetno uveljaviLo ia razvilo delo v Zvezi študentov in raz-širilo področje našega udejstvo. vanja. Morda je zastoj v tehmč-ni vzgoji bil zaito tem bolj iz-razit, kajti dosedanji način dela je razbijal razpoložljiva sredst-va, Jih Q>robil po klubi1! tako dolgo, da so postala popolnoina nezoastna. Klubi so bili razbiti. Povezave io koordinacije med njimi m več bilo. Razpoka se je poglatoljala. Vse to je zahte-valo novo obliko dela. Pojavila $e je z ustanovitvijo naše štu-dentske organizacije zt tehnič-no vzgoja Klubi ljudske tebnike so v preteklosti životarili in kmalu razpadali. Kaj je bilo temu vzrok? O neaainteresiranosti v tetn primeru ne moramo govo. riti, ker Je statistika pokazala, da je po ljubljanskih klubih Lt! visok odstotek študentov. Vzrok: je iskati v linančno materialnih sredstvih, ki so bila pomanj-kljiva. Morda dosedan)e vod-stvo iz nezaupanja v uspešnost našega dela ni vi«atelo življeaj-skih potreb naših klubov. Dobička iz tekšnega položaja nismo jzvlekii. Izgubili pa smo ogromno število izobražemh ljudi, ki bi pri tefaničnj vzgoji lahko ronogo koristili. Obstoj enotne organizacije v celi državi bo omogočil sodelo-vanje z ostaJimi ttniverzitetnimi središči. Predpostavljajo, da ba to pripomoglo k hitrejSemu vzponu tistih univerzitetnib. središč, ki so komaj prestotpila začetnilki prag tebnične vzgoje. Važna je tudi specifičnost na-$esa življenja. Ta specifičnost se kaže v našem d«lu, ki Ja določeno dobo leta v univerzi-tetnem sredj^ču, ko pa nastopijo počitni--, se prenese v mesta in na uodeželje naše republike. To je žn0 predvsem zato, kei; (Nadaljevanje na 2. strani) LETNI OBCNI ZBOR ZDRUŽENJA ŠTUDENTOV PRAVA Pogovor s profesorjem je vreden kot ves semester predavanj Ni ikoraij občnega zbora, kjer bine bilo kritiike slabega poli-tičnega dela posaxnez;n.ih čda-nov. Ali j« pravnikoin pri tem doddjeaio po&ebno leato? Mno-gi nea/kfcivni člani, ki so pri-stopiRi k orgainizaciji, da biimeLi od nj€ gioitove ugodaiosti in ko-risti, skušajo irveljavifti staro načelo, češ politika ni za und-verzo- Za njih je edina sknb, zanimanje iai delo š)tudij, tež-nja, da postanejo dobri stroikov-morda že zalbava in Zadovoljini meacajo z Študenti biologije in morje Se so namn oceanografski pro-blemi in mmoga la/tinska Ime-na živali tuja, toda tlho npanje, d« bomo nosilce teh imen kma-lu videlii, nas ob uri oceanogra-fije v mislih p.rtpeljejo ob miotr-je. Za nekaj časa bom<> za,pu-stim predavalnico, praktikttin ln bibliotefco ter zaimenjali stmske slike tn zbiedeie pneg?«-rate v aikoholu za žive objekte v morju. ZeJja se uresnlži, ko se Stu rinsko-bioioSkega kurza v Ro-viiiju pod vodistvoma »ašega piy>fesorja dr. Mirosiava Zei-a-Po nekaj urah vožnje nas vlak pripelje k morju v mvinjsko pokrajlno in že v dialjavi vidl-roo zgradbo Inštituta za blolo-gljo morja, Tu bomo v nažem prograrmi videli naovažnerjše predstavnike živalskega ln rast-linskega svefca. Praktikum bo naž novi laiboratorij, akvarlg naža zbirka. Pnrl dfem jo mahnerao kar oib obali, kj©r na ugodmcsn me-stu »zavzasmemo položaje«. Ves nabrani material odnesetmo v praktikttm, kjer si pod binoku-larji oglediamo, kar sicer nlsmo vldeli s prostkn očesom. Nasledinji da/n je na progra-nnu dredžanjei, ker bl želedl spoznati tudi prebivalce globki. »BIOS« institutska ladja, s ka-teiio bomo opraivlill ta poael, nas Ž6 čaka ob pamiolu. Ko stopimo nanjo nas prevzame majhen nemir, saj ie za nas kontlnentailce vožnja po morju posebno doživetje. Prl otoku Figarola vržejo ribiči msrežo, 5o vlečejo po morskem, blatnem dnu ter jo po krajšem času zo- totpljenl v Iskanje nismo nlti opazili, da nas je medfem la-drj« že pripeljaia do pomoila. Dosti tega bo treiba postavitl pod tekočo morsko vodo v ak-varij, da bomo lahko sortirfalil po skupinah tn si še žlve na-tančmo ogledali. Tudl v laboratoirlju je mnogo dela, Umetna opLodnja jajčec ježka je za na« nekaj lzredne-ga. Ze č€z nekag časa lahko pod mikrosikopoim opazujemo brazdanje jajčec in razvoj li-čink, kl netnmorno mlgljaijo v poskusnih steklenkah. V takšnem razpodoženju hl-tro mlnevajo dnevi io že mora-mo na lov pdaotvktona4. Toda ravno tokrat je morje valovito, da se ladlja pri&cej riblje. Na nekaterih se kmal-u orpazijo prvi znaki mosrske bolezni; molče In brez volje se zavlečejo na krmo v bližfaio ladijskega roba rokami, loo ugotavljajo, da za njiii zadosfcuje delo v kak&nem kudturnem društtvu ali aftroikofv-ai ustanovi. Natkateri oelo smatrajo dnižbeno politični značaj naše organizacije za ogrožainije svotbode in vračanje k »slaremu«. Cesto na.paično mislimo, da je poliitično-iideoloefko vzgojo možno posredovati samo s se>-stanki in debatoimi vederi. Raznovrstnih teženj ni mogoče ragvrstiiti v tri ali štiri usta-ljeoe oblik« polttMSne vagoje. Smoter organizacije ni v tesm, da se člamd udeležujejo se&tan-kcxv, ampalk v navaja«iju ljndi k proučevanju različnih drui-benih proiblemov, vzglcji takšme inteligence, ki ne bo samo stro-kovno, temveč prav tako poli-tično in ideološko hrbtenica družlbenega življ&nja. Pcffnanjk-ljivost nažega dela je v pre-majhni udeležbi v političnem življenju mest, okolice in vasi. Premalio koriatimo osnovniin celicain — nagim komunam. Glaivna ost na$e borbe je na-perjena zaper aipolitičnost, kl je v bisfcvu poli^ičen odipor pro-ti vsemu, kar se v naši atvar-nosli dogaja. V razpTavi o štodijskih pro-blemih se je pokazalo, da je Odbor Zdpuženia vložil mnogo truda za iziboltjžanje izpitneg^ režima in kvaliiietinejše sfcro-kovno delo na fakmltefe. Sq vedno so izredaio slabo oibiska-na predavainja iz vu&tavnega prava, čeprav so kvaliite*na ia podana iz prvega vira. Združenje je iprediagalo deka-natu {n po&ameznim ustanovaimf da naikaiejo dolločene strokov-n. privadili bi sa (Nadaljevanje na 2. strani) WMf»IPI«tMIJtt«![|IIII[l«l« Kratke vesti Angleški znanstveni delavec je predoval na pravu Mednarodni dan zdravja Za 7. april — mednarodni dan zdravja — ki je letos posvečen medicinski sestrl, se na Soli me- ___v___=______ Pretekli teden je kot gost na- dlcinskih sester v Ljubljani — za vsak slučaj! Medttem ~smo cionalne unije UNESCO obiskal vestno prlipravljajo. Slušateljice mrežo že izvleki, vs&bino pa Ljubljano gospod ECS Wade — bodo na ta dan odšle v vse slo-izcediH v stekleno posodo. Tu univerzitetni profesor za pravo venske popolne giminazije, kjer mrgoli na tisoče in tisoče piro- v Cambridgeu. V ponedeljek 22. bodo osmošolkam govorile o zomih planktonskih orgaini- marca je po pozdravneim govo. rmov: ličinke rakov. jeižkov, ru, ki ga je iniel dekan pravne riibic, črvov, meduze, saljpe ln fakultete doktor Finžgar v Ime-mnogo dTjugege. Izbira je pi- nu pravne fakultete in Društva vrectnotah poklica medicinskih sester. S finančniml sredstvi jib. je podprl Svet za zdravstvo la socialno poliliko. pet dviguejo; iz njenega »tre- sa.na> *re,bf je 8am° PotrPlJe. pravnikov Slovenije, priznani n]a pri iskanju in preg-ledmega angleški znansveni delavec pre- buha« se vsuje na ladijskl krov obilen lov. Takaj smo vsi okoll kupa najrazličnejših živali: pla&čairjev, brJzgačev ta spužev med katerimi se plazijo kačje-ropi in manjši rakci, ki sku-šajo uiti našim radovednlm ro-kam. Tudi zbirailcl polž«v ln školjk pridejo na svoj račun. Kodiko življenja! Beležimo si različna imena ježkov, zveasd, maiiovnjjakov, črvov 1. sl. Za- znanja. Mreže nam ne morejo doba-vitl vsega kar sl želimo, zato se odpravimo s plavutini fn masko za podvodmo gledanje na svojevr&ten študilj. Treba se bo potoplti, če hočemo potegnl-ti kakšno posebnost na »svetlo«. Odipre se nam nov svet! Nefpo- ie pogled rva mod>roz«leno (Nadaljevanje na 2. strani) daval o razvoju oblasti lokalnih orgamov v odnosu do centralne oblasti na Angleškem. V torek pa je prof. Wade predaval še o razmerju meo le prišlo do »amostojnega poslovanja »e-daj oibstoj«^ih ambulant, ker se morarjo vse zdravstvene ustano-ve po novih predplslh prliago-ditf novemu zakonu o »emosfoj-neim finansiranju ustanov. V teko je tre-ba doikurnentirati nek svoj za-ključek, braniti svoje teze, po-lem,izirati, kai je bistveno važ-no za pravniš&i poklic. Ker pa o vsElkem problemu obstajajo različnj nazori, nas tatkšen na-Čin seminarskega dela navaja na samostojna razmišljainja in fiodbe. Slišiijo se gla«ovl, da fakiul-tetoj svet očita dekanatu po-pužičamje napram naii organt-7sciji. Vprašanje je, kaj imajo profes&rji za popust5anje? AJi monia to, da je vapostavljeno pravilno d&lovno sod-elovanje, ki gre le v skupno korist ce-lotne fafciiilite-te, ali pa morda to, da se jemljejo v obzir tudi pr&dlog,i nsže organkacije? Naj bo že kakor hoče, naia nadaljnja prfeadevacnja bodo šla Za tem, da se upošiteva naša politična tnoč, da sLmostoj'no ki neodvisno od fakultetne uiprave rešujemo evoje specifiione zade-ve itn skr-bfrno za pošitene, upravi^ene ln aisipredne jnterese svojega člam-Btva. Se obstajajo namrct; na prav-Hi faikulteti vrze;H, ki jih lah/ko rešimo edino s pomo*jo faHcuil-tetn&g^a sveta. Prvi taikšen pro-blem je, pTibližati teoreifci&no abstraktnl Studii nekaterih pravnh ved čim bol^ praMllJTii-življeajisiki strani. To bl priSlo v pošrtev pri predmetih vl5ith lebnilkov, kajti bilo bj izredmo koristno, da tsilrrat, ko sluša- tejj jbudira kriminalistiko Ln krimiinalogijo, ko se trudi za-pommti si razne tehoižne pri-jeme odikrivanja sledov kazaui-vih dejanj, ko se miuft z daMi-l&skopskimi in. drugimi formoi-lami, da bi *i te stvari tudi ogiledal v kriminalno tehničn«m inžtitutu. Delto asistentov rrvora biti bo-lje izkoriščeno. Asistent je po-sredovalec med sl/uiateljem in profesorjem in ima vaimo p«-dagošiko poslanstvo. Zgieden primer Uispešinega dela a&isten-tov imamo na mediclnaki fa-bulteti, kjer asisttent ne(po«red-no pamaiga šitudesnttioin pri iz-pitni snovi, s tem, da ga pred izipi:toim izipraJa iai opozori na glatbo na&budirana roesta- Skrat-ka, doibra pomogovoritl«, Je dejal prvi predsednlk. »Raz-lika med nJton1 je mlkroskopsko majhna.