Posnemalni stroj za mleko.
Obseg: Posnemalni stroj za mleko. — Nepotrebno zlo. — Gorenjskim kmetom pravico ali pa — Ameriko. — Razne reči. — Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Listnica uredništva. — Tržne cene. — Inserati
Št. 20. Y Ljubljani, 31. oktobra 1893. Leto X.
Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik.
»Kmetovalec" izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stoji s prilogo vred 2 gld., za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto, — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
inserati (oznanila) zaračunjajo se po nastopni ceni: Inserat na celi strani 16 gld., na '/» strani 8 gld., na '/« strani 5 gld. in na >/8 strani 3 gld. Pri večih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje.
Vsa pisma, naročila in reklamacije pošiljati je c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 3.
METOVALEC
Ilustrovan gospodarski list s prilogo „Yrtnar".
Uradno glasilo
c. kr. kmetijske družbe ^pP** vojvodine kranjske.
Gospodarjenje se pri	nas odločno boljša. Če tudi ne napredujemo posebno hitro, vender napredujemo v vseh strokah. Počasen in trajen napredek je pa sploh
boljši, nego hiter, ki pa	_____
vsled prenaglenosti naj-	W' Jf večkrat ostane le začasen ter dostikrat zakrivi če ne
nazadovanja, pa vsaj mlač-	B S ll
nost za napredek. Te raz-	"ji1 Žili
mere je posebno pri nas	Hfi 'j
treba uvaževati; zato smo	Jgla^
se vedno držali v našem	fc^aisaav n .
listu načela priporočiti no-	šT^iŠTjff*^ "
votarije še le tedaj, kadar	f/fB^faj f
se njih praktiška vrednost	ftLlBli/
dokaže vsestransko.	|
Iz tega vzroka še le
danes pišemo o posnemal-	jps2i
nem stroji za mleko,	Smi
dasi je uže mnogo let po-	jf|,l*J
znat; to seveda po deželah,	GEp^f^^v
koder je mlekarstvo dobro	Bfe;-*.''
razvito. Pri nas je ta stroj	|! "II^S
v širših kmetijskih krogih	ri" "jj "*)
skoraj popolnoma' neznan;	^^Ss/ U K
zato menimo da je sedaj	Podoba 46 čas tudi naše gospodarje
seznaniti ž njim, kajti posnemalne stroje izdelujejo danes dovršene, njih izvrstna poraba je več tisočkrat dokazana in tudi cena jim je uže primerno nizka. Posebno izvrstni
so se skazali mali stroji, ki se gonijo z roko, ki so torej pripravni za posestnike ali mlekarske zadruge, kakeršne se sem ter tja nahajajo tudi pri nas. Pa tudi druge bo zanimal ta stroj, ki omogoči posneti v eni uri
več sto litrov gorkega mleka kar iz pod krave.
Uže od 1. 1859. naprej so skušali sestaviti stroje za posnemanje mleka, toda še le Lefeldtu se je posrečilo izumiti takega, da so ga lahko rabili v il I ^msIsm	večih mlekarijah. Njegovih
II v ( A^rf^v	strojev se danes rabi kakih
^aval izumil polil 1 iSl m	snemalni stroj, ki je še § fflžl A boljši in priprostejši, nego
Lefeldtov, ki se lahko na-^TSBIv	redi tudi tako majhen, da
Ur* J	se rabi tudi v malih
Emu	mlekarijah, in od takrat
/ggffl	naprej je reč napredovala
^HH	tako silno, da se danes
rabi veliko tisoč posnemal-, nih strojev raznih načinov.
^ Vender pa De La valovi ' "TiTiiiMrMrT*"^^"™^ stroji, ki so bili uže več-Podoba 47.	izboljšani, še vedno
nadknljujejo vse druge. Toliko o zgodovini posnemalnih strojev.
Mi se hočemo v svojem članku ozirati le na male ročne posnemalne stroje De Lavalove, katere izdeluje
bergerdorfska fužina pri Hamburgu in katerih se danes rabi nad 30000.
Podobi 46. in 47. kažeta nam dva posnemalna stroja razne velikosti. Prvi (pod. 46.) je znan pod imenom „babiseparator" ter posname v eni uri 55 litrov mleka, drugi (podoba 47.) se imenuje „a 1 f a- b ab i s e-parator", ki pa posname v eni uri 125 litrov mleka. Posnemalni stroji se namreč imenujejo tudi „separa-torji" t. j. „ločilniki", ker ločijo smetano od mleka. Tretja slika (podoba 48.) nam pa kaže posnemalni stroj v prerezu. Na podobi 48. vidimo najprvo loncu podobno okroglo jekleno posodo p. V tej posodi, ki se imenuje „ boben", se vrši posnemanje na prav pri prost in naraven način. Stroj je tako narejen, da je delo ž njim nad vse priprosto, če se vedno skrbi za snago in pravočasno mazanje. Gorko mleko, kakeršno pride izpod krave, ali pa toliko (30° C) segreto, vlije se v plo-ščevinasto posodo, pritrjeno nad po-snemalnim strojem. Potem se prične stroj vrteti in ž njim prazni boben. Ko se boben dovolj hitro vrti (to se spozna iz pridejanih naprav), odpre se pipa pri mlečni posodi in mleko teče v boben. Iz bobna peljeti dve cevi, ena više in ena niže pritrjena; iz gorenje teče med delom posneto mleko, iz dolenje pa sladka smetana.
