FEBRUAR 15 S Ambus 14 N 1. postna 16 P Faustih l« T Julijana 17 S Kv.-Beg v Egipt 18 6 Simon, škof 19 P Kv. - Gabinua + 20 S Kv. - Vilfrik » 21 N 2. postna 22 P Washing, roj. 23 T Peter Dom. 24 S Sv. Matija + 25 A Tarazij @ 26 P Aleksander + 27_S_Baldomir___ 28 N 3. postna. Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V D EN VER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDIN JENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (NO.) 35. CHICAGO, ILL., PETEK, 19. FEBRUARJA — FRIDAY, FEBRUARY 19, 1937 LETNIK (VOL.) XLVI. Dva predloga v senatu za ustavni amendment v svrho preureditve vrhovnega sodišča. — Predsednik se brez dvoma ne bo strinjal z predlogoma. — Bogati baroni skušajo mobilizirati revno ljudstvo proti Rooseveltu, Washington, D. C. — V se- natski zbornici so se pričeli oglašati nekateri člani s svojimi lastnimi predlogi za preureditev vrhovnega sodišča. Ti pi'edlogi seveda, prihajajo od takih senatorjev, ki so nasprotni prvotnemu predlogu, katerega je stavil predsednik Roosevelt. Ni povoda, da bi se podtikal tem senatorjem kak slab namen, vendar pa je možno, da želijo s tem doseči, da se predsednikov predlog nekako zavozi na stransko pot in se tamkaj pozabi ter sistem sodišča ostane pri starem. Tako je senator E. R. Burke v sredo stavil predlog za amendment k ustavi, po katerem bi se vrhovni sodniki lahko podali v pokoj s 70. letom starosti; s 75. letom pa se morajo upokojiti,, in sicer s polno PRAVI ŠTUDIJ ZA Č LOV M A Glavni študij človek sam. za človeka je Chicago, III. — Na zborovanju ameriške zdravniške zveze, ki se je vršila v tukajšnjem mestu in na kateri je bilo navzočih več sto zdravnikov iz cele Amerike, je bivši predsednik chicaške univerze, dr. M. Mason, izrazil svoje zadovoljstvo nad razveseljivim pojavom, da se znanstveniki po stoletjih študija zunanjega sveta čim dalje bolj obračajo k študiju človeka samega, kar je za človeka brez-dvomno najbolj važen predmet. Ta preobrat je naravnost zgodovinsko važen. — Zdravnik bi NOVA MASA V CLEVELANDV Slovenski rojak bo pri sv. du zapel novo mašo. plačo. Drugi predlog pa sta jbil lahko pristavil še, da je za skupno stavila senatorja Whee- vsakega posameznika najbolj ler in Bone, in sicer za ustavni važno, da študira samega sebe amendment, ki bi dal kongresu pravico,, da razveljavi izrek vrhovnega sodišča, s katerim bi se preklical kak zakon, sprejet od kongresa. Kaka bo usoda teh dveh predlogov se še ne ve; bržkone pa ne bosta upoštevana. Sigurna stvar je, da se predsednik sam ne bo strinjal z njima. V bistvu sta sicer sprejemljiva, toda predsednikov cilj popolnoma zgrešita zato, ker bi utegnila priti do veljave šele čez več let. Znano je namreč, koliko časa vzame, da 36 držav odobri kak amendment; dober vzgled za to daje amendment proti otroškemu delu, ki se vleče že okrog 13 let in ga je odobrilo doslej samo 26 držav. Ako bi torej tak načrt zmagal v kongresu, bi lahko napravil predsednik križ preko svojega New deal programa in pozabil na vse svoje na meravane reforme. Kar predsednik želi s svojim predlogom, je le to, da se postavi v vrhovno sodišče šest novih sodnikov,, ki bi pomagali razlagati ustavo v modernem duhu in bi ne videli v njej samo črk, kakor je to slučaj s sedanjimi starčki v vrhovnem sodišču. Jasno je razvidno, da v tem predlogu ni niti sledu o kaki nevarnosti za svoboščine ameriškega ljudstva, kakor svobodo tiska, govora, ali pa celo versko svobodo, kakor to kričijo nasprotniki. Pač pa bi bila to velika nevarnost za predpravice industrijskih in