« »Pri m«nl je stvar bolj zamo-tana«, se je od-rezal predsednlk drugega klufoa. Neaktlvnl alt bolje rečeno paslvnl so tisti člani, kl piSejo prošnje za de-narne podpore ln pomoč, aktlv-nl pa tega ne delajo. Tu velja, kakor v nekaterih računskih operacljah obratno sorazrnerje. OGLAS »Pr!poroča«K> vsem slušate-Ijem prava, da oblSžejo preda-vanje znanega angle&kega znan- stvenlka prof. ECS Wade 1* Cambrldgea, ki bo pr&Laval o raivoju oblasti lokalnih orga-nov o odnosu centralne oblasti na Angleškem. Naprošajo se vsl prlsotnl &tudentl, da po konča-nem prcdavanju otiid«>o po stop-nicah, ki vodijo na dvoriSče.« rr Zakaj? * Vlšek predrznostl Med tem, ko se večina štu-dentov borl za štlpendije ln de-name podpore pri okrajih, se najdejo ljudje, ki ne anajo ce-nltl teh družbenih prJspevkov. Pred kratklm je študent pra-va v pogovoru lzjavil, da se študentje, ki prejemajo žtipen-dije od okrajev r= prostituirajo. BESEDE DEKAMATA filozofske fakultete In Združenja štaden-tov filozofije VPRASANJE: Pred nedavnim ie združenje na filozofski fa-kulteti zastavilo vprašanje ne-katerih študljskiii problemov in icteolo^kega nivojia predavanj. Kaj se je v tej smeri dosedaj storilo? ODGOVOR: VipraSanja, fci jlh postavlja uredmišitvo »Tribune« »o ial značilna za niaičin, kd se v njertiih stolpcih mnogokrat uveljavlja pri obiravnavi vpra-šanj, ki bi moraJa biti ured-miStviu filasila Srtaidentov livh-ljanske univerze najibližja in pai dioibpo znana. Ta način, ki pri6a o odrtrganosti uredmištva »Tribune« od članstva študenit-skih organizacij po faikultetah ia nepomainju dejanskh razmer na undveira,i se jasuo kaže v z&-stavljenih vprašanjlh. Zato bo-mo odgovoriJi na vsa posamez-na vprafenja, deloma z nasprcA-i vipTašainoi. Ali je UTed- »Tribune« znano, da je že 18. XII. 1953. leta povabila študijska komisJja fiiozofske faikultete študenie, da pretre-sejo ta viprašaTiJa na sflcupni se-ji? Ali je znano, da »o študent-sk} zastopnlki izjavili, da toza-devne pritožbe v »Tribuni« in drugiih 'JasopisMi ne izvirajo iz OTganizaclije Jitiudeintbov filozof-ske faktriteite in da se % njihovo foarmiuiacijo ne strlnjajo? Ali }i nj zmano, da se po soglasnem mtienju š.tud-entsikiih zastopnikov ki članov šitudijsk« kom.isiij«' ta vprašainja ne morejo reževati n.iti generaluo in tudi ne gene-ralno postavljaiti s kakMimi ukrerpi in uOcazi, edino le z oživijeno diskusijo v semdinarjih ob kfon-kretnih, moreblti premalo all napačno osvetljeniih vpraša-njiih? Ali »Triibuni« n{ znano, da so Studentle po dogru s te seje prri posameznUi ks-te-drah razipravJjali s profesorji o SUidijisikiih naertih ln irjaviH, da bo dalo združenje še svo-je generalne pripofmbe Ha sedaj veljavnii načrt? Ali »Tribumi^fni znano, da komtslja teh pripomb @e ni dobila in jih za"to ni oforavnavaia? Kalko, da ured-ništvo »Tribume« nič n« Ve o stvareh, ik teo se vse zgodMe ob rvavzočaaosti Studetvtov? KKmč-no, ker »Tribuna« tako vztraj-no — v netsofllasijiz z združenjem študetittov filozofeike faikiulltete - ta vtpTažaarJa v ospredje, va« vprašujeoio: kaj vam pomeni izraz »ideoložiki nivo« (izraz pom«ni lahfco raz-ne stvari), na kakišine konkret-ne prknere opirate pri;pomibe (na ta vpraišanja od naših š*u-dentov nismo doibiM odlgovora)? Zaikaj vpraianje generalizira4e, kaiko m^islite najitii rešiitev brez kotnikretiizacige ^prašanja? VPRASANJE: Na nedavni medunverzitetttl konferenci v Beogradu jc fcilo govwa o usklaiditvi ufcnlh naiLrt(>v. Po-samezni študenti so mtšliienja, da so tudf na ftiozo&k} faktil-teti v učnera načrtu predmeti, ki ne odgovarfajo razvoiu Sol-stva. Ali ne bi bilo dobro uve-sti več praktičnesa pouka ln predmete od katerih W hneli pedago^lce korlsti? ODGOVOR: Kolikor gre tu •za vprašanje gfbuidijskega načrta smo odgovrjrili že zgoraij. Sicer moraimo pa &e pripomniti, da e filo2ofs§ca fakul(leo laižje in hitreje pridobi. Kaij bo pomagalo študentu še tako pedagtcgike pri ipodaja- kalerega koli predm&ta, če Pa te€a predmeta ne zna? Mne* nje, da bi se naši šludeasitje za delo v šoli bolj pripravil-i, ča bi se povečal obseg poiika pe-dagogike in število praktičnih nastcHpov na šteodo oibviadova-nja učnega gradiva, poetavlga po našem mnenju stvarj na g'la-vo. Te zahteve so v ostalera želja majhnega ki zelo zakljiu-čeaiega kroga Jtudemtov. Pripo-minjamo Se, da je uvod v pe-dagošiko delo s praikitičnimi na-stopi upoštevain v nažem naj-noivejšem u^nem načrtru. In to v ncmoigo veičji meri, kaikor kdaj koli prej. Pri se&tavljanjiu tega naorta so sodelovali tud^ štu-deuttje. VPRASANJE: Posamezne gru-pe na (ilozoCski fakulteti so popolnoma zasedtene. Postavlj» se vpražanjie, če bodto ti aka-demsko irobraieni ltadje po končani dipJamf dobiii sSužbo v svoli stroto? AJi so fakultet-nc oblasti imele vpogled v po-trebe našega aol*tva? ODGOVOfl: Ali tjTediaStvTl »TRIiBUNE« ni znano, da je vpis na vse faarultete ln sfeu-pine prost tn ni cwJmerjen po predtogih faJkuilftetnih organ^rv? Svert filozofsike falfcul^e Je rf-cer apozoril Svet za prosveto in Urullkiro na.i z uigotoTJitvijo patreb in ppimemo glede na možmcistu-dija. Predvsem bi bilo potrebno zboljšanje študijskega progra-ma v teoretičnem In praktič-nem poglediui. Poleg tega pa je potrebno pavečanje dotacij znanstvenlm inštitutom, kar bi v veliki meri omiogočilo kandi-datom-doktiorantotn, da se uspe-šnoje spozna'jo z naznimi vpra-šanjl, ki jih njihov poklic neob-hodno zahteva. Menijo, da je treba nuditi podporo sposobnim študentom, ki samni niso zmo-žnl finansirati svoj študaj. Ste-vtl0 le-teh danes v Italiji ni majhrvo. S temi podporaroi pa bl bilo rešeno tudi vprašanje študientov delavskega sloja, kl nmajo nikakršnlh roožnosti za visokcšdlski štuidij. To bi bil; nsdtvomno osnovnl temedji za diosego višjega nivo-ja znanja pri doktorantih. Ven-dar ti pog&ji ne zadoščajo ln ne vodljo do tega, da bi se število nesposobnih doktorantov zmianj-šsilo. Naiporl, ki so bili storjeni z namenom izboJjšatl dosedanje stanje, so se pokazali kot neza-dostni. Matura in sprejemni iz-pifti na univerzah in visokih šo-IeJi niso bili zadosten kr*t©rij. TudJ uvedba »numerus clausus« ni bila primerna rešitev. Krogi, ki se zanlmajo za re-šitev tega vprašanja v Itailijl danes ocpozariajo na drve možno-sti, ki do sedaj še nista prišli v poštev, a v nekateri meri amogočaita rešltev. Prva miOianosit bi obstojala v postapku proti splošno razširje-nsmu mnenju, da je dokb&rskl naslov nujno potreben tudi za poklice, ki nimajo ničesar skuip-ne-ga z akademskim študijem, mnenje, ki slli mnoge nespo-sobne mlade Ijud5 na unlverzo. Ta možnost predstavlja enostav-nejšo rešitev. Poudarja se, da ibl zadostovalo, če bi organl javnega i^pravljanja dali do-kaze, dia za izvrševanje doloce-nih funkcij nl patrebaia visoko-šolska izobrazba. S tem bi od-padlo pr-evladujoče mlšljenje, ki povzroča pri mladih ljudeh lanaitično stremljenje za do.se-go doktorskega naslcva, kot ne-kega čudežnega sred«tva, ki je potreben xa uspešno zaposlitev. Nedvomno je taka rešitev sla-ba ln nepravilna. V&ekakor bl biLo treba pravilneje stlmulirati univerzlletnl študij kakorpaga zavirati z dokazi češ, da je študlj za nekatere poklic« nepotreben. Taka reiitev predtetavlja prav giotovo željo Italijanskih re-akcionarnlh krogiov, ki skušajo oimejiti visokošollski študij sa-mo na ozek krog pnlviligiranih višjih krogov. Drugo možnost ta reSltev tc ga vprašania vidijo v zaihitevi ši-roke Izobrazbe pri kamdidatih kot predipogoj za univerzitetni študij. Pod tem po-giojem široke izobrazbe ipa nl mišljena samo šolska lzobrazba, amipak celotna zrelost kandidata. To bl pred-stavljalo težavnejšo rešitev, ki bi zaibtc^vaila Izidteiavo posebin« lestvlce knlterijev po katteri bi presojali zrelost kandkiatov. Bno izmed vpfrašamj, na katero bi se bil0 treba ozlrati pri re-ševanju tega prolblema, bl Wla tudi starostna dotoa. Smatra se da je starost 18 let, ki je po-trebna za visokošolskl študij n.e^>rimcrna in cba je večina kaindidatov še premilada, da bi dovolj tehtno piY2mislila in pri-šla do spoznamja za katero stro-ko imia veselje. Zato naj bl bila predvidena starostna doba za vstap na univerzo med 20—21. letom, s čimer bi blla vzpostav-ljena neka časovna doba v teku katere bi imell kandidati moŽ-no*t dodobra piroučiti swjo od-ločitev 5n se tudi prlpravi za u n i verz itet.ni šitudlij. Ugovorov protl teffrnu p>r«dlo-gu nl težko najti. Ne gled« na to, da bnia že preWnitev študija za dve ali tfi le*ta slabe poisledi-ce za nadaljnl študij na uni- OGLAŠUJTE VTRiBUNf! Mednarodni univerzatetni biro v Parizu je objavil seznam vseh univerz in visokih špl v 71 državah sveta. Vendar v tem seznamu ni tehničnih vi-eokih šol, niti ne takih visokih šol, ki imajo samo pomen fa-kultet Poleg imen in naslovov posameznih univerz so označe-ne tudi vse fakultete, ki spa-dajo k univerzam. Iz tega zanimivega seznama je razvidno, da ima sedaj 14 držav po deset ali več univerz, Na prvem mestu so ZDA s 183 univerzami. Zanimivo je, da je AKCIJA V NEMČIJI Za odihod na mednarodno de-lovno akcijo v Nemčiji se je na prlrodoslovno - matematičnl fa. kulteti prijavilo veliko števllo slušateljev. Najbolj zanirnlv je vsekakor pojav, da se.v brlgado javljajo Ijudje, od katerih ve-lika ve6lna pri nas nl sodelo-vala v delovnih akcijah, ali pa *o neaktivni v organizaciji ln Imajo slab učni uspeh. univerz na drugem mestu Kitajska, ki ima 56 univerz, medtem ko jih ima Sovjetska zveza le 33. Na četrtem mestu je Velika Brita-nija s tridesetimi urdverzami, Indija jih inva 29, Kanada 27, Italija 26, Japonska 24. Fran-cija in Nemčija imata enako število univesrz, vsaka po 22. Sledijo Filipini s 13, Mehika s 12 in Brazilija z 12 univerzami. Le 19 držav je na svetu, ki imajo samo po eno univerzo. Korejski študenti v tujini Stevilo južnokorejskih študen-tov, ki so v letu 1953 študirali v inozemstvu je naraslo na 622 med katerimi je 175 študentk. Večina študentov je odšla v inozemstvo s pomočjo privat-nih zvez, nekateri pa na podla-gi štipendij raznih visokih šol In