Uzrok posnemanju je gotovo uže spoznala večina naših čitateljev. Ako namreč mešaš v kaki posodi kako tekočino vedno na isto stran, dvigne se ob robu posode, v sredi pa se naredi globina, in sicer toliko veča, kolikor hitreje mešaš. Ako mešaš v taki posodi zmes dveh različno težkih tekočin, na pr. olje in vodo, nabira in dviga se ob robu teža voda, laže olje pa se zbira na sredi v globini. Isto se tudi zgodi, če postaviš dobro zaprto posodo na vreteno ter jo hitro sučeš. Kolikor hitreje sučeš, toliko hitreje pritisne težka voda na rob posode, olje pa se zbira na sredi. Ker je posoda polna in vrhu tega zaprta, zgoraj ob robu voda, na sredi pa tišči olje na pokrov. Če bi sedaj naredili na strani ob robu posode in zgoraj na sredi pokrova po eno prav fino kratko zarezo, škropila bi iz posode pri prvi zarezi voda, pri drugi pa olje. Če bi pa naredili na sredi pokrova, tam, kjer se dela pri vrtenji globina, odprtino, skozi katero bi mogli med vrtenjem dolivati tekočino, potiskala bi ta tekočina notranjo neprenehoma skozi omenjeni zarezi. Ravno tako se tudi v posnemalnem stroji loči težka voda od laže smetane. Zaprta posoda, v kateri se to vrši, je „boben", katerega smo uže omenili. Boben se suče neizi-ečeno hitro. Pri strojih, ki so naslikani v podobah 46. in 47. se zavrti boben v eni minuti nad 5000krat ali v eni sekundi 85krat.
Kakšne prednostii pa ima posnemanje mleka s strojem? Prednosti je zelo veliko, in najglavnejša je boljši denarni uspeh, o čemer hočemo pisati drugikrat. Ponavljamo pa še enkrat (kar smo omenili uže gori), da je posnemalni stroj le tam na mestu, kjer imajo dovolj mleka. Koristi posnemalnega stroja so posebno te le:
1.) Ž njim dobimo iz mleka za četrtino več surovega masla, kakor če posnemamo po starem načinu.
2.)	Surovo maslo je veliko več vredno in bolj trpežno ter se vedno lahko proda vsaj po 1 gld. kilogram.
3.)	Posneto mleko ostane popolnoma sladko in je še za vsakovrstno porabo, kakor za kuhinjo, za sir, za krmo i. t. d.
4.)	Prihranimo veliko prostora, posod in časa.
5.)	Mleko lahko takoj porabimo in nismo zavisni od vremena.
6.)	Mleko lahko ohranimo ves čas čisto.
Končno omenimo še cene tem strojem. Bergen-dorfska fužina pri Hamburgu prodaja ročni babiseparator (podoba 46.) po 135 gld., ročni alfa-babiseparator (podoba 47.) po 180 gld. in ročni alfa-Bseparator po 350 gld.
V eni uri posname prvi stroj 55 litrov, drugi 125 litrov in tretji 300 litrov mleka.
Podoba 48. tišči
Nepotrebno zlo.
Kolikokrat se prigodi, da pride kmetovalec v denarno zadrego, iz katere se drugače ne more izkopati, nego če proda to ali ono reč! O manjših potrebah zadostuje skupiček za žito, kako živinče ali pa za les, o večih je pa tudi treba odprodati njivo, travnik, del gozda ali kaj drugega. Vsakdo mi bode pritrdil, kako važna je taka prodaja, in kako trezno je treba premisliti, predno se proda ta ali ona reč. Kolikokrat proda gospodar za majhne potrebe del posestva prav po nepotrebnem! Zadostovalo bi morebiti kako živinče, ki bi se laže pogrešalo, ali kaj drugega. Drugokrat pa proda v hudih stiskah, hoteč rešiti zemljišče, zdaj to zdaj ono, le da bi se otel pogube. Gozdno drevje se redi, število živine se manjša, polje slabi, in vse skupaj životari prav uborno dalje in le prerado pride slednjič na boben. V obeh slučajih ravnalo se je napačno. — Edino pravo sredstvo, da se izkopljemo iz takih zadreg za vselej je napredek. Ta naj nam zabrani vsako nepotrebno razkosavanje zemljišč in naj nas uči takega kmetovanja, da bodemo imeli pridelkov vedno toliko nad domačo potrebo, da nam bodo pomagali iz vsake zadrege — s kratka: napredujmo tako, da postanemo »trdni" kmetovalci! Da ta namen dosežemo, skrbeti moramo, da stroške kolikor mogoče zmanjšamo, dohodke pa povečamo.
Ker bi bilo preobširno ozirati se na splošno kmetijstvo," oglejmo si samo našo živinorejo. „Dandanes tudi z živinorejo ni nič. Včasih se je vsaj za živino dobil kak goldinar, ali sedaj tudi ta nima cene. Kmet je trpin, kmet je revež, s kmetijstvom ni nič!" Tako tožijo kmetovalci vse vprek in povešajo glave. Temu je res tako. Ali s samim moledovanjem ne pridemo nikamor; treba je zlu priti do korena in je izrovati. Ako pa hočemo, da se nam to posreči, poznati moramo zlo tudi popolnoma, poznati pa tudi pomočke, katerih se nam je posluževati. Kdo pa je vender kriv nizkim živinskim cenam ? Pustimo vse vnanje vrzoke in pometajmo najprej pred svojim pragom, poglejmo na naše živinske semnje in v naše hleve in opazuj mo dobro in slabo stran živinoreje, in opustimo slabo ter poprimimo se dobrega.