bankirskih baronov, in ti stoje za sedanjo kampanjo ter skušajo mobilizirati revno, nevedno ljudstvo, da bi jim pomagalo kričati proti Rooseveltu. Prav primeren govor je imel zadnje dni senator Minton na radio, ki je povdarjal dejstvo, da so prejšnji predsedniki, kakor Harding, Coolidge in Hob-ver, lahko imenovali nove sodnike v vrhovno sodišče, ne da bi tem vzbudili kak odpor, in ne morda svojega bližnjega. -o- RANJENA LEŽALA POD MRTVIM TRUPLOM Baltimore, Md. — Ure strahu je preživela neka 37 letna Mrs. Leonora M. Viel ko je ranjena ležala pod mrličem in si ni mogla pomagati. Policija jo je našla onemoglo v tem stanju v torek zjutraj v njenem stanovanju. Kakor ženska pripoveduje, jo je neki Wm. H. Armstrong dolgo časa snubil, a je njegove ponudbe odbijala. Isto se je zgodilo tudi v ponedeljek zvečer, ko je prišel v njeno stanovanje, na kar je snubec ustrelil na njo in jo zadel pod srce. Ne, da bi ji pomagal, je moški več ur brezbrižno gledal, kako je trpela,, ležeča na tleh, na kar je samemu sebi končal s strelom življenje,, in njegovo truplo je padlo ravno preko nje. Oslabljena si ni mogla pomagati in šele zjutraj ji je prišla pomoč. -o- Vi- cieveland, O. — Kakor je bilo na tem mestu že poročano, bo obhajala tukajšnja fara sv. Vida lepo slovesnost to nedeljo. Ob 10. uri dopoldne bo namreč eden njenih faranov pel novo mašo. Novomašnik je Rev. Francis M. Baraga, kateri bo dan prej prejel posveče-nje od škofa Schrembsa skupno z drugimi 27 bogoslovci. Slavnostni banket se bo vršil popoldne v cerkveni dvorani. Rev. Baraga je bil rojen 23. aprila 1911 v Thomas, W. Va., od koder se je po očetovi smrti preselil v Cleveland leta 1920 s svojo materjo, bratom in sestro. Mati, roj. Ceglar, je doma iz Št. Ruperta na Dolenjskem. — Novomašniku, kakor tudi njegovi srečni družini in celi župniji, iskrene čestitke! -o- PAPEŽ PONOVNO POIZKUŠAL HODITI Vatikan. — Po svojem poizkusu preteklo nedeljo, ko se je prvikrat po več mesecih zo: pet postavil na noge, je papež Pij v torek napravil ponovni tak poizkuš. Napravil pa je samo dva koraka in še to oprt na roko tajnika. Vendar pa je to dobro znamenje, ker kaže, da bo sv. Oče še lahko uporabljal noge in da mu niso ohromele. PREPREČENA PROTI CERKVENA PARADA Orizaba, Mehika. — Tukajšnje ljudskošolsko učiteljstvo je v torek skušalo organizirati parado šolskih otrok v protest proti otvoritvi cerkva. Ogorčeni starši pa so se oborožili z bati in palicami ter zasedli ceste in s tem preprečili namero učiteljev, katere žigosajo da so komunisti. KRIŽEM SVETA PREMOG ARSK A Konferenca med unijo in operatorji, da se sestavi nova premogarska pogodba. New York, N. Y. — Lastniki premogovnikov in zastopniki premogarske unije, United Mine Workers, so v sredo pričeli konferenco za sestavo nove pogodbe; sedaj veljavna pogodba se izteče s 1. aprilom. Unija je takoj prvi dan predložila svoje zahteve, ki se imajo vključiti v novo pogodbo, katera naj velja za dve leti. Predvsem se zahteva, da se delovni čas zniža od sedanjih 35 ur na 30 ur tedensko. Dalje, da se zviša dnevna plača za 50 centov; točasno dobivajo premo-garji v severnih okrožjih po — Berlin, Nemčija. — Po Hitlerjevi odredbi se bodo med protestanti vršile cerkvene volitve, v katerih ima ljudstvo odločiti, ali naj v cerkvi nad-vladuje struja, ki zahteva svobodno cerkev, ali skupina, ki jo'kontrolirajo naziji. — Šangaj, Kitajska.