univerz. Na.iveč Studentov študira v Ameriki In sicer 571, potem v Franciji 17, Kanadi 11, Angliji 5, Filipinih 3, nekaj štu-dentov pa tudi na univerzah v nordijskih državak. verz!, kaže ta rešiitev ie mnoge druge slabosti. Ena izmed teh je gmotna škoda, ki jo imajo kandidati vsled te preklnitve študija, kar bl bilo pred-vsem za kandldate, kl so gmotao šib-keijši, izredno težka. To nam še enkraft potrjuje, da so piri reše-vmju tega problema vodlli ra-čume le o kandiidaitih iz višjih krogov, ki jih pač tak premar ne bi motil. Tu se zopet v vsej svoji značilml obliki kaž« ten-denca r)*m.ske družbe, ki skuša oneaaaogočiti študiij in izsobrazbo šiT&im krogom, kar seveda u-treza njihovi politikl. Indonezijskl študentje se danes borijo z velikimi teža-vami, ki se kažejo prav na vseh poljih. kjer se študentje udejstvujejo. Indonezija je na tisti stopnji razvoja, ko je vse delo usmerjeno v izgradnjo, v izboljšanje življenjskega polo-žaja v&ega naroda. Storjeni so odločni koraki, kina^ ^' --i-^ problemom družbene skupno-sti, v kateri žive. Dalje icon-gres izjavlja podporo koordi-nacijskemu sekretariatu in pripravljenost ZŠJ do sodelo-vanja in pomoči pri izvrševa-nju pozitivnih nalog tega se-kretariata, kot tudi sodelova-nja na bodočih mednarodnih konferencah, ki jih bo orga-niziral COSEC. Kongres je izrazil priprav-Ijenost Zveze študentov Jugo-slavije za, sodelovanje z vse-mi nacionalnimi in drugimi študentskimi organizacijami, ki so zasnovane na demokra-tičnih principih, in zastavlja nalogo Centralnemu odboru in. vsem organizacijam Zve-ze študentov, da razširijo sodelovanje z nacionalnimi študentskimi organizacijami nerazvitih driav Azije, Afrike in Južne Amerike. Obenem je kongres poudaril tudi plodno sodelovanje študentskih orga-nizacij Turčije, Grčije in Ju-goslavije Se dalje razvija so-noat, da Zvezn štučentov Jti-goslavije še dalje razvija so-delovanje z nacionalnimi štu-dentskimi organizacijami teh driav. Nadalje kongres odo-brava sodelovanje Centralnega odbora ZŠJ, ki ga je ta začel s socialističnimi študentskimi organizacijami iz posameznih držav. Na osirotn poročita Central-nega odbora, referata in di-skusije, II. kongres odobrava stališče Centralnega odbora ZŠJ o nesodelovanju na III. kcmgresu MSS v Varšavi, ker še ni dovolj garancij, da je MSS res spremenilo svoje stališče nasproti ZŠJ, kakor tudi svojo enostransko politi-ko v mednarodnem študent-skem gibanju. Kongres odobranm stališče Centralnega odbora o včla-njenju naših odgovarjajočih organizadj v FIS, AIESEC, IFSMA m Mednarodno orga-nizacijo študentov farmacije, obenem po stavlja nalogo ZŠJ, da preko naših nacionalnih odborov teh organizacij nada-Ijuje praktično sodelovanje. Kongres slednjič ugotavlja, da so naši univerzitetni od-bori v zadnjih letih postavili direktne stike z mnogimi uni-verzami v tujim, katre je treba še nadalje poglabljati. Proti rasni diskriminaciji V adprtem pismu, naslovlje-mem na minisfostvo prosvete Juznoafiriišike unije je neka štu-dentska skuipina lz Amsterdama pratestirala proti nameri vlade glede lo&itve ra» na Uiniverzah v Ca.petownu in Wltwater&ran-du. Ker je mindstrski predsed-niik Malan često omenjal ozko kulltu>rno povezamost med južno Afrbko in Htnlairudiijo, poudarjajo amsterdannski študenti, da uži-vajo na Nizozemskem študentje vseh ras isto »poštovanje in iste pravice. INDONEZIJA Ob priliki proslave 4. obletnl-ce ustanovitve univerze v Dja-karti je podal rektor, profesor Supamo, poročilo o situaciji v preteklem letu. Otnenil je, da je od 115 profesorjev na uni-verzah v Indonezijl 35 Indone-zijcev. Skupno število profesor-jev in asistentov znaša 749 od tega pa je 365 inozemcev. Pri-zadevanja, da bi pridobili nove profesorje iz inozemstva seved-no razbijejo zaradi stanovanj-skih težav, kajti za tuje profe-sorje ni najti primernih stano-vanj. Rektor je poudaril, da so inozemski profesorji že v stanju imeti predavanja v Indonezij-skem jeziku. Položaj indonezijskih študentov je zelo težak so sedaj že v velikl merl od-pravljene, čeprav je bil polo-žaj y začetku skrajno težak. Nacionalna zveza indonezij-skih študentov je v prvi vrsti skrbela za nabavo učnega ma-teriala za zdravstveno stroko, kajti le-temu je posveČeno najveC pozornosti. Dobili so J-A: nove, moderno opremlje- šali študentski položaj. Uspehi, ki so se pri tem pokazali, so veliki. Vendar pa še danes ne zadoščajo y taki meri, da \}i lahko rekli, da je položaj štu-dentov že zadovoljiv. Napori, ki jih država in indonezijski narod vlagata y izgradnjo in izboljšanje življenjskih pogo-jev, pa dajo slutiti, da bo tudi položaj študentov v bližnji bo-dočnosti zadovoljivo rešen. Eden izmed prvih proble-mov, ki je oviral razvoj uni-verzitetnega življenja v Indo-neziji je biln zlasti pomanjka-nje učnih prostorov za nove univerze. Prav take težave pa so se pojavile tudi pri iskanju prostorov za študentske do-move. Ceprav je vlada storila vse, da bi omilila te težave (dala je na razpolago nekaj stanovanj-skih prostorov, ki so nujni za univerzitetni študij), težave še vedno niso premagane in to predvsem zaradi prevelikega števila študentov, ki od leta do leta narašča. Saj se je od leta 1948 dvignilo od 6.000 na 18.000 in pričakujejo, da se bo števi-lo novo vpi&anih študentov v prihodnjih letih še potrojilo. Vendar pa kljub tem težavarr optimizejn, & katerim gleda in-donezijski narod na ta pro-blem, daje upan,1e, da bo to vprašanje rešeno, kajti indo-nezijska vlada se zaveda, da je izobrazba nujno potrebna. Težave pri preskrbi študen-tov s študijskim materialom ne laboratorije, kakor tudi ves pribor, ki je potreben za uspešno delo. Za študente so nabavljene tudi ,učne knjige, ki so dodeljene WUS bibliote-kam. Težko stanje glede učne-f?a msteriala se ,ifi oo^neie iz-boljšalo, ko so v letu 1949 pri-čeli razrr. noževati skripta na Francija Hova napoved stavke »Comite d'action Universital-re« v Parizu je zagrozil s stav-ko, če ne bo vlada v svojem proračunu dotirala zadostnih sredstev za zvečanje učnega osebja in zboljšanje socialnega položaja študentov. Cas in tra-janje stavke bo odvisno od te-ga, kdaj bo parlament razprav-ljal o teh vprašanjih. Kanada Lutko, ki predstavlja predsed-nika mesta Victorija je sežgalo nekaj sto študentov Victoria College, ki je priključen univer-zi British Columbia. Demonstra-cija je bila izvedena iz protesta proti izjavi predsednika občine, kl se je izjavil za to, da naj se sežgejo vse knjige proti držav-nega karakterja v mestni bibli-otski. Študentjs so imeli oporo v premieru British Columbie, ki je izjavil, da zavrača načrt ..jdsednika občine, in izjavil, da knjig ni treba podvreči ni-kakršnd cenzuri. univerzi v Djakarti. Student-ska organizacija je dosegla po-poln uspeh, saj je po tej me-todi prišlo v promet več kot 3.000 knjig. Dobri uspehi, ki so jih dosegli, so jih vzpodbu-dili k nadaljnjemu delu. Nji-hova produkcija se giblje let-no od 2.000 do 3.500 knjig. Pereč problem na univerzi-tetnih centrih indonezijskih univerz je bila zdravstvena za-ščita. Studetje niso bili zašči-teni, dasi bi bilo to zaradi mnogih bolezni potrebno. Ven-dar se je položaj od leta 1950 znatno izboljšal. Na medicin-skih fakultetah so prvi uvedli neko vrsto zdravstvene pomoči za svoje študente, kasneje pa se je zdravstvena zaščita raz-širila na študente vseh fakul-tet na indonezijskih univerzi-tetnih centrih. Zdravstvena zaščita deluje po principu, da mora vsak študent plačati ne-ko pristojbino. S tem so štu-denti podvrženi splošnemu bolniškemu pregledu in rent-genskim preiskavam. V sluča-ju bolezni pa imajo pravico do specialnih pregledov, morajo pa za zdravljenje v bolnlcah plačati 1/4 norrr.alne pristoj-bine. S tem se je položaj zdravstvene zaščite znatno iz-boljšal, pričakujejo pa še večje izboljšave. Zdravstvena zašči-ta si je preskrbela zadnje čase tudi 2 zdravniški postaji, ki sta na razpolago študentom. V gorskil; krajih zapadne Jave, pa je urejeno okrevališče za študente, pričakujejo pa, da bodo v na.ikrajšem času od-prli še druge. Indonezijski študentje ima-jo zlasti velike težave s stano-vanjskimi zgradbanai. Položaj je bil izredno težak. V zadnjili treh letih pa se je zelo izbolj-šal, saj so uporabili veliko de-narnih sredstev za izboljšanje študentskih domov y Djakarti in Surabavi. kier je najv?č študentov. Zato ima velike za-sluge W US, ki je dal na raz-polago 2000 švicarskih fran-kov, študentje pa so pri grad-nji sami sodelovali. Organizi-rane so tudi zadružne študent-ske trgovine v univerzitetnih centrih z namenom, da bi se zboljšal položaj študentov. Učnih moči v Indiji še vedno zelo primanjkuje in zavisi razvoj izobrazbe ljudstva predvsem od študmtov. Ti po-učujeio v Solah in na po^^b-nih zborih še predno končajo študij. Inštitut Gandhljeve fllozoflje V Nagpurju so ustanovili In-štitut za študij filozofije Ghan-dija. Inštitut, ki obsega tudi in-ternacionalni dom za študente vseh držav, nosi Jme Ghandi Gya Mandir. Pri delu so sode-lovali prostovoljci \z raznih ev-ropskih držav in ZDA, skupno % prostovoljcl la Indije. KONCERT JELKE SUHADOLNIK -ZALOKARJEVE V ponedeljek, 15. t. m. je koncertirala v dvorani Sloven-ske filharmonije ena najbolj-ših slovenskih pianistk Jelka Suhadtolmk — Zalokarjeva. Pianistka je d lpJomirala po vojni in se od tedaj vedno bolj in bolj uveljavlja na koncert-nem polju. Program ponedeljkovega kon-certa je bil zelo zahteven in težak. V prvem delu koncerta je lgrala Bachovo kromaitiino fanta-zijo in fugo, ki ne zahte-va samo veliko tehnične zmog-ljivosti, amtpak tudi notranjo zrelost. Pianistika je v obeh zahtevfcih dohro ocigovorila. Posebno je ugajala fuga, kj jo je odšgrala v velikem Baoho-vem stilu. Sledila je Beethov-nova »Patetičma sonata«, ki si-cer tehnično ne predstavlja velikih težav, vendar je morda ravno zarad^ tega še bolj težika. Beetphovnove sonate predstav-ljajo zaradi izredno dovršene interpretacije in stilne dogina- nosti najtrii oreh za vsakegi pianista. Pianistki prvi stavek ni uspel, ker se je prenrwx io nsslanjala na šablono i;n se ai prepustila notranjemu zagonu. Drugi in tretji stavek pa sta vtis vsekakor popravila. Kon ks pr\rega dela koncerta so pr; 1-stavljali Brahmsovi preludiji in badada, ki jih je pianistka odi-grala z velikim smi&lom za ti-pično Brahimsovo občuitje. Drugi d«l koncerta so sestav-Ijali: LizstKcva koncertma etuda, Ravelova sonatina in tri sklad- -UIO^ Bg^3^KUaA.O|S BSapBipUI 3C| ponLsta Matičiča. Matičičeva skladibe odlikuje poleg zelo ve-lLko inveincijoznO'&ti zlasti po-z-navanje klavirske tehnike in. so morda že zaradi tega taiko uspele. Jelka Suhadoiniik-Zaloikarjeva je s svojim usipelLm kiDncertom dokazala, da bo sčasoma posta-la pianistka, ki bo lahko z usp&hom ktorakurirala najibolj-šim evrap&kkn pianis^kam. VII. IZREDNI SIMFOKIČNI KONCERT Na 7. izrednem simfonižnem koncertu je proslavil 35. letnico umetnišikega delovanja naš pri-znani dirigenit Jakov Cipci. V prvem delu je bila izvajana Beethovnova uvertura Leonora &t. 3., fci je biJa odigTana tako, kot smo jo le rediko slišali. Drugo točko je tvori] koncert ruskega kornipomista Rahmani-nova za klavir in onkes-teT v C-molu. Klavirsiki part j« z moj-strsko roko odigral nestor na-ših pianisbov prof. Aaton Trost. Ta koncert je bil vsled popol-ne soglaanosti onkestra in kla-virja najbDJjša točfea celega večera. Po odmoru je bila iz-vajana še 1. simfonija skilada-telja Sa&takoviča, ki jo odliiku-je silna vedrost in hiumor, kl seva skozi vse 4. sitav&e. Teh-niino je to zelo težkia delo in zahteva zelo veliiko truda. Or-kester je P-od tatotirtko Jaikovai Cipcija poustvaril delo zarea KONCERT OLGE JOVANOVIČ 16. t. m- j« koncertirala pred natpol prazno dvorano beograj-ska pianistka OLga Jovanoviče-va, ki je na teikmovanju v 2e-nevi dosegla v svetovni kon-kurenci tretje mesto. Njen kon-cert je bil za poslušalce pravo odikritje in čudovMo doživetje. Piam.istfko odilk-uie ne samio velika tebnična zrelost, affnpak tudi notranja teJuiičma potenca, ki jo njen s&romni nastop še bolj poudarja. Izvajala J€ Bee-thovinovo Waldstein sonato, ki jo je intenpretirala na tako dovršen način, kot se to le redko sliši. SJedil je Cbopin m Liszt. Posebno pri Lisztu (La Campanella, ki jo je izvedla naravnost v famtsstičn«m tem-pu) je pTisla do popolnega iz- raza njena dovrš&na In slkrajna precizna tehnika. V drugem delu 5e lzvajala dela Radenkoviča, Honmegerja, Ravela in Balaki-reva. Vihamo navdušenjn ja sprožila posebno zadnja točika Isl2mey komponista Bailakire-va, ki je tehničoio ena izmed najtežjih ded klavirske Litera« ture. Na željo občinstva je dodala ie štiri skladbe, izmed katerih je najbolj ugajala Ohopinova etiuda št. 12. ap, 25. v C-molu. Občlnstvo se je z velikim aplav-zom zahvalilo pianistki zai rediko doživetje. Gostovanj Ol^fii Jovanovičeve si še želimo. -mant hasi mladi umetniki v Franciji Parls, Bordeaux, Toulouse, Marseille, Lyon. Gostovamje, tru-neja. Koncerti. 4 Srbi, 3 Hrvati, 3 Slovenci. Naši: violioist Rok Kloipcič, pianistka Nada Verbi-čeva in mezzosapraaiisitka Cvet-ka Součikova. Iaobrani? Na je-senskem glasbenem tekmavainju in zagrebšlkem festivadu. Pravzaprav imak> na>ši smolo. 14-urna zamuda njihovega Sim-plom-e»presa jdm požre svečan sprejein Ln slaivnositnd pcmnip. Paris je siv, meglen. Comedie des Chaimtps Elysees. Dvorana — ta je zsnje bistvene važnosti — pretkrasno lepa i>n prekrasno nesikustiona. Iji seveda tiudi prekras.no polna. Navdiuišenje. Bordeaux. Grand Thearter — gledaliiče iz 18. stoletja z od-lično adcustiiko. Zamimiw>: apre-jem orgainizirajo, priipravijo i>n tvorijo gojemci igralskih in ne-glE*benih akademij. Ljudje? Pozorni, prisrčsnl in pxedv»sem — zelo hvaležni. Maoiseille. Zopeit »Circmluis vttiosus«: kolodvor, hotel, kon-certna dvcrana in obTaitno: kcm-certna dvorana, hotel in kolo-dvor. Vendar: osebni stiJki s fra;ncoako oTganrascijo mladih glasbemiikav — v Marseillu in v Lyonu — z gojenci tanTkajš-nje akaderorje. Končno povratelk v lihodižič-no tcdko m pe^t dni Pariza. Po-čiteik — oflicialni in neoficialn-i ogledi mesta (kakor je pač kdo podjeten tn radoveden), pred-vsem pa koncerti, koncerti, Kaj pravi Cvetka Soničfrova o kon-certu mod«rniih skiladib? Zani-mrivo: »Sktlsdbe so bile taiko atonalne, nemelodiozne, da jih nisem mogla več postošati, pri naši ptsblifci bi ostal« brea pri-znanja.« In Nada Venbičeva in KlopiiHč o simfoni^nem kcmcer-fcu Beethovnovvh skladb to. ne- katerdh sodističmih koncertihj *kvalitetno so nedvomno na vi-sini, ki je pri nas ne poznamo. Francozi imajo veli'ko število pianistov z izredno tehnilko ia interpr&tacijsko zrnožnostjo.« In publiika? Kafošna je pu-bli'ka? Z dvema besedama: pozorna in hvaležaia. Naži trije so V tem soglasni, zlasti Soiučkova, H kot pevka gleda v Evdiitorij. Aplavzi so zek> burni in pod-krepljeni s toilčenjem z nogaral po panketu. Perspektive iin 'načrti za bo-dočnost? Nada Verbičeva: »Pianist ia navezsn predvsem na pedago-ško detlo, da aploh lahiko živl —; kar mu ostane ča,sa, pa se lahko posvetd koncertaiemu življenju.« Le>tos bo diplttmirala s samo-Btojndm komcertom Bacha, Schu-manna, Beethovna; že se pri-pravlja namj, obenem uži na vLžlki glasbemi šoli. Cvetika Souičkova: »Za moj glas je pisanih zelo msOo oper-nih vlog, pravzaprav imam smolo.« Na jesensflcem tekmo-vanju jd je pripadlo drugo me-srto, nastavliena je v Operi, p;riiprav'ja se za tefcmovanje v Svici. Odzvala se bo povafcihl lyonske opere: pela bo Caumea v Lyonu. Rok KlopčK: sljiajein usipeh v Zagrebu mtu je vlill zaupanje vase in aptiimizem ali pa je že po najravi tak. Med violdnasitl na vsak na/čin ni prehude kon-kurence. DoStudirati, nato paj osvojiti sj ktcMicertsno puibliko. ! Min«Ti}e tuje kritike? »Jugoalavija ima zelo kvald-teten kader mladih umetnikov; v njem *awzema prvo mesto ijuMjansika akademija.« Jerman Franca Pianistka Nada Verbičeva, docent Pfeifer in violinlst Bok Klopčič. Seznam fl^ULTURNA TRIBUN Pred noiim stovenskim umetmškim tilmom Na valovihMure (Kramljanje z režiserjem lgorjem Pretnaijem) Predvsem: kakor hoče ^ova oblvka t. zv. omnibus filma pri-nesti — ln to ne le v našem, teinveč tudi v evropskem me-rilu — svežost ln novost v ko-me-rcionalno formo umetniškega fiJma, tako se v praksi, pri nje-nl realizaciji postavljajo pred fiknske delavce Ln ustvarjalce problemi pOvsem nove vrste in novega značaja. Nedvomno imna od treh režlserjev, katerih fiknl bodo tvorili naš prvi slovenskl omnibus fiim (Igor Pretnar --Na valovih Mure, Stane Kavčič — Spiavajjl, Zvone Sintič — Neznanka) v tem oziru največ lakušenj Pretnar — sai je prvi začel z delom in ga tudi prvi dokončal. Ustvaritl kratek, do-brih 35 minut trajajoči film — pravl Igor Pretnar — je po eni stranl laže, saj je pač krajša tudi doba reallzacije; po drugl 6trani pa je težje: treba je v kr«Uci metraži veliko povedatl. ProMem koncentracije in pro-tolem prave mere, ločitve bl-stve»ega od nebistvenega — to sta iproblema, ki izstopita v prid kamtpoeiclji kratko metražnee kompoziclje fil. ma, tako v zvezi z montažo, kakor tudi z likovoo in glastoe-no kompoaidjo; nato sredi pri-prav za diplorrako delo povra-tek v domovino in zaiposUtev v Txiglav-fiknu. §prva pos&mezne točke otbzornikav, nato kraitki dokumentarni, kulturni filmi (drugi kongres KPJ, Planica 1949 itd). Nato eno leto dela za Valove Mure — prvi njegov umetniškl fiLm. In seo-mladi in jeseni. Vsi notranjl poanetki so bili nato napravlje-ni v ateljeju Triglav-filraa. Film čaka le še končne tehničneopre-me in glasbe Bojana Adami6a — ter seveda še Kavči&evega in Sintičevega kraitkametraiinega filma — da bo potem pozimi 1954-1955 kot prvi de>l našega prvaga »lovenskega oninibus fikna predrvajan ljubljaenskl pu. blikl. S tem, da je mladi in nadacrjenl režlseT »egel po foo-gatl snovl našega drugega naj-va&jega kmečkega reallsta med obema vojnama (tudl ljudje ta •vet Prežihovega Voranca čaka- Iz filma NA VALOVIH MUEE: Bert Sotler kot Naci in Julka Staričeva kot Katica. kreacljauni. NaS film je potre-boval osebnosti. Iii teh ne mo-rejo izoblikovati diletantje. Po-leg tega, kar si laiako dovolijo ItalijaJii, ki m&d svojlmi 40. mi-lijoni tudi po dve lett iščejo jo na flknsko obdelavo), je ne~ dvoanno naredil pogumen korak naprej y razvoju naie slovenske filmske umetnostl. Kolfk in kakšen je ta korak, pa nacn bo pokazal filan sam. OPER A O PREŠERNU Te dni je ljubljanaka Opera Ufprtzorila »Slovo od mladosti«, delo dirigenta in sklvečanega sodofcnega orkestra, polifonske efekte, baletne vložke itd. Skratka — tu je celolna aipara-tura »velike opere«, toda samo zato, da podčrta iluzijo senti-mentalne ljubezenske zgodbe brez gloiblje duševne in človeške ppoblematike tecr da na tak na. | čin doseže kar največji učinek in iz raihločutnega gledalca iz-vabi morda celo solze. Vsebina sama je samo senti-mentalna pri>poved brez drama-turSkih in estetskih zahtev, ki za 0'pero pač niso nič manjše kot za draimo. V Trnovem, pred cerkvijo sl ogleduje Prešeren s prijatel.ii dekleta, toda z vsakim ie neza-dovoljen. Ko se zbere nekaj me-ičanov, ugodi pesnik vs=sploš.ni želji in recitira nekaj svojih rerzov. Ljudstvo Je navd"?eno in posebej izbrano dekle podari Prešernu šotpek cvetlic Le če-mu je Prešeren tako zagrenjen, ko ga vsi hvalijo io obožujejo in še kot mlad pesnik postane priljubljen medi ljudstvom? To-da muči ga povsem rnetafizič-no občutena bolečina, porojena ob premišljevanju o najrodnost-neim vprašanju. Ko bi ne Imel svojega filozofskega prijatelja Matije Coipa, bi bržda nikoli ne stopil v cerkev in nikoli ne sre-čal tam Julije. Toda tako bi ne toilo apere in zato se Prešeren mora odločiti iin vstopiti v tr-novsko cerkev, kjer se prične zanj tragedija. V cerkvi se spo-gleda z Julijo, ki mu tako uga-ja, da jo počaka pred cerkvijo in jo tam ogovori. Ko trenotek za tem pride na mostiček čez Gradaščico tudi Julijina mati, je prijetnega pagovora konec in Julija mora Prešerna zapu-stitl. Bridka uscvda prinese prav tisti trenutek mimo Jažefa pl. Scheuchenstuhla, ki izda stari Primčevki Prešernov krr.etskl stan. Njegova usoda je zapečatena. Kar se zgodi v osta. liih dveh dejanjih, je samo po-sledica zajpleta v prvem. Tako kot je Prešeren dobrodušen in idealen mladenič, katerega sili k pesnenju edinole njegova ra-hla otožn-ost In bridka metafi-zičma spoznaoija v življenju, ta-ko je na drugi strani Julija pla-ho in nevedno dekletce, ki o življenju ndčesar ne ve in ki bi prav rado ljubilo Prešerna, ko bi ga le smelo. Toda da je vse skupaj še bolj žalostno, ga Ju-li>ja pravzaprav ljubi, in bog ve, kako bi se zasukala usod^, ko bi k stari Primčevki Vi hodil na kavo prevejani škof Volf. Kajli ta za skodelico kave ne morc odreči stari Primčevki svojiih ^lug in zmedeno dekle &e znaj-de v njegovih krempljih. Ker je Julija preveč dobro vzgojena, ji pač ne preostane nič druge-ga, kot da nasede škofovim na-svetom in se zaroči s pl. Jože-fono. Prešeren vse to otpazuje z dvoriišča Primčeve hlše i>n ker po tem bridkem udarcu usode ne ve kam, mu n« preostane drugega kot da potopi »W5jo ža-lost v alOcoihol. Ni m&goče dvomiti, da tak&na vsebina in takšen razplet lahko ugajata. Prav tako >pa ni mogoče dvamiti o njeni kvaliteti. Glasbenl izraz opere o Pre-šernu povseim ustreza njeni vsebini. Arija se vrsti za arl-jo, spevmi motivi polni melodi-ke, kot jo poznamo lz italljan-skih verističnih 0{>er, so samo tu in tam obarvani z nenavad-nim, ostro kontrastnim efektom. In če je »kladatelj izjavil o se-bi (gl. intervju), da je »mode-ren skladatelj«, je to storil pač samo iz lastnaga prepričamja. Kritičnemu poslušalcu opere o Prešernu pa je bilo povsem ra-zumljivo, da za skladatelja glas-beni razvoj zadnjih petdeset let sploh ne abstoja, in da je dr. Svara ali v tolikšni merl saimonikel komponist, da p'ie glasbo ne glede na sodobne glasbene smeri in moderne glasbene teinje, all pa da v pravem pomenu besede nada-ljuje tradicijo veristične opere. Vsekakor pa melodična glasba, osnovana večji del na terčnl akordni osnovi š« ni moderna, četudi je ta all ani akord obar. van s sekundo al1 seksto, all pa 5e je enaikom«rni ritem tu in tsm preikinjen s specialnim (NadaljevanJe na zadnji strani) SVIT 1-2 Filmska ekipa pri snemanju filma NA VALOVIH MURE: režiser Igor Pretnar, snemalec Rudi Vavpotič, asistenta snemanja Hočevar in Pavlovčič. Obe prvi številki maribor-ske revije Svvt nista naprar vili Izrazitega vtiaa. Razum-Ijivo je, da «4 krog njenih so-delavcev H ni začrtal kon-kretnejšega programa, ki se bo pač objektiviziral šele v teku samega izhajanja revije. Toda določnejši in enotnejši kriteriji pri izboru gradiva so gotovo nujnost, Jci se ji no-beno literarno delovanje ie od vsega poietka ne sme odrečL Ravno v tem je vzrok in iz-vor neizrazitosti SvUovega obrazto,: med solidnbmi pri-spevki, ki utegnejo pomeniti tehtno osnovo za uveljavitev nove revije v slovenski kul-turi, je polno zeio povprefr nega drobiža, fci je zlasti v manjših, neleposlovnih član-čičih globoko pod nivoiem, kakor ga terja vsaka resna revialna publicistika. Nikakor ni naš namen, omalovaževati SAMOSTALNl RAZSTAVLJAJO V MODERNI GALERIJI Umetniška osebno&t, ki b* sta-la povsem samo&tojno sredi so-dobnega likovnega snovanja, bi bila pravo odkritje in še toliko bolj bl bila odkritje cela skupi-na samostojnih umetnikov. Samostalni jz Beograda (kar pameni tollko kot samostojni) združujejo večje število umetni-kov iz Srbije, Bosne, Hercego-vine, Vojvodine in Crne gore. Od teh sodeluje na razstavi v Ljubljani 39 umetnikov s 102 deli, ki ob*egajo olja, akvaxele, pa»tele, tempero, akvatinto, gvaie, barvne lesoreze In okoli 20 plastik v mavcu, bronu, lesu In kamnu ter kostl. Ce bi dejal, da «Samostalnii« predstavljajo mlado generacijo bi bil-o prav tako narabo (vines *o 50 in 60-letniki!), kot če bi jim pripisal stilno enotnost. Da, neka karak-teristika bl veljala v glavnem: da »o drzni ln da se veliko upa-jo. Zamiinivo je, da se moder-nlstična dela na tej razstavl od-likujejo po solidni teihničnl iz-delavi jn da diletantizein nl nujno vezan na modernizem. (»Modernizesn se ni razvil iz neznanja, aim^ak iz vellkega znanja in študija«). Nimam namena, da bi se ustavljal pri vsakem od 102 razstavljenih del. So pa vmes dela, kl zaradi svoje problema-tike all originalne ideje vendar izstopajo. V mislih imam »Lo-kvanj« Miodraga Protiča, o ka-terein je kritdk v »Slovenskem poročevalcu« napisal, »koliko prostora Ui izraznlh sredstev potrebuje n. pr. Mipodrag Protič, da lupodobi nekaj tako prepro-stega in nevsiljlvo lap&ga, kot je lokvanjev cvet.« Dejansko je format sllke zares neobičajno velik. Mogoče, da ga zahteva predmet sam (lokvanjev cvet sredt prosojne vode, po kateri plavajo rlbe), ki ravno zaradl iiiiiiiHiiiiimiiitiiiiiiiiiiiiiintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Film »Daleč je sonce«, poanet po istioimienskeim Cosičevem ramanu, je srbska publika zelo različno sprejela. Po spl^šnem mnenjoi so l&ki glavnih igralcev sveži i;n prepričljivi; režija ka-Že sicer ne/kaj pornanikljivosti in neckrertmosti, veoidar laihko v c«loti štejemo film za umet-niišklo delo. Razataiva jUigoalovanskih fresk v Diisseldorfu, velikem kiultur-nem središičiu sredntje Evrcnpe, je vz.budila tako v umetnišikih kroigih kakor v škoiki javnosti izredmo zanimanje. Iz Dilssel-dorfa bodo razstavo prepeljali v Bruselj, Zlirich, gkamdinav^ke dežele in naitlo v Hambatrg. tega velikega formata kljub enostavni abstraktno stilizirani izvedbl deluje intenzivno in prepričljivo. Sama komipozlcija je originalna, z elegantnimii 11-nijami ln izgleda, da *e prostor in Izrazna sredstva, kl jih je Protič porabil za svojo sliko, dotoro rentlrajo. V Istl sabi razstavlja TomaSe. vič svoj mrki »Poomol«. Mogoče da se nekaterlrn zdljo barvni efekti ceneni, toda kombinai''ja slvih, temno modrih, rjavih in črnih tonov, kl jih pla«tično poudarja s gl&peio belino, daje njegovi pokrajLni nekaj nasilne dinaroike. V splošnem je uporafca ibarv-nlh kontrastov — med njimiza naš okus celo najbolj nenavad-nih — priljubljen tri-k »Samo-stalnih«. Barvno so silno razbitl in neuravnovešeni (za nas ek-sotičnt?), kar pa ©čividno od-govarja umetnostnemu razpolo-ženju njihovih tvorcev. Lubarda (nagrajen v San Paolu) raz. stavlja tu dvoje slik, ki sta v koloritu in strukturi na platno prenešen Hercegovski krš. Apneno belino, ki nam blje v očl, še poudaorjajo z rdečo barvo narisane črke, s katerimi se je umetnik podpisal na platno, kot so napisana gesla iz NOB na zidovldi porušenih hlš v Crnl gori. Lubarda je samostojen in tes-no povezan z zemljo. Karaen, njegovi lomi in razpoke, mu je dal strukturo in linijo, teksturo In barvo. Je pa na prvi pogled neznaten \n sw na tej raaatavi med drugimi izgubl. Zeleli bd od njega videtl kaj več. Mogoče je dejstvo, da swno pred kratkim videli razstavo Xylcm, vzrok, da se nam zdl grafika na tej razstavi precej nepomembna. Grafika ne zahte-va toliko zunanjih hrupnlh gest, kot poglobljenosti v vrednote črno-bele Hnije — te pa tu oil-vidno ni. Plastika, kar je je, je telo umerjena, celo preveč, da bl vzbudila gledalcu močnejšo emo-cijo. V s,ploŠ!nem se v tej sku-pini podobno, kot v vsej današ-nji umetnosti pojavljajo kon-flikti: plasti^ne trodimenzional-ne ablike nastopajo proti plo-skovitim abstraktnim linijam, včasih monotona enobarvnost protl maksimalni nasičenosti in lntenziteti barv, letpota oblik proti grotesknl grdobiji, mate-tnatična hladnost proti čustve-nlin lzbruhom. Z. prizadevnost mariborske ge* neracije mladih književnikov niti zmanjševati pravi pomen njhovegc. dela. Nasprotno — hljub temu, da je ideja o pcr sebnih skupnih črtah ustvar-jalnosti določenega teritorija dokaj abstraktna dokler se ne odrazi v resnični samorasli tn močni tvorm asebnosiA, pa vendar more privesti do novih umetnlških in idejnih manifestacij, ki bi razgibale nekoliko enolični tok sloven-ske publicistične dejavnosti. S tega iridika je pozitivna in komtruktivna vsaka ustano-vitev nove revije. Svit je do-slej ustvaril šele temelj in okvir, ki se mu bo v njem posrečilo, kot upamo, spodbvr diti del mlade slovenske ge-neracije k večjim in globljim vrednotanu NajpestrejH in tudi najbolj-&i je v prvi in drugi številkl delei poezije. Kovič in Me-nart sta vsekakor močnejša od vseh ostalih avtorjev tako po globini kot še posebej po obliki \n ritmikl. Poleg stare- 9 ga Cvetka Golarja niso Vane Brez, B. Hofman, J. Čar, A. Sever, V. Hostnik, Anka Pi-šorn, Ciril Hrast, Slavko Jug — ta je v nekaterih svo-jih pesmih vsebinsko še naj-bolj enoten, formalno umir jen vn čast — Lojze Kočar in Dušan Mevlja pokazali po-membn&gših kvalitet. Oblika je marsikje površna, čustvo ceneno in ritem razlomljen, neskladen. Tej poeziji manjka zavestnejšega iskanja poti, premalo je samasvoja in in-dividualna. Niti v obHkov-nih elementih, niti v motivt-ki in — kar bi bilo še najbolj smiselno pričakovati — niti v odnosu do stare motiviks vsa ta skupina pesnikov še ne razkriva svojega lastnega in enkratnega značajn. Zelo ma-lo nam moreta povedati tudi obe pesmi v prozi (D. Meulja in Palko Dolinec). Proza si v reenici koma) prizadeva, »zajeti vsebmo na-šega časa, našega Hvljenja, mišljenja in čustvovanja« in vendar bi se prav ona morala najvneteje posvetiti temu na-menu, ki ga je od začetka deklariralo uredništvo revije. Zastopajo jo le Tomo Lešnik, Milan Kajč in Joie Hudales, vsi trije preveč skromni, brezbarimi in malo zavzsti. Kakega glohijega prizadeva" (Nadaljev. na zadnji strani) NA NEBU Nl CEST Film »Na nebu ni cest« spada v posebno vrsto filmov, katere smo po številnih predstavnikih spoznali tudi pri nas: n. pr. Pet prstov, Podvodna četa, Zvočna bariera, Mreža, Williaxnsova ka. rabinka itd. Vsi tl filmi pose-gajo na različna podro^ja, nji-bovo torišče ni enotno in tako nastajajo filmi, ki stoje nekako na sredlni med umetniikim in dokumentamim fiknom. Toda kljub svojemu nečlstemu Izvoru so ti filmi v posameznih p.rime-rih zelo dobri in so kot takl tudi doživeli velik uspeih. ln