Po semnjih nahajamo različno živino, prav slabo in prav lepo; vender je prav lope navadno jako malo. Slabo žival, posebno če ima kako grdo napako ali razvado, hoče kmetovalec na vsak način spraviti iz hleva. Goni jo toliko časa po semnjih, da se mu jo posreči prodati. Tacih izrodkov najdeš na vsakem semnji. Kdor pa potrebuje denarja, proda navadno tisto žival, ki mu največ vrže, da se vsaj za nekaj časa odkriža nadležne more — pomanjkanja. Od tod lepše in prav lepe živali po semnjih. In kupčija? Čim slabejša žival, tem teže se proda in tem ceneje; lepa žival pa dobi hitro kupca, ki odšteje tudi rad lepe denarce za njo. Pa oglejmo si tudi kupce. — „Tirolec, Korošec in tudi Lah, ti delajo kupčijo", pravijo naši živinorejci; ,kadar je teh na semnji, proda se žival, če je količkaj lepa; ako pa teh ni, takrat se pa malo proda in slabo; le kar je pitanega, pobere mesar". Res je tako. Toda ni li škoda najboljše živine, da gre iz dežele? Zakaj ne ostane doma? Potem mora propadati živinoreja! — Da, škoda je je in ni je škoda. Jasno je, da je najlepše in največ lepe živine v tisti deželi, kamor hodijo najbolj po njo. Živinorejo tedaj lahko cenimo tudi po izvažanji v tuje dežele. Čim veči izvoz, tem lepša je najbrž živina v dotičnem kraji; kjer pa je malo lepe živine, prišlo bode malo tujcev in še ti izostajejo počasi. V deželo z lepo živino prihaja torej mnogo novcev iz tujih dežel. Kjer pa ni lepe živine, tam tudi ni skupička. Prodajajmo zatorej živino tujcem! — Ker pa želi tujec lepe živine, treba je, da jo imamo, Škoda, velika škoda lepe govedi, lepih žrebet, ki nam jih pobirajo tujci. Tukaj je tisti trn, ob katerem se jih toliko obode! — Po hlevih naših — mnogokrat temnih, zaduhlih in mokrih — stoji nam veče ali manjše število te ali one živine. Vedno je nekaj boljše, nekaj pa slabejše. Ali kadar se odločujemo za prodajo, odberemo skoro gotovo najlepšo. Ako pa pride kupec v hlev, pregovori nas, da mu prodamo prav gotovo najlepšo žival. Pri vsem tem pa bode izkušal najti na njej toliko napak, da mu jo damo na zadnje za nekaj goldinarjev ceneje. Nesnažna žival vidi se vselej slabejša, nego pa je v resnici. Na ta način nam gine podloga, na katero naj bi se naslanjal napredek v živinoreji. Spominam se tujca, ki je po vasi iskal lepih krav s teleti in jih prav drago plačeval in — vse pobral. Sedaj pa ga ni več, ker ve, da takih živali ne dobi. — Kmetovalec, ki je imel, kobilo, in katera mu je dajala lepih žrebet, prodajal jih je leto za letom tujcu za drag denar, a noben domačin ni se zmenil, da bi si bil pridobil dobro plemensko kobilo. Čudili so se le visoki ceni, pripuščali pa še dalje svoje slabejše kobile.
Kdo torej je kriv, da je živinska kupčija slaba? Ali nismo krivi tudi sami?! Čemu prodajamo najboljšo živino tujcem, potem pa čakamo leta in leta, da se nam slučajno zopet rodi kako lepo tele ali žrebe, da je zopet moremo drago prodati. Prvi pogoj uspešni živinoreji je lepa plemenska živina. Arabec ne proda dobrega konja za noben denar, zato pa ne najdeš nikjer tako lepih, tako vztrajnih konj kakor pri njem. Delajmo mi tudi tako: pustimo za pleme najlepše živali, imejmo jih v prostorni, svetli, zračni in nevlažni staji in dobro jih oskrbujmo, in v nekaterih letih imeli bodemo polen hlev take živine, da jo bo veselje gledati. Nič več nas ne bo skrbelo, kako bi žival prodali, saj bo vsako živinče lepo. Lepa žival pa se vedno lahko in drago proda, ne da bi je bilo treba Bog ve kam gnati; kupec poišče jo sam. Dobremu blagu ni treba kupca iskati, ampak kupec išče dobrega blaga. Živali pa, ki ne zadostuje našim
zahtevam, ni je treba prodajati za vsak denar, da se je le iznebimo. Opitajmo jo in prodajmo jo mesarju, ki nam bo dal za njo, kolikor je vredna.
Izgovor, da ni v sedanjih slabih okoliščinah mogoče drugače ravnati, ta je jalov. Ako prodamo letos lepo kravo in si pomoremo iz zadrege, kako pa bo prihodnje leto i. t. d. ? Potreb imamo vedno, lepe živine pa ne. Pomagati si moramo drugače. In ako nam je druga leta mogoče drugače si pomagati, zakaj bi nam letos ne bilo. Pustimo torej najlepšo žival za dom, in v prihodnje ne pridemo zaradi živine več v zadrego. Nihče ne bode potem rekel: To žival moram prodati, saj mi tako nič ne koristi. Prodam jo sicer nerad, ali prodati jo moram; denarja je treba! — Sedaj se pač tako godi, ali to je veliko zlo, ki je pa popolnoma nepotrebno. Kdor ima lepo živino, vredna je vsak čas mnogo.
Gorenjskim kmetom pravico ali pa — Ameriko.
Resna beseda o razmerah na gorenjskih planinah.
III.
Da je prišlo do žalostnih razmer, katere smo omenjali v prvih dveh člankih, vzroki so po našem mnenji ti le:
1.)	Postopanje pri uravnavi paše in pri odvezi zemljišč, ker ni bilo tako, kakeršno zahteva zakon in blagostanje prebivalcev po gorenjskih dolinah.
2.)	Nagajanje kmetom pri zvrševanji pašnih pravic in napačno tolmačenje gozdnega zakona.
3.)	Kruto postopanje proti kmetom pri najmanjšem prestopku gozdnega zakona, dočim bi se dali preprečiti vsi ti prestopki, če bi »gorenjski mogotci" ne bili dobili zaslombe in če bi jim bili na poklicanem mestu pravočasno raztolmačili njihovo stališče.
4.)	Prednost, ki se daje lovu nasproti živinoreji, nagajanje, ki je v zvezi z lovom, in kršenje lovskega zakona.
5) Pritiskanje na kmete, da se udajo željam tistih, ki jih zatirajo, in sicer od oseb, kojim je naloga ščititi kmeta in narodno blagostanje.
Ako navajamo vzroke žalostnim razmeram na Gorenjskem, je tudi naša dolžnost, da svoje trditve doka-žemo, kar tudi hočemo storiti v nastopnih vrstah.
Kot prvi uzrok smo navedli »postopanje pri uravnavi paše in pri odvezi zemljišč, ki se ni tako vršilo, kakor zahteva zakon in blagostanje prebivalcev gorenjskih dolin."
Pri odveznih in urejevalnih razpravah sta vedno dve stranki, in sicer opravičenec in obvezanec. V našem slučaji so opravičenci gorenjski kmetje, ki imajo pravico do paše, lesa i. t. d., obvezanci so pa sedanji posestniki gorenjskih grajščin, ki so obvezani dopuščati pašo na svojem posestvu ter dajati les i. t. d. Vsled cesarskega patenta z dne 5. julija 1. 1853. je zapovedano odpraviti vse služnosti raz posestva, in sicer potom odveze, koder pa to ni mogoče, jih pa vsaj urediti.
Vsled tega patenta pričele se so tudi po Gorenjskem odvezne in ureditvene razprave, katere se pa po našem mnenji morda niso vselej vršile pravilno, v obče pa gotovo ne na korist kmetskih opravičencev.
Kar se tiče odveze, nočemo se tu spuščati v podrobnosti, ker nam niso dovolj znane; a če premotrimo vse ravnanje, gotovo ne bomo trdili neresnice, če rečemo, da kmet ni dobil zadostne odškodnine. Kdor ve, kako se
v takih slučajih ravna z nevednimi kmeti, gotovo nam bo pritrdil. Kako naj pozna kmet vse te reči, ko niti nimamo veliko juristov, ki bi bili popolnoma vešči od-veznim zadevam. Vzemimo le razmere v Bohinji in na Bledu. Grajščini (blejska in radovljiška) sta morali dajati kmetom potrebni les za kurjavo in stavbe. Ta služnost se je odvezala in grajščini sta dali kmetom primerne dele gozda kot nadomestilo za njih odvezane pravice. Da se je to izvršilo, cenili so pravice kmetov ter so jim dali gozda enake vrednosti. Deloma smo se sami prepričali, deloma pa vemo iz poročil verodostojnih, poštenih Bohinjcev, da se so pravice kmetov cenile smešno nizko, malovredni gozdi pa, ki so se dali kmetom za odškodnino, cenili so se prav visoko. Nasledki tega ravnanja so, da so kmetje dobili premajhno odškodnino za njih pravice, in sicer le majhne dele ničvrednega gozda. Nočemo trditi, da so bili kmetje prikrajšani tudi pri meri; nemogoče pa ravno ni, če se ve, kako površno postopajo morjevci in da zlasti v oddaljenih hostah, daleč od ljudi, vsak gleda, da hitro opravi svoje delo, ne glede na to, ali je izvrši dobro ali slabo. To pa se je gotovo godilo po gorenjskih hribih, koder se je vsak merjevec podvizal hitro priti zopet med ljudi. In komu je bil merjevec sploh odgovoren? Nečemo tega tukaj naravnost odgovoriti, a ker vemo, kako je bilo takrat z merjevskim osobjem, zadeli bodemo pravo, ako rečemo, da je merjevec gledal dobiti po možnosti mnogo opravila in da mu je zato bolje kazalo zadovoljiti obrtno družbo, kakor pa kmeta, od katerega se mu ni bilo bati resnega upora. Za vzgled le navedemo, da smo bili sami navzoči, ko je šlo za več sto oralov nepravilno odmerjene paše. Ravno tako so prišli na jako velike napake, ki so jih naredili na pr. merjevci pri razdelitvi besenškega gozda v kranjskem okraji. Ako pa slednjič vzamemo v poštev, da je merjevska opravila izvrševalo tudi osobje obrtne družbe, češ, da bo kmet imel manj stroškov (?), potem smemo opravičeno izraziti bojazen, da so se uti-hotapile pomote na škodo kmetom. Ob razburjenosti, ka-keršna je bila za časa odveze v Bohinji, brigali so se Bohinjci, žal, raje za izgubljene reči, mesto za tisto, kar bi se bilo dalo še rešiti. Znan nam je slučaj, da je dobila neka občina za neko služnost (ki pa po zakonu niti služnost ni) deset oralov gozda, o katerem še dandanes nihče ne ve, kje leži.
Utegne nas kdo zavrniti. Če so se godile kmetom krivice, zakaj niso iskali postavnih potov, da bi jih preprečili? To je lahko rečeno in lahko svetovano omikanim, veščim in za pravde dovolj premožnim ljudem, ne pa priprostim kme'om. Gorenjskim kmetom je takrat manjkalo in jim še manjka poštenih zaščitnikov in dobrih svetovalcev. Kako naj bi se bil takrat zoprstavil kmet temu, kar se mu je zdelo krivično, ko je videl, da je vse proti njemu in da vse drži z obrtno družbo, sam pa vsem tem rečem ni bil vešč, ker je imel popolnoma nejasne pojme o lastninskih pravicah! Takratnim razmeram so bili Bohinjci res sami veliko krivi, ker so se trmoglavo držali lastninskih pravic, ki jim niso pristojale. Žal, da se še dandanes dobe trmoglavi kmetje, ki trdijo, da so vsi gozdi v Bohinji in na Bledu kmetska last. Prišli so do tega napačnega mnenja, ker v prejšnjih časih gozd za graj-ščino ni imel skoraj nobene vrednosti; zato se tudi graj-ščina ni brigala zanj in je pustila kmetu gospodariti po njem. Ko je pa dobil les trgovinsko vrednost, pričela se je grajščina okoriščati z gozdom in uživati svojo last. Vsem takim trmoglavcem priporočamo brati v letošnjem ^Kmetovalci" članke »Razmere gorenjskih kmetov
okolo 1. 1500.", iz katerih lahko razvidijo, da so bili ti gozdi od nekdaj grajščinska last.
Napačno je tudi bilo, da si niso vse prizadete občine skupaj izbrale dobrega advokata, ki bi bil imel vso reč v roki ter bi se bil s časom o vseh razmerah dobro poučil ter bi bil neizmerno veliko koristil Nasprotno je imela vsaka občina drugega zastopnika, in ker jim nobeden ni mogel izposlovati njih dozdevnih, a neopravičenih pravic, bile so občine nezaupne in so vedno menjavale svoje zastopnike. Pri tem je pa pravična reč silno trpela, lastniki gozdov so se pa smejali v pest ter so kmeta dalje pestili. Kot posebno smešno ravnanje naj tu še pristavimo, da so kmetje prav radi hodili po „dober" (?) svet k nekemu gospodu, ki morda ni samo na Kranjskem, ampak v celi Avstriji zadnji v svoji stroki in je vrhu tega bil še delničar obrtne družbe. No, ta gospod niti ni bil zmožen dati dobrega sveta, a bil je pa gotovo toliko pameten, da ni pljuval v svojo skledo. — Kakor rečeno, kmetje na Gorenjskem so si sami veliko škodovali s svojo trmoglavostjo; to pa bi bili morali uvažati merodajni krogi, ki bi bili morali kmeta poučiti, prepričati ga in iz državnih koristi ščititi napram preobširnim zahtevam obrtne družbe. To se pa ni zgodilo in mesto da bi dotični krogi iskali pri kmetu zaupanja s tem, da bi ga ščitili, pitalo se ga je z nemškimi, njemu nerazumljivimi dopisi in s kaznimi.
Ni čuda, če so gorenjski kmetje ob takih razmerah obupali nad boljšo prihodnostjo ter govore o — Ameriki. Prepričani smo, da bi se glede odveze še marsikaj dalo popraviti, če bi se našel požrtvovalen človek, ki bi pregledal vse odvezne listine in izvršitve. — Prihodnjič hočemo pisati o uravnavi paše, ki je najbolj važen predmet.
Razne reči.
— Vpliv kajnita na močvirnih travnikih. Na travniku neke ogrske grajščine so vsako leto pognojili polovico s kajnitom in Tomasovo žlindro, drugo polovico so pa pustili ne-pognjeno. Vspeh je bil naslednji:
Pridelali so meterskih stotov zelene krme
leta	1881.
„	1882.
„	1883.
„	1884.
„	1885.
„	1886.
na nepognojeni polovici: 118 111 77 165 157 109
na pognojeni polovici: 168 211 214 337 324 455
torej na pognojeni več:
50 100 137 172 167 346
Skupaj 737	1709	972
Povprečno 123	285	162
Te številke veljajo za hektar. Ako povprečni pridelek zelene krme preračunimo v seno, dala je nepognojena polovica 303/4 q, pognojena pa 7iy4 q ali 40J/2 q več sena. Dalje je razvidno, da je bil pridelek na nepognojenem delu majhen in različen, na pognojenem je pa rastel od leta do leta.
—	Gnoj raztresi precej po njivi ter ga podorji, kajti na kupu ležeč gnoj hitro izgubi razvijajoči se amonijak, ki je najvažnejša redilna snov za rastline. Razven tega se pa pod kupom v zemlji nabere veliko redilnih snovi; na tako močno pognojeni zemlji pa večina naših rastlin ne uspeva, žito poleže, kmet pa škodo trpi.
—	Jagnjeta. Mnogi posestniki mislijo, da je bolje jag-njeta odgajati v hlevu, nego pa po pašnikih. To je popolnoma napačno. Živalce potrebujejo prostega gibanja, da se lepo razvijejo. Tudi krmljenje v hlevu preveč stane. Veliko
ki me se pogubi in tudi v hlevu močnejše živalce odrivajo slabše. V hlevu tudi ni potrebnfga čistega zraka. Kjer ni potrebnih pašnikov, naj se ovčarstvo opusti. Samo kupljene ovce se lahko pitajo na takem posestvu, pa njih meso vender ni tako okusno, kakor meso ovac, ki hodijo na pašo.
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 175. Imam štiriletno, 160 cm visoko kobilo, ki je vedno knmerna. Kako Daj jo krmim, da se bo zredila, ker jo upam prodati za vojno. (J. J. na H. Ogrsko ) Odgovor: Ako kobilo zadostno krmite z običajno krmo, mora postati dobro rejena, če ni bolna. Ako pa je vzlic dobri krmi vender le medla, je to znamenje bolezni, oziroma kake prirojene hibe. V tem slučaji ne preostane Vam drugega, nego obrniti se na živinozdravnika, ki naj kobilo preilče ter Vam potem da dober svet
Vprašanje 176. Moja žrebica si je obdrgnila na paši Z verigo zadnjo nogo in sprednjo na kolenu. Rana se je sedaj prisadila in noga je od kolena do kopita zatekla. Kako naj jo zdravim? (J. P. na D.)
Odgovor: Najprvo Vam kličemo v spomin stari, a vedno resnični pregovor: „Kdor ne uboga, ga tepe nadloga". Kolikokrat se je uže govorilo in pisalo proti povezanju konj na paši, in vender se to še vedno dogaja. Ne le, da se s tem popolnoma pokvari konjem hoja in se paši odvzame ravno tisto, kar je najvažneje, namreč prilika, da se konji prosto pregibljejo, ampak konji se tudi lahko izdatno poškodujejo. Najprvo, kar bi imeli storiti, je, da rano skrbno osnažite in potem pridno pokladate nanjo mrzle obkladke Pravega sveta Vam pa prav za prav sedaj ne moremo dati, ker ne vemo od kod je oteklina, in ne bo Vam kazalo drugega, nego poklicati okrajnega živinozdravnika, ki je jako vešč svojemu poslu. Skoraj gotovo so kite otekle in. v tem slučaji more pomagati le hitra živinozdravniška pomoč, ako nočete, da konj ostane trajno neraben Po našem mnenji se konj ni le ranil, ampak gotovo si je tudi pretegnil kite, kar je prav zelo nevarno.
Vprašanje 177. Imam njivo 20 mernikov posetve, katero bi rad izpremenil v travnik. Svet je bolj mrzel, obrnjen od solnca, z globoko ilovnato prhlico. Kakšno travo naj sejem, kedaj, kako, kje jo dobim in koliko jo rabim? (B. K. v H. na Koroškem.)
Odgovor: Preobširno bi bilo odgovarjati na Vaše vprašanje, kar moremo tem manj storiti, ker smo o tej reči ponavljaje pisali v našem listu in bi morali tolikokrat omenjene stare reči v novič premlevati. Opozarjamo Vas na članke ^Pridelovanje krme na njivah" v lanskem letniku „Kmetovalca", koje Vam radi pošljemo v ponatisu, če nam pošljete 10 kr. v pisemskih markah. Vsa potrebna semena dobite pri tvrdki „Wischnizki & Clauser" na Dunaji.
Vprašanje 178. Letošnji lepi pridelek krompirja sem spravil v klet v prav suhem vremenu. Od kod prihaja, da je uže čez teden dni sčrnela in zvodenela kar polovica krompirja. Krompir je bil sajen na dobro pognojeni njivi. Vrste je tiste, ki jo pri nas imenujemo „šiškar". (L. A. v B) Odgovor: Vaš krompir gnije, ker ga je napadla posebna gliva, katero učenjaki imenujejo ^peronospora infestans". Gliva napade uže zelišče, vsled česar steblovje prezgodaj porumeni in se posuši, kar zadržuje zorenje gomoljev v zemlji. Pozneje preide gliva tudi na gomole, vsled česar gnijo uže v zemlji in pozneje tudi v shrambi, če krompir slabo dozori, je tudi bolj občutljiv in zato še bolj gnije, če rabite tak krompir leto za letom za seme, postaja od leta do leta bolj občutljiv in gnilobi podvržen. Proti krompirjevi belezni, koji je vsaka vrsta manj ali bolj podvržena, je do sedaj znano
sredstvo le škropljenje zelišča z raztopino modre galice, o čemer smo pisali uže večkrat v „Kmetovalci". Najboljše sredstvo, da si zagotovite dober in zdrav pridelek, je pa saditev takih vrst krompirjevih, ki niso še podvržene zelo ali skoraj nič krompirjevi bolezni. Stare vrste krompirja sploh niso nič vredne, ker se slabšajo od leta do leta, in je gotovo, da bodo vrste, ki so danes izvrstne, čez nekaj let ravno tako malo vredne. Priporočamo Vam, krompir pridno prebirati ter zdravega prav kmalu porabiti, a za seme si priskrbeti novega, na pr. onejidonca, ki je zelo rodoviten in ni skoraj nič podvržen gnilobi Tržiški okraj je, žal, zelo zaostal v kmetijskem oziru, kar mi najbolje vidimo, kajti od povsod prihajajo vprašanja po boljših semenih, a iz Vaših krajev nikdar. Le skusite enkrat z novim krompirjem in čudili se bodete uspehu. Končno pa še dostavimo, da se krompirjeva gniloba močno pospešuje s svežim gnojem. Krompir prav za prav ne sme priti nikdar na svež gnoj, ampak na njivo, ki ima v sebi veliko stare gnojilne moči. To se da doseči z umnim kolobarjenjem, ali če že drugače ni mogoče, če se gnoj za bodoče krompirišče podorje uže jeseni.