— Vodstvo kitajske komunistične stranke je v torek javilo vladi $5.50 in v južnih po $5.10 na i šel ničesar. Zato se je sklonil iz vije Tragična nesreča vestnega strojevodje, ki je pri pregledovanju stroja zadel z glavo v most. — Sneženi viharji v Jugoslaviji, zlasti na Notranjskem. — Smrtna kosa. — Razne nezgode in drago. Glavo mu je razbilo Jesenice,. 27. jan. — Velika, nestrpnost je zavladala na tu-j kajšnji postaji zaradi večerne-j ga vlaka iz Rateč-Planice, ki je imel veliko zamudo. Kmalu se je izvedelo da je zamudo, povzročila nenavadna nesreča. Rateški vlak je vozil strojevodja Janez Černe, ki že delj časa vozi na tej progi in jo dobro pozna. K0 je vlak ob 17.19 odpeljal iz Kranjske gore, se je Cernetu zazdelo, da pri stroju nekaj ni v redu. Pregledal je vse naprave, a ni na- NAČRT ZA PODZEMSKO ŽELEZNICO Chicago, 111. — Mestni inženirji se pripravljajo, da se čim najhitreje prične z delom na preurejevanju mestnega transportacijskega sistema, pri čemer stoji na prvem mestu načrt za zgraditev podzemske železnice. Proga te železnice bi tekla pod State st. od 18 ceste do Chicago ave. Ta podzemski tunel bi vezal naduliČ-no železnico proti jugu in se v Nankingu, da je pripravljeno opustiti svoje dosedanje rovarenje proti njej v svrho, da se Kitajska zedini za skupen odpor proti Japonski. — Rim, Italija". — Mussolini sam je napravil pretekli torek prvi zamah s krampom ob otvoritvi gradbe ~ nove podzemske železnice. Tunel bo dolg štiri milje in načrt ima biti dogotovljen v štirih letih, ko bo imel Rim svojo svetovno razstavo. — Tokio,, Japonska. — V tukajšnjem parlamentu je zopet prišlo do ostre kritike proti vladi zaradi ogromnih izdatkov, ki so v proračunu predvideni v vojaške svrhe, namreč celih 49 odstotkov. Možnost obstoji,, da pride do ponovnega razkola med parlamentom in vlado. dan. Za vsako čezurno delo naj se plača poldrugi znesek in vsakemu premogarju mora biti zagotovljenih najmanj 200 dni dela na leto; končno mora dobiti vsak premogar pravico na leto do dveh tednov plačanih počitnic. -o- POLICIST OVADIL SVOJO LASTNO ŽENO s svojega stojišča daleč ven iz lokomotive, da bi pogledal pod„kolesje. Vlak je ravno takrat s polno brzino vozil proti lansko leto zgrajenemu mostu v bližini postajališča Gozd Martulek, ki je razmeroma ozek. V svoji vestnosti in skrbi za brezhibno delovanje stroja Gorenjskem in zlasti v Bohinju. Iz vseh krajev v državi pa poročajo o silnem mrazu in na jugu države so silni sneženi zameti,, ki ustavljajo vlake. Na železniški progi Zaje-čar-Paračin je obtičal v snegu potniški vlak. Ko je železniška uprava poslala pomožno kompozicijo, da bi rešila zasneženi vlak, je tudi ta obtičala v snegu. Ista usoda je doletela več vlakov. Zaradi silnega mraza je obtičalo v ledu več ladij rečne plovbe in le z. veliko težavo so jih nekaj rešili iz ledenih spon. -o- Smrtna kosa I je Černe docela pozabil na ta ' most ter butnil v železno ogra- veru ter bi trajala njega graditev tri do štiri leta. Zupan Kelly je bil te dni v Washing-tonu in je izrazil upanje, da bo od federalne vlade prejel za mesto 40 milijonov dolarjev v ta namen in mesto bi pri delu > nasprotno uporabljalo predvsem relifne delavce. Chicago,. Ill, — Izredno vest-J3° s tako silo, da mu je razbi-nost je pokazal tukajšnji poli- lo lobanjo in je bil cist E. J. Kellv, ki se ni obotavljal aretirati niti svoje lastne žene, da zadosti zakonu. Njegova 30 letna žena s katero živi na 5402 No. Campbell ave. je 17. januarja -z avtomobilom podrla na tla in ubila nekega moškega ter nato pobegnila, ker se je, kakor pravi, zbala, ko so okrog stoječi pričeli grozeče kričati proti njej. Ta svoj čin je dolgo skrivala, toda končno ga