prav lsto lahko tudi rečemo za iikn »Na nebu ni cest«. Vsebina tega filma je prepro-sta ln kar je še več vredno, zelo človeika in resnična. Zgod-ba znanstvenika Honeya, ki je trmasto zaverovan v svoje od. kritje in sl z vsemi močimi sve-tu naivkljub i>rizadeva, da bi ga tudi dokazal, je zgodba, katero nam sto in stokrat lahko potrdi zgodovina, če je že v svo}i oko> lici saaiii ne srečamo. Vsak člo-vek ima v življenju svoje do-ločene cilje in si iprizadeva za njiliovo ureenlčitev. Tl ciUi *o lahko maieiifcostni yi zgolj oaeb-ni, na primer teinja po dosegu sreče ali dobrega tn sigurnega materialnega položa. ja, lahko pa so splošne narave in koristni za vse človeštvo. In čeprav je boj za obe vrsti ciljev lahko enako teiak, krut Inoster, vendar vrednotimo dru«go vrsto ciljev mnogo višje ter prar tako človeka, kl jim služi. Vsaka družba je pač prifiiljena vredno-titi človeka po dolodeni lestvici, na kateri bo tUti, ki se žrtvuje za njene lastne in ne zgolj oseb-ne lnterese, nedvomno na naj-višjem mestu. Kakor pa je dru^ba na eni stranl lahko hvaležna, ko j« že vse opravljeno ter njene kori-sti ob tem jasno raaglašene, ta-ko je po drugi strani neverjetno nezaupljiva do tistega, kar s« šele b težaivo poraja. In tu je težisče zgodibe filrna »Na nebu ni cest«. Honey trdi, da bo novemu tipu letala »JeLen« zaradi vibra. cije po 1440 urah letenja odde-tel rep. To gvojo fiksno idejo hoče z vso moralno odgovor-no«t}o realiziratl, deprav rrmi to malokdo verjame. V njem j« nelta moč, nek imperaitiv, ki ga nelza>ro»rvo tira naprej in om »e rxm nezavedno uklamja. V»e ti-ste »tvari, ki «o aa o«tale Ifadri bistvene vainostl: ettketa, dru- žabni in materialni položaj iti in k vsemu temu še spo&tavanja do teh družabnih norrn, izgubijo v žlvljenju človeka, ki Izgoreva za svoj višji in pomembaaejži eilj, vsako veljavnost in amisel. S tem Izstopi i« okolja kot !z-cvbčenec. Ker ne opaia norm etikete in ne živi po njfch, ja torej dlvjak, neoteeanec In su. rovež. Ker mu denar ni<5esar ne pomeni, je neumnež in nehva-leinež itd. ltd. Dolga pot nera-zumevanja, nezaupanja ln ot> sojanja. V našem filmu se ta prablem kajpak ne L>ostavlja s tako ostri-no, temveč bolj na lahkot«n m delno komdčen način. ln čeprav režiser upora^blja proslule ms-tode za napenjanje živcev (Je-leaov rep odpade žele tedaj, ko 88 rdi, da je Honeyeva usoda ža zapečatena; Jelen, i katerim Honey potuje ima za »eboj na^ tančno 1420 ur leta, tako, da vsak čaa prlčakujemo zrušitev letala), to fiirau ne jemlje nje-govega zdravega in resničnega j«dra. Tudi izblra Igjafcev se je iikazala za uspešno. James &tewart je to pot zaigral zelo dotbro ln preprjčljivo. Tako je fllm pffetežno po njegovi 'laelu-g>i poieg »Zvočnega zidu« naj-bolj#i »voje vrste. Delan je z veHko mero zabavne prlsrčno-sti lin t&pline in vtis, kl nam ga zaptutl, je neposreden, plasticen ln re«tvičen. —• tfk — Snemoli so na švedskem COŠKO RASiMOVIč: V čast in slavo čedi Roganu (olje) lz ZVOK-a je na Svedskem sneinala ponjenmben dokumeatarni film o letošnjem »vetovnetn wnučarskeim prven-stvu. To je že drugi dokumen-taral film, kl so ga na »vojo roko snetnali kočevski ftlmarjl. Ek&p* }e na Svedsko potovala z nalirai »poriniki, ki so sode-lov»ll na p-rverustvu. * Dramska akupina l«4ega klu-ba too imela 4. aprila ;premiero »Srečnlh dnU v Rtbnici. Gosto-vatl »ameravajo še v Sodražici, Lošikeoi potoku, v Doibrem polju in Velikih Laščah. FOTOKLUB Fote klub univerze ^ je pred kratkim uredll »odoben labora-torij im temnico za praktično delo. Od maja lanskega leta pa do nedavnega je klub obstajal sam© na papirju. Letos so do-bili večjo denarno podporo foi delo se je poživilo. V klubu dela 80 aktivnih fotoamaterjev. Ternnica je ena izmed najtoolj* ših v Ljubljaui, Hočevar (levi) na žičnici »Wasserngrat« Ml tedinarodino študi&nrtsko smu-čarsko prvenstvo v Gstaadiu je biia letos največja študentj&a ziaTaskotiportna prireditev. Ude-ležili so se je študeaiitje 11 dr-žav, m&d mjiimi tudl ZDA, Cile in Argeinffeima. Naša elkipa je bi-la sicer malašrtevilna, a kljuib temu popolna. Ceprav smo bili ]e šitirje tetomiovailci, smo se udeležili vseh štartov, razen štaifete, v vsalkii disciplini pa je štartai le en tekmovalec. Gsitaad je izrazito letovišiki kraj, celo mesto &amih hotelov. MALOŠTEVILNA EKIPA VELIK USPEH nestrfpmo pričakovall drugega teka. Fričakovali smo, da bo vsaj rezultait še izbolj-šal. Veffidi&r rou sreča ni bila popolnoma naddJcin.jena. Kmalu bi zgrešul neika vrata, zaito se je moTal na tem mestu popol-noma usta.vi.ti io tega ni mogel več nadoknadiiti. Kljuib terou se je plasiral na šesto mesto, kar je v taikio mo&ai konJkuremcd zelo lep uspeh. Druigi dan za na$o ©kipo ni bil usipešen. Billo je mračno vreme. Smeg je bil izred- 2iga vozi veleslalom Leži v višini 1000 d0 1200 m. Poleg posebne azkotirne ž*lez-nice, ki La veže 2 Zenevskm jezerom na erai in Bernom na droigi strani ima val-cev, sta bili postavlijeni dve progi za slalom iin so bili tek-movalci razdeljeni v dve sku-piinii. V prvi skuipini je štartsl kot prvi naš Ziga. Zapsijal je cidlično in postavil 6a3 50,8. Morda bi postavil še boljši čas, a je iimel malo mebkejšo progo kot n-sledsnje številke. Njegov Čas je ostsl dol^o najbol-jgi. Se-le Avstrijec FoerstneT, ki je ve-ljsl za favorita, ga je kljub padcu izboljšgl za 6 desetinik. Takoj za njim pa je Nemec Zi-liibill°r postavfl čas 46.7, k! «?a r.i nihče več dioisegel. Na drugl pro?ii so me-d'tfm votV.e ženske. Naša telkmovallka Anitič Sonja sicer v prvem teiku ni papokiiO-ma usroela, z?to pa je toliko bolje peliala dru.gi tek ln se taiko uvrstila na sedimo mesto. Za dru?i tek sta obe sikupiinl ZTmmiali proge. Presitor je bil po prveim tetoi š&stl, zato smo Kcva uprava akodemskih 1gr!5C Kosarkarska in odbojkarska Igrišča pcd Ceauikovim gradom so pred nedavnim dobd;la novo upravo. Lansko leto na teh lgrl-ščih ni bilo pravega rteda. Upxavn,"k igrišča je tovariii Poljanšek. Vsi tisti, ki imaj0 kai opravka z igjriščem, naj se obr-nejo na ASO, kjer boido dobili potrebne info-rmacije. no dab. Dojpoldin« je bil na sporedoi sinuik. 2e tu j« v prvl vrsti odločalo 0 usip&h'U maaa-nje. Zmaigal je Zilifciler z agromnim naskotkom. Prestor je n«pravHmo mazal in j!1 kljub drani voižniji dcsegel šele 24. mesto. Se bc]j neugodne vre-menske raizmere so bile poipol-dne, ko je bil na sporedu tek na 12 km. Tik pred štartom je začelo snežiti, ko Pa &o bili tekmovalci že na proigi je na-stal pravi vihar iin t^mperatura je padla skoraj za 10 stoip.linj. Naš tekmovalec Kalan že v za-četku ni imel dcnbro mazamih Tudi Rabac je moral kloniti pred Krivcem »LUSK« NA EKIPNEM DB2AVNEM PRVENSTVU V VALJEVU V soboto se je v Valjevu pri-čelo državno ekipno prvenstvo v šahu. Tu so se zbrali najbolj-ši šahisti cele države, ki se bo-do te dni borili na Šahovskih deskah za barve svojih klubov. Kakor vse kaže bo to prvenstvo najkvalitetnejše od vseh dose-danjih. Na prvenstvu sodeluje-jo naslednje ekipe: >Partizan«, »Crvena zvezda«, »Slavija«, »LUSK«, LSK, Novosadski ša-hovski klub, Valjevski šahovski klub in »Mladost«. Na doseda-njih ekipnih prvenstvih je Ime- srmjži, na desetem kilometrupa je moral odstopiti. Kako ne-Uigodne so bile ratzmere kaže čas zrnagovalca, ki je za prvi krog rabil 27, za drugl pa 34 miniit, medtem ko je bila pri ostalih ta razVfk-a še mnogo yei-ja. Več utspeha smo imelj v na-sledmjih drveh d.iscipliinaih: sko-kih isn veleslalomu. V skok^" je na/stoipilo najmanj tekmova1-cev, vendar so bile moči pre-cej izenačem-e. ZmagaJ je Jvicar Gericke, Jože Ulčar pa je bil tretji. V veleslallomu, ki je bil na sporedu zadnji, nas je po-sebmo prijetno presenetila So-nja Anftič s svojim čctrtim me-stom. Imel« je le ra 7 s&kund slafoiši čas od zmagova-lke. Prestor Ziga je v tej discl-plini dosegel 10. mesto, kar je še vedino zelo lep rezultat. S t&m je bilo tekmovanje zaKiiu ^eno in z njim tadi trema, ki }o je imel visalk ra vaateoigar, natjvečjo pa Jože za 2igo v ve-leslalomu. Kot prvi dan ko smo prlSli, je bilo toidi zadinji dan iireda«.« lepo vreime, taiko da smo « la/hko predali uživanju, ki ga tako zimoviš^če nudi. Z vzpe-njačo s«no se pottegnili na viši-tio 2000 m in nafto s smiutai dosegli vrh Wa6erjiigrata 2222 m ter od tam oboudovali mogočen razgled preifco Svioarsike Go-renjsike, Bemer Oberkmda. Sirmiik v doliirio Je bil čudovit, Vi&l bi (naiTaje ili še enkra-na vrh, toda morali smo se po-sloviti od (za denaT) gosfto-lj-ub-nega Gstaada. Pozneje smo i»-vedeli, da je to najdražji krs^ v Svici. Toda vsaike stvari se človek naveliri-lu. Pismene prijave sprejema LUSK v šahovskera dorau — Ljtubljana, Cankarjeva 1-1., do j€ poleg ostalih smu- čarjev im. izletniko-v sprejela tudi študente Višje pedagoške šole, Inštituta za telesno vzgo-jo, in dijake Zavoda za fizkul-turo. Vsi dobro vem^ da je dober pedagog telesne vzgoje le tisti, ki temeljito obvllada iirn štirše področje telesno-vzgojme dejavnosti. Smučanje sodj med najbolj priljubljene Hporte v n«ši rep-ubliki. Sirom dežele je nešteto prikladnih te-renov in tudi snežne razmere mam dajejo vse pogoje, da se smučanje razvije v največjem obsegu. Ker je naloga absolven-tov V. P. S. med drugim tudi posred)ovain,je zimsikega športa mladiinl, «o t&čajniiki zelo resmo sledili predavaiteljem. Delo tečaja je bilo koordi-nirano s tečajema Inštituta in Srednje fizkuiturne šole. Poles; vsakodnevnega 5-urnega prak-tičnega dela smo se učili še teorije smučamja, pri kateri &mo se seznanili s tehniko {n m&to-diko smučaTija, o nevarnostih v ecrah. kako se nudi prva po-moč itd. Tudi ob večerih- nam nl bilo dolgčas, prirejalj smo namreč družabne ali smučarske igre. Konec prvega tedna tečaja snio odierali rugby-t8kmo na snegti z dijaki Zavoda za fiz.kulturo. Tekma je bila pod Bogatinom na meter debeli snežni odeji-Gledalcev zaradj slabih promet-nih zvez n.i bilo velifco, vendar so bili z igro zelo zadovoljini. Povedati. moramo, da je v eki-pi itudentov nastopil prof. Dra-go Ulaga v vlogi vratarja, ki je s krasnirni paradami reševal težke in nevarne situacije, Tetk-to.0 je sodil priznani spdnik prof. Adi Klojmik. Teknna se je končaia neodloieno 2:2; Ker je bilo dioksj malo sne-ga, snio bili prikrajšani za smučarsike izlete. Le enkrat smo šli v Govnjačevo dolino, ki je zelo prikla^feia za smuk. Tu smo primerjali naše apo-sobnosti v znsnju srnu^ajija. Omeniti je treba, da defcleta niso dosti zaostajala za fanti, saj so nekatera celo precenje-vala svoie sfposabnosti, ter s« zato znašde v glo^bokem sneg^\ Za zaključek smo izv&dli te-r-movs:nje v v«leslalomu. Tek-movaLi smo v treh skuipinah; vsa PTVa mesta smo zasedli S^udeatje VPS. Ksr prehitro jo prižel dan, ko ^no morali vze-ti slovo od Konvne. ZapustMi srmo jo z prijetno zavestjo, da smo se mnogo nauČili. E. D. JUDO KLUB V MARIBORU Zadmjo nedeljo so gostovaJi v Maribo.ru članl akademskega judo kluba. 18 olanov tega klu-ba je nasitapilo v reviji, ki je obsegala vse najvažnejše ele-m.€iite t€ga športa: jiu-jitsu, judo in judo-do. Judisti so imeli v Maritooru dva nastopa. Prvega v union-ski dvorani, drugega pa za pri-padsnika JLA. Posebno med skdnjimi ie biio zaniman.ie za to prfreditev o-groimino. Vsega je gledalo to prireditev ok.^g 2300 gledalcev, to je približno toliko, kot jih privabi na sta« dion kaka važnejša nogometna tekma. To je prav lepa pohvala mlademu akaidemskeimu jiida klubu. Zanimivo ie, da so oficirji JLA predlagali, da bi jih nau-čili nekaj prijemov, onieoili so celo, da bi bilo prav, če ba u-vedli ta šport v obvezne voja-ške vale. Nastop judo kluba v Maribo-ra je nedvomno usped, veliko zanimamje zanj pa dokazuje, da si ta šport vedno od3očneje utira pot tudi v druga slovea-ska mesta. OIOIOIOIOBOIOIOIOIOIOIOIO^OOOKaiOSOIOBOIC sec Draga, tehnična komisija: Kosec, Slanina, Thaler. Odbor se je pred nedavnim že prvič sestal in si razdelil na-loge. Tudi v Ietošnjem letu bo imel AOK obsežen program svo-jega dela, saj je prevzel na svo-ja ramena organizacijo Akadem-skega odbojkarskega prvenstva, srednješolskega prvenstva Ljub-ljane in srednješolskega prven-stva Slovenije. Poleg tega bodo začeli v kratkem s pripravami na festival. ¦ 0 ¦ 0 ¦ 0 B 0 u 0 ¦ 0 ¦ 0 ¦ 0 ¦ 0 ¦ 0 ¦ 0 ¦ 0 ¦ 0 m 0 ¦ 0 n 0 0 Vse kar potrebujete zaštudijinizobrazbo 0 ¦ 0 ¦ 0 a o 0 0 0 ¦ 0 0 0 H 0 0 ¦ 0 0 0 0 ¦ DR2AVNA ZALO2BA SLOVENIJE — Ljubljana, Mestni trg 26. 0 vam nudi Državna založba Slovenije v Ljubljani, Mestni trg 26. Oglejte si v naši knjigarni in poslovalnicah izbrana znanstvena, strokovna in lite- rarna dela. Zanimale Vas bodo gotovo knjige, ki bodo izšle v tem letu, tako n. pr. znanstveno delo Milana Vidmarja: Oblikovanje električnih prenosnih prog, potem delo istega avtorja: Delovanje električnih strojev, Koželj-Verčova knjiga: Osnove elektrotehnike, Gruden: Elektromag. nihania in valovanja, Hrovat: Kraška ilovica in njen vpliv na zgradbe, Manohin: Temelji meteorologije, Prelog: Vaje in mehanika-statika, Čer-nigoj: Parne turbine, Grabrijan: Orientalska hiša v Sarajevu in Makedonska hiša, Novak: Praktična geodezija, Vedam: Radiotehnika, Erker: Dendrografija, Findlay: Kemija v službi človeka, Černič: Slovensko zdravstveni besednjak, Jeames Jeaais: Zgodovina fizike ter druga znanstvena in strokovna dela. Na novo bo izšla knjiga Kardelja: Razvoj slov. narod. vprašanja. Ziherl je spisal Uvod v družbene vede. Izšli bodo dokumenti NOB 3. in 4. del. Izdali bomo šestfslo-varjev: srbohrvatsko-slovenski, slovensko-nemški, francosko-slovenski in latinsko- slovenski slovar. Poleg tega pa bomo založili še lepo Stevilo pripovednih del. Vse te knjige že danes lahko prednaročite. Če nam sporočite naslov, Vam bomo po-slali kratek opis letošnjih izdaj, kakor hitro bo dotiskan. * Opozarjamo Vas tudi na bogato zalogo in veliko izbiro pisarniških, '" tehničnih in šolskih potrebščin. Oglasite se v naši knjigarnL 0 0 OIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIO* IflllllBIIICIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllIlBBIIIIIIEilS 11111 M 11 E 1 B 11II Q 1 1111111111111 B 1111 G 6 0 B 111 \ Oglejle si naše namakalne naprave! m Kmetijstvu nudimo potrebne kmetijske stroje! • Izvazamo kmelijske proizvode! • Poslužite se nasih ustug! TEJ.EFON 20-143 IfiBBBBBBBBBBBBB Bflfl IIB Str. 6 TRIBUNA Stev. 9 Povej mi al me ljubiš zdaj, ko v deželo nam prihaja maj? ' Kje vse najdeino sledne mladih ljudii, ki 50 vediio veseli in nasmejani ter Iioro zaverovani v lepoto žive stvarnostl... (naj vas ne moti, da ste ravno te vrstice pred nedavnim že nekje brali!). »Povej mi al me ljubiš zdaj, ko v deželo nampri'haja maj?« Verzi so globoko (dokaj) vre-lani v klop. Vse kaie, da so na-stali že pred davnlmi časi Ln, da jih vsako leto neznan mit-čenik poiivi in »dvigne« ia mo-notcne ©ivine in čačk klopL Tu-di sedaj, ko 'bo ,prišel maj bo aekdo storil to, brez dvoma. Zavedati «e je treba, da smo v slavi-sti&ni predavalnici ln da je beseda »ljubezen« ali njeni neizčrtprvi motivi zelo pogosto predmet umetniških obdelav na klopeh. PoJeg same besede »lju-bezen«, ki je na nekl klopi na. pisama v števllniih jeaikih je tudi (verjetno »zraven spadajoča«) beseda »noč« — prav tako v zelo številnih jezikih. Menda spadaju eem tlorisl tn narlsl damskih ustnic — od ljubkih do groteskniih — ici jih najdemo v dokajšnji koLičini na nvnogih klorpeh. Mttvašika glava ie ne hodijo v »Sestico«!? Prav tako je pogosta števdlka 49 (najbri gre za Pre. šernova leta,). Na eni izmed zaduajlih klopl je bil svoje Čase narlaam ženski akt. Akt je že skoraj izgindl ined drugimi čačkami, ko ga je nek-do obnovil, mu prijpel figov list ln naprsal naslov: »Irena brez zadrege«f. Sedaj pa, nekdo je bil možni sacno dv« rsalagi: aii gre za gostilno ali pa za oceno; verjetno v zadregi, }e nago Ire-no ablekel v zelo solidno obla-čilo in pozafoil zradirati tudl napia, ker sedaj Irena (še manj Pa tam sedeči, nl več v zadregi. D>a je to res slavistična pre-davalnica pa dokazuje množica staroslovaaiskih črk, ki jlh ne manjka skoraj na nobeni klopi. Ce bd pa kak šiportnik rad zve-del sestavo ODREDA, p0 nekl slavističnd zamtsll, je ta tudi tam! »Proslm vse tukaj sedeče, da ne uničujejo spodaj navedene umetnine, če imajo kaj smisla za umetnost« — pripis: SVINJA! To je ilustracija neki grafiki, ki naj bi morda predstavljala žen-ski akt, morda pa tudi grško delegacijo na Avali. Karkoli pač — umetnost! Alkohol v vseh svojih možnlh obiikaih je takoj za ljubeznijo najbogateje zastcpan. Množica steklenic (praznih), kozarcev (tudi praznih!), trt in tako dalje. Nekdo je sesstavil novo besedo »Jugoalko.holizem« (JUGO — ALKO — holizem). In krona vsega tega je menda tale orl-ginalna poema: »Da bi držal vsaj pet litrov črnega terana, pa čeprav bi glava pol bila pijana!« Zapustiti moraimo predavalnil. co, ker nova generacija »lavistov pravkar prihaja na predavanje. Spet bodo iastale nove umetni-ne» zato se moramo čdm prej vrniti. Zaključlm pa naj z be-sedami, ki so tudi relo pogosbo vrezane v les klopi: »MORS TUA, VITA MEA!« • POPRAVEK UrednUtvo »Tribune« je po daljšl dobi ugotovilo, da je pi-sec glose »Bojazen pred ...« v tretji številki letošnjega leta, napiaal nehote stvari, ki niso toene. Nadalje ugotnvljamo, da tovariiica Tretnjak Tatjana in Novakovič Nenad nimajo 3 stvarjo nobene zveze in je sum na njik popolnoima necsnovan. UREDNISTVO RAZPIS Odbor za medinarodne zveze ZSJ v Ljubiljani ra-Zipiauje teme za 1. števiiiko Biltena, namenje-nega za inozemsibvo. 1. Zranimivosti in zanknivostl LR Slovenije (geografske, zgo-dovinske, in dr., n. pr. gradovi Slovenije, človeška rilbica itd.) 2. Naži inšitat-uiti (m. pr.: ke-mični in dir.) Vsi članfci bodo homonriraaii. Podrobnejša navodila se bo-do dobila na Odboru za med-narodne zveze. Odbor za mednarodme zveze. SVIT 1-2 (Nadaljevanje s kultur. strani) nja v problem, kako odraziti in oblikovati v umetniški be-sedi življ&njsko resničnost z vso njeno mnogoličnostjo, za-pletenostjo in neskladji, ni opaziti v teh kratkih sličicah z neznačilno in hkrati neizir- Ije umetniške pretenzije (po-slovenil Hugc Florjančvč), je Triptih Bogdana Stoparja (prevedel Slavko Jug) precej literarno in hoteno umetelno napisana sličica v treh delih, ki ji sicer ni odrekati vsa-kršnega čustva za najdrobnej- ž pano tematiko. šrimpfovim ša dejstva človekovega doLiv- aforizmom »O sreči« ni kaj očitati, drugo vprašanie pa je kaliko more takšna Uteratura sodelovati v prizadevanju ne-kega kultumega kroga ali ge-neracije da bi izrazila svojo bistveno problematiko in tež-nje in koliko ni le znamenje omejene ali nesproščene ustvarjalnosti. — O radijski igri Vasje Ocvirka. Ko bi pad-li oživeli se ie dovolj pisalo že ob njeni gledališki upri-zoritvi. Svit je doslej prinesel tudi dva prevoda v prozi in nekaj Petofijevih pesmi. Vtem ko je Cocteaujev Lažnivec čisto francosko duhovit in ujed--Ijiv domislek, «e da bi mu bi-lo potrebno pripisovati glob- Opera o Prešernu (Nadaljevanje s 4. strani) učinkom v tolkalih. Kakor ko-li, opera je bila muzikalno vse premalo Izrazlta, vse premalo doživeta im vse preffnalo silna, da bi pomenila resniAno umet-nino. Vsaka glasba, ne glede na posebni stil ali pa stil do-be ln ne gl&de na kamiplicira-nost, mora imeti jasno linijo, če hoče biti glasba v pravem po-m&nu besede, kajti v blstvu ie samo linija nosilec glasbene vsebine in ldeje. Ce te ni, glas_ ba ne ustreza »vojim osnovnim p&gojem. Osnovna pomanjkl j ivost la-vedioe lin obenem njena edina opazno slaba stran je bila or. kestralna interpretacija kompo-ziclje. Operni orkester se L>ač še vedno ni divignil d>o tiste nujno potrebne višine, ki obl-čajno opravičuje naslov »dober orkester«. Presenetila pa sta Miro Brajnik in Vilma Bukov-čeva v glavnih vlogah. S svojo pevsko kulturo sta uipravičeno potrdila svoj sloves. Zunanja oprema opere (kulJ-se, kostumi) je bila več kot na zadovoljivl vlšini. Vsekakor je bila scenska rešitev odr&kega prostora prav tako kot dekora-cija opernemu tekstu najustrez-nejša. Vpraišanje pa je, če je re-šltev gradiva, kot sta jo poizku-šala prikazati dr. Ljuba Pre-nerjeva kot Hbretlst in dr. Sva-ra kot skladatelj, najprlmernej-ia. Vsekakor menim, da je z odrskim reaHzmom ln verlstič-nim muzikaLnim partom nemo-goče in nesiniselno prikazovatl dobro in splošno znane histo- rlžne snovi, posebej pa če te pomenijo narodu že nekak sirmu. bol njegovega kulturnega priza-devanja v zgodovlni. Tem bolj nesmiiseln pa je tak način te-dai, ko je moderna opera (Brit-ten, A. Berg) pokazala povsera nove možnosti lnteipretacije grr.diva. Saj ni nujno, da 30 kdo posnema. Nepotretono pa je, da nekdo te možnostl po-vsem zaimetuje. KRATKE VESTI Iz Prlekije PSK j« imel pred kratkim se-stanek, na katerem so govorill 0 delu kluba v svojem okraju. Do počitnic bodo člani kluba naštudirall kakšno priljubljeno dramsko delo, s karterim bodo v poletnih meseclh gostovali po podeželju ljutomerskega okraja. Politižno delo je treba poživiti, sicer se klub ne bo afirmiral v svojem okraju. Okrajni ljudski oditor je sklenll, da bo članom dal primerno denamo pomoč. Denarna pomoč Dolenjski visokožolcl dobljo mesečno od svoj&ga ZVOKA precejšnjo denarno pomoč. Po. moč delijo dobrim v študiju, so-clalno šibkim in aktivnim čla-nom, v mesečnem znesku 35.000 Veslaški klub VeslaiJci kiub Stuident iz Beo-grada je dobil povabiJo, da so-deluje na vesIaSkih tekmah uni-verze v Grotmgenu (Hola^idii-ja). To tekmovanje prirejajo študenitje veslaškega kluba AEGIR v akviru proslave 68-le*nlce umdverze y Grotingenu. Ijanja, vendar ni avtor niti v tem kaj nov in izviren. Niti sledu pa nl v revtfi za Hterarnimi in splošnokultur-nimi spl so avtobusi Tovarne avtomobilov, katara z »Jimi prevaža svoje delavce In uslužbence na delo in z dela. Na enega izmed njih sem se V6edel svoja delo in prepustl potem bodoči avto naslednjemu in to gre tako dalje, dokler ne mou-tirajo Se koles ln avto Je spo-soben za vožnjo. Linljsko mon-tažo uporahljajo tudi pri gra-ditvi motorjev, kjer delavci 8©- t^ odpeljal v tovai* bo. Med ogromnlmi in 6tevtkilcii poslopji se človek, ki Je prvlč tu, kaj lahko kar zgubi, zato secn dobil v spremstvo mladega tebniki, kl me Je vodil od od-dalka do oddelka. To ja torej Tovarna avtomo-Ijllojr Maribor, katere kamione tehko vidimo po vseh cestah na-8e domovine. Vodič me vodi in pripoveduje ter odgovarja na ^noja vprašanja. V tovarni prav $aprav izdelujejo že vse sestav-jfte dele za avtomobile sami, ra-$,en motorene gredi, razdelilnika |n svečic. Lep napredek od te-daj, ko so leta 1947 v Mariboru jpzstavili prva 2 kamiona, ki eta bila zgra^ena iz večinoma ivoženih sestavnih delov. pa do ijBnes. Avtcmobile izdelujejo ^rljsko. Tehnik mi je pojasnil, da imajo grupno In linijsko montažo. V grupni montaži se-stavi delavec vse elemente raz- delov avtomobila (na pr.: sa., diferencial itd.), v linij-|(ld montaži, ki je, lahko bi rekli 4o neke mere podobna tekoče-fciu traku. pa montirajo te dele ogrodje avtomobila. Vsak de- ttvec na linijski montaži opravi at&vljajo preje točno pregleda-n« tn kontrolirane dele. Tako zagotovljeni motorii gredo na poizkuševalne tnize, kjer tečejo 2 do 3 uri, nato gredo na druge prelzkuševalne stroje, kjer jih preizkušajo t aavifanjem na vodo. Mlad tehnik ob kontrolni mizi z naJraaUčneJštmi inštru-menti, kl je budno pazil na de-lovanje motorja, mi je pojasnil potek preizkuševanja motorja. To je zelo precizna stvar in službujoči tehnik mora biti z vsem duhom pri stvari. V lakirnici, kjer lakirajo že-lezne dele avtomobila so mi po-vedali, da je tu precej nezdravo delo, zato dobijo delavci doda-tek za mleko. Ko je avto tako gotov gre na svojo prvo poizkusno vožnjo na betonsko cesto, ki je zgrajena okoli tovarne prav v ta namen. Morda je potem potrebno pri-viti še kak vijak ali kaj druge-ga in avto gre na daljšo poiz-kusno vožnjo. Šofer dobi s se-boj obrazec, na katerega zapi-suje vsa opa.žanja med vožnjo. Avtomobile preizkušajo tudi na gorski cesti na Pohorje, ki je zelo primerna za to. Po taki preizkusni vožnji se nato v to- varni odpravijo eventualne na-pake, avto gre nato še enkrafr v lakirnico, kjer ga lakirajo v raznih barvah, pač po želji kup-ca. Zdaj je že sposoben za pro-dajo. Tovarna proizvaja letno 1.400 kamionov. Za to leto ima-Jo prodano že vso produkcijo. SKOZI RAZNE ODDELKE Brnenje strojev, napete miSi-ce kot lok... Clovek bi skoraj oglušel, tak-šen ropot je, za stroji pa vidiš mlade krepke ljudi, ki z njimi ravnajo. Stopil sem do stružni-ce, aa katero je stalo mlado dekle, vsa zatopljena \r svoje delo. Začudil sem se »Kaj, žen-ska, pa za stružnico?« »Nift se ne čudite, ni edina,« mi je rekel vodič. In res, v skoraj vs§h od-delkih tovarne sem videl žen-ske. Nagovpril sem dekle za stminico: »Tovarišica, ali ni morda to delo pretežko za vas?« »KJe pa, saj vidite, da stroj de-la sara,« ml je smeje odvrnila, in ponoe ji je sijal % rdečihlio. Stroj brni ob stroju, stružni-ce, stiskalnice in kaj vem kaj vse, tu dela mladinka, tam nila-dinec, pa starejši delavec in zo-pet mladin.ec. V tovarni je za-poslenlh okoli 500 mladincev in mladlnk. To so mladi ljudje, polni življenske sile ln so dobri delavd. Vsl so končali Industrij-sko kovinarsko šolo, predno so prišli v tovarno. V orodjarni izdelujejo sami prav vse orodje. Sprejemajo tudi uslužnostna naročila za druga podj«tja in delavnice. Tu stoji za ograjo stroj za izdelo-vanje orodja in je edini te vr-ste v Jugoslaviji. Stroj je naj-novejši model in je popoln av-tcmat. Na njem izdelujejo orod-je kakršne koli oblike si ga člo-vek lahko zamisli. Mojster ob stroju je povedal, da bi orodje, ki ga je trenutno stro.i izdp]r>-val, to je bil model za stiskal-nico, delavec ročno izdelal šele v 4 mesecih, medtem ko ga stroj izgotovi v treh tednih. Na tem stroju so izdelali tudi orod-je za izdelovanje blatnikov in drugih delov za ogromno 300 tonsko stlskalnlco. Kakšna raz-lika med to stiskalnico in stro- Jem na katerem sta preje 2 de-lavca izdelala v 8 urah komaj 8 blatnikov. Na tej 300 tonski stiskalnld izdelajo dnevno 400 blatnikov. No, tu ne delajo sa-mo blatnikov, temveč vse mo-goče stvari, ki se pač dajo iz-delatl na stiskalnici. V livarnl mi j« njen poslovod-za povedal, da so si jo zgradili saniL Tudi vso opremo so si naprtvili sami In lagtne peči prav nič ne zaostajajo za edino, ki so jo dobili leta 1947 od Unrre. Sedaj ravno osvajajo litje bloka, katerega so jim do sedaj lili v neki livarni vBeo-gradu. Zavzemajo se tudi za nov oz. spremenjen in enostavnejši postopek izdelovanja bata, ven-dar tega Se niso rešili. Livarnl dela predvsem preglavice To-varna aluminija v Lozovcu, ki jim ne dobavlja aluminlja ppa-vočasno. Kovači smo in n*3a sila... Da, da to j^ največja kovaft-nica na Balkanu. Za težkimi av-tomatskimi kladivi stojijo saml močni in mišičasti Ijudja, ki z njimi ravnajo, medtem ko le-ta poje svoje pesem po razbeljeirfh kovinah in odmetuje iskro na vse strani. V kovačnici kujejo odkovke za motorno, letalsko in ostalo splošno strojno industri-Jo. V veliki hali, kjer so preje renovirali kamione znamke CMC, zdaj izdelujejo 2 tipa prikolic. Med tem, ko so jih od začetka izdelovali neoperesene zdaj iz-delujejo že operesene. Prvi tip je traktorska 3 tonska prikolica z največjo dopustno hitrostjo 20 km na uro, medtem, ko je druga 3 tonska kamionska pii- kolica z največjo dopu3tno hi-trostjo 60 km na uro. Avtomo-bilske prikolice kupuje vefiino-ma JLA, traktorske pa kmečke zadruge, ki lmajo pri nakupu velik popust, tako da jlh stane takšna prikolica toliko kot 1 kmečki voz. Tovarna daje temu tipu prikollc prioriteto, kajti v državi je okoli 12 tisoč trak-torjev in je zato veliko povpra-ševanje po prikolicah. Tovarna je letos sprejela tudi naročilo za 200 avtomobilsklh prikolic za izvoz v Turčljo. Zaupali so mi, da bodo % letošnjim letom začeli s proizvodnjo Se 2 tipov prlkollc, razen tega pa imajo naročila še za druge proizvode. Tovarna izdeluje tudi avtobu-se, tipa »Trambua« z Jekleno karoserijo. Ti imajo 24 sedežev in 10 stojišč, uporabljivi pa so za turizem in lokalni promet ter Je po njih veliko povpra-ševanje. Lansko leto je tovarna izdelala prototip kamiona Luka, ki ima Trambus kabino. L*tos ško in eno francosko firmo, ka-terih motorje imajo s«daj v preizkušnji. Razen do _sedaj omenjenega pa izdelujejo r tovarnl še ogrom-no drugih stvari, kot so pervl-bratorji za gradbenlžtvo, vrtal-ne stroje, odkopna kladiva, raz-ne vrste preciznega orodja za obdelavo kovin, rezkarje, sved-re, Izdelujejo kontrolne instru-mente in drugo. V tovanii Izdajajo mesečnik »Na3 list«, organ delavskega upravljanja. Ta liat razdeljujejo med delavstvo brezplačno, in ga le-ti zelo radl prebirajo, saj v njem 70 članckl delavski svet in upravni odbor obveščata de-lavstvo o »vojih sklepih ta po-dobno. List obravnava razne druge probleme v tovarnl in piSe o žlvljenju in delu delav>-8tva. V tovarni deluje tudi i kim uspehora elektro - strojnl delov; tako je ta klub ^ že 2 tiskarska stroja. V klub^ prirejajo tudi tečaje za tehnič* no izobrazbo preddelavcev ii tovame same. V tovarni imajo tndi lasteil avto-moto klub. Delavci in na* meščenci iz tovarne pa so obe*» nem glavna opora letalskemi^ društvu Zarko Majcen. Ko so popoldne ob 2 delovcf odbajali lz tovarne, sem prisluh* nll njihovemu pomenku, ko s3 se pogovarjali kam bodo šli p9 obedu. Eni imajo delo v avto-klubu, drugi v letalskem, eni ao se zmenili za partljo šaha v domu Svobode v Teznem all pUr za kegljaški dvoboj, pa razni sestanki zvečer, jutri pa zopet na delo. Iz vsega tega vidimo, da fo 3000 članski kolektiv Tovarn^ avtomobilov Maribor kolektivy kl s« zaveda svojih nalog, b mlslijo v tovarni Izdelovatl Die- klub, v katerem delajo aaAadi nem pa »e zaveda svofrga por> sel motorje, kl bodo nadomestl- tehniki in lnženirji. V tem klu- men* pri graditvi socializma, tb 11 dosedanje benclnske in se za bu se ukvarjajo tudi z izdela- i& boljše bodoCnosti nas vseh. licenco že pogajajo z eno nem- vo raznih strojev in strojnih T/S^