Vprašanje 179. Pri nas zahtevajo dacarji davek od vsega kuhanega žganja, dasi so nam rekli pri županstvu, da je nekaj žganja, ki se rabi za dom, daca prostega. (J. M. v K.)
Odgovor: Županstvo ima na vsak način prav, ker je množina žganja, katero si more gospodar skuhati iz svojega pridelka za svojo porabo, določena postavno. Treba je pa to pravočasno zglasiti, kar ste pa Vi menda zamudili.
Vprašanje 180. Nekaj tukajšnih občanov misli si preskrbeti koze velikega plemena, ki dobro molzejo, tako zvane „tratnice", ki so širokozobe. Kje je dobiti tako pleme? (L. H. na S.)
Odgovor: To kozje pleme nam ni znano, zato prosimo čč. čitatelje, če je komu znano, da nas o tem obvesti in pove, kje se dobi.
Vprašanje 181. Kako naj pripravim nov hrastov sod, da ne bo dobilo vino okusa po njem? (G. L. v T.)
Odgovor: Hrastov les ima veliko čreslovine v sebi in po tej dobi tudi vino neprijeten oku3; vrhu tega se pa tudi vinu barva izpremeni; tako postane na pr, belo vino precej temno ali rujavo. Ako hočemo nov sod pripraviti za vino, naliti moramo vanj najprej vrele vode, in prav storimo, če pridenemo kropu nekoliko žveplene kisline (hudičevega olja). Z vrelo vodo izperi sod 4- do 5krat, potem se pa napolni s čisto vodo, katera se čez noč v njem pusti. Drugo jutro se stara voda izlije in sod z nova napolni s čisto vodo, in to se ponavlja toliko časa, dokler ne ostane voda v sodu popolnoma čista in brez vsakega okusa. Naposled se sod zakuha še z moštom, če ga imamo, če ne, pa s kalnim vinom. Kdor bode tako ravnal z novimi sodi, ni se mu bati, da bi se mu vino pokvarilo v njih.
Vprašanje 182. Imam stalen studenec, ki je oddaljen 72 m od hiše in leži 16 m niže kakor hiša. K temu studencu je po zimi jako težko hoditi in tudi živino je težavno napajati, ker pot do njega zaledeni in se narede tudi veliki zameti, ker smo v hribih. Kako bi se dal ta niže ležeči studenec napeljati v hišo? (R. KI. v Solčavi.)
Odgovor: Na vsak način se da ta voda dvigniti in napeljati v hišo. Načinov v to svrho bi bilo več, a so zavisni od razmer. Porabiti se more navadna sesalka in v zvezi s tlakovno sesalko. Dvigati se pa more voda tudi s strojem, ki ob svoji moči vzdiguje vodo, t. j. s tako zvanim vodnim ovnom (hydraulischer Widder). Priporočamo Vam obrniti se na tvrdko Anton Kunz v Miihrisch-VVeisskirchen, ki Vam rada svetuje, kako to najbolje naredite. Ta tvrdka ima tudi vse stroje te vrste na prodaj. Sporočite pa ob enem natanjko vse
daljave, potem majhen priprost načrt svojega sveta in pa koliko vode da studenec v eni minuti.
Vprašanje 183. Z ozirom na zakon o mitnini, ki ste ga objavili v ..Kmetovalci", vprašam Vas, ali je veljaven tudi pri nas na Štajarskem, kajti tu pri nas nočejo mitničarji nič vedeti o tem, da je na pr. vožnja z žitom v mlin in Z moko nazaj mitnine prosta. Kaj naj storimo, da pridemo do pravice, oziroma kam naj se pritožimo? (F. J. v J.)
Odgovor: Dotični zakon velja za vse državne mitnice v celi Avstriji, torej tudi za štajerske državne mitnice. Pritožite se na deželno finančno ravnateljstvo v Gradci, in tam bodo reč uredili.
Gospodarske novice.
*	Umrli udje. Od kar je izšla zadnja številka »Kmetovalca", izgubila je družba dva odlična stara uda. Dne 16. oktobra je umrl gospod Rudolf baron Abfaltrer pl. Ab-
faltrem, posestnik grajščin Krupa in Grmače ter družbeni član od 1. 1855. Pokojnik je bil jako unet in napreden kmetovalec ; zlasti v vinarstvu je dajal najboljše izglede. Dne 27. t. m. je pa umrl gospod Blaž Artelj, župnik v Kranjski Gori ter nad dvajset let družben član. Naj počivata v miru odlična pokojnika!
*	Opozarjamo na vabila med uradnimi vestmi, ki se tičejo občnega zbora ribarskega odseka, zagorske, krške in mo-kronoške podružnice.
*	Premovanje goved po Kranjskem se je vršilo meseca oktobra s sledečimi uspehi:
V	Kostanjevici dne 12. oktobra. Pripeljali so 98 goved ter so dobili premije, oziroma mesto premij pri-znanske diplome, gospodarji v naslednjem redu: a) Za bike: Anton Stravs iz Kostanjevice, Ivan Globočnik iz Dobrave, grof Anton Barbo iz Rakovnika, baron Ljudevit Berg iz Mokronoga in Josip Kuntarič iz Nakla. b) Za krave: Ivan Hudnik iz Zaboršta, Matija Metelko iz Prekop, Karolina Jereb iz Kostanjevice in Josip Pavšič iz Orešja. c) Za telice: Ignacij Križman iz Malenc, Josip Jeriček iz Mokronoga, Martin Hro-vatič iz Krške Vasi, Ivan Strojin iz Ostroga in Franc Hodnik iz Kostanjevice. — častne diplome za najlepše skupine, oziroma za zasluge v umni živinoreji so bile priznane: Antonu grofu Barbu v Rakovniku, Ljudevitu baronu Bergu v Mokronogu, Srečku pl. Lenku na Raki in Ivanu Globočniku na Dobravi.
V	Dobrepolji 14. oktobra. Pripeljali so 40 goved ter so dobili premije gospodarji v naslednjem redu: a) Za bike: Josip Šteh iz Male Vasi, Anton Žnidaršič iz Zdenske Vasi, Bernard Kovačič iz Sodražice in Anton Babič iz Bruhanje Vasi. b) Za krave: Ivan Drobnič iz Vidma, Anton Grm iz Zagorice, Ivan Prusnik iz Turjaka, Franjo Berdavs iz Vidma in Franjo Adamič iz Brankovega, c) Za telice: Franjo Jaklič iz Andol, Marija Mesojedec iz Bruhanje Vasi, Valentin Sežun iz Dobre-polja, Matija Kastelic iz Zdenske Vasi in Ivan Zrnec iz Zdenske Vasi.
V	Starem Trgu pri Loži 16. oktobra. Pripeljali so 36 goved ter so dobili premije gospodarji v naslednjem redu: a) Za bike: Ivan Kočevar iz Babnega Polja, Mihael Kočevar iz Spodnjega Loža, Valentin Kotnik iz Lipsenja in Ivan Uhlč iz Markovca. b) Za krave: Ivan Hace iz Podcerkve, Andrej Sterle iz Igavasi, Franjo Žagar iz Markovca in Frančiška Truden iz Starega Trga, c) Za telice: Ljudevit Ševar iz Nove Vasi, Matevž Urbas iz Sevš, Josip Mekinda iz Lipsenja, Ivan Palčič iz Markovca, Ivan Kandare iz Dan in Tomaž Mlekuž iz Starega Trga.
Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske.
Vabilo
na občni zbor podružnice c. kr. kmetijske družbe mokronoške, ki bode v četrtek, 9. novembra t. 1. popoldne točno ob 3. uri v Mirni pri gospodu Koračinu. V S P O R E D :
1.)	Poročilo o družbenem glavnem zboru. .
2.)	Poročilo o podporah.
3.)	Volitev novega odbornika.
4.)	Ureditev naročil na galico za 1. 1894.
5.)	Uplačevanje udnine za 1. 1894. 6). Predlogi posameznih udov.
Anton grof Barbo s. r., načelnik.
Vabilo
k rednemu občnemu zboru samostalnega ribarskega odseka
c. kr. kmetijske družbe kranjske, ki bode v petek, 17. novembra t. 1., popoldne ob 6. uri v prostorih kmetijske družbe v Ljubljani v Salendrovih ulicah, in sicer po programu, ki ga predpisujejo odsekova pravila. V Ljubljani, 31. oktobra 1893.
Ivan Franke s. r., načelnik.
Vabilo
k občnemu zboru kmetijske podružnice v Krškem, kateri bode v četrtek, dne 22. novembra t. 1. ob 2. uri popoldne v „bralnem društvu" (gostilna g. Gregoriča). Dnevni red:
1.)	Nagovor predsednikov.
2.)	Poročilo tajnikovo.
3.)	Račun blagajnikov.
4.)	Razgovor o bodočem oskrbovanji društvenih vinogradov. B.) Razgovor o nadzorstvu novih vinogradov, podpiranih iz
podpore kranjske hranilnice, in o njih preskrbovanji s trtami.
6.)	Volitev novega odbora.
7.)	Nasveti.
V Krškem, 25. oktobra 1893.
Ivan Knavs s. r., predsednik.
Vabilo
k občnemu zboru kmetijske podružnice v Zagorji poleg Save, ki bo dne 26. novembra t. 1. popoldne ob 3. uri pri posestniku Antonu Eibensteinerji na Lokah z običajnim vsporedom. Zagorje, 2. novembra 1892.
Jakob Oross s. r., načelnik.
Listnica uredništva.
Citatelje, ki se zanimajo za stiskalnico, s katero se more zelje stiskati mesto s kamenjem, obrnejo naj se na J o s. Božiča, posestnika v Vanci Vesi na Koroškem, katero radovoljno poda vsa razjasnila.
F. L. v Lj. Stiskalnico za zelje, kateri rabijo na Vačah in ki ste nam jo poslali narisano, poznamo, a odobriti jo ne moremo. Na tak ali podoben način se zelje pač da stiskati, zlasti kadar se polni kad z zeljem, a napaka stiskalnice obstoji v tem, da pri-tisek ni trajen. Kadar namreč zelje upade, pa pritisek neha; zato je v tem slučaji kamenje še vedno boljše, ker s svojo težo trajno pritiska na zelje. Odobriti bi torej mogli le tako stiskalnico, ki nezavisno od upadanja zelja trajno pritiska na zelje.
J. Z. v V. Mlini za napravo olja iz makovega in bučinega semena nam niso znani, pač pa Vam jih bo mogel pojasniti I. Heller na Dunaji.
1. H. v St. J. Glede naprave travnika opozorimo Vas na vprašanje 177. v današnji številki.