je v torek zaupala svojemu možu Ta pa jo je pregovoril, da se preda oblastem in jo je takoj nato tudi odpeljal na policijsko stražnico in od tam na sodišče, kjer je bila registrirana za svoj čin in nato izpuščen« pod bondom. NE ODOBRAVA PREVEČ IZOBRAZBE Berlin, Nemčija. — Eden nazijskih voditeljev, J. Strei-cher, je v torek v nekem govoru izrazil mnenje da preveč izobrazbe pokvari značaj, in je opozoril na to, naj se članstvo za Hitlerjevo mladinsko j organizacijo ne izbira samo na i podlagi dobrih šolskih rekor-! dov. Osebe, ki črpajo vso svojo znanost le iz knjig, so nevarne za svojo okolico, je dejal in povdaril, da so se za na-zijstvo borili v prvih vrstah tisti, katerih možgani niso bili preobteženi z znanjem iz knjig. NJIH SLUŽBA NI VEČ POTREBNA napade nasprotnikov, da skuša predsednik vrhovno sodišče "nabasati" z novimi sodniki, je isti govornik naglašal, da je to sodišče že zdaj "nabasano", namreč s sodniki, katere so imeno-toda Ivale prejšnje vladne admini- Rooseveltu se ta pravica in stracije, katerim je ljudstvo iz-zmožnost odreka. V odgovor na reklo nezaupnico. Državni miličarji eo bili mobilizirani v državi Michigan, da so pazili na red v mestu Flintu med zadnjo avtomobilsko stavko. Tri take miličarje kaže gornja slika, ko se ponoči grejejo pri ognju. Kakor hitro je bila stavke končana, je governor Murphy žete razpustil. mrtev. Kurjač, ki je opazoval progo na drugi strani stroja, v prvem trenutku niti opazil ni, kaj se je zgodilo. Šele čez Ča9 je videl, da vozi stroj brez strojevodje. Naglo je ustavil vlak in pohitel k bližnji čuvajnici, od koder je telefoniral na Jesenice in tamošnje železniške oblasti obvestil o dogodku. --o- Sneženi zameti v Sloveniji Ljubljana, 27. jan. — Sneženi val, ki je prišel iz ruskih step, je objel večji del celo državo,, da neprestano sneži. Po nekaterih krajih vladajo silni snežni viharji, drugod v Sloveniji pa zmerno sneži, tako na Dolenjskem in Stajer-rkem. Na Notranjskem in gornjem Krasu besni silovita bur irv Tudi tja do Trsta letos sneži. Tržaški vlaki imajo večje i zamude. Včerajšnji opoldan-ki brzovlak je prispel skoraj s triurno zamudo v Ljubljano. Na progi od Postojne tja doli do Trsta divjajo hudi snežni zameti,, ki ustavljajo vlake in jim morajo prihajati na pomoč pomožne lokomotive z delavci, da sproti odkidavajn s proge do 2 metra visoke snežne žamete. Jutranji tržaški vlaki so prispeli v Ljubljano z malimi zamudami. Železniški premet v Sloveniji je drugače še normalen. Ker je sneg suh, ne dela na progah takih ovir, kakor običajno moker zato težji sneg. Železni plugi pri lokomotivah ga lažje odrivajo. V Slavoniji so veliki snežni viharji. Okoli Zemuna pa vlada silovita kosava, ki osobito ovira rečni in železniški promet. Na Dolenjskem je še malo snega, več ga je seveda na V Gobniku pri Litiji je umrla Neža Vovk, zasebnica stara 90 let.__Na Krčevini pri Mariboru je umrla Margareta Longino, zasebnica stara 81 let. — V mariborski bolnici je umrla Pavlina Urlep, soproga kovača državnih železnic stara 40 let. — V Peklu na Štajerskem je umrla Marija takoj i Spelec, zasebnica stara 74 let. -o- Nesreča pri delu J. Lap, hlapec pri mesarju in posestniku Podgorcu v Kamniku se je nevarno poškodoval. Na žagi v Strahovici je razkladal hlode, pa mu je pri tem težak hlod padel na nogo in mu jo zmečkal. ----o- Za smrt si je zakuril Blizu Dobrovnika so našli na njegovem stanovanju mrtvega 26 letnega delavca Martina Lisičiča. Zvečer predno se je vlegel k počitku si je zakuril v peči z ogljem, ki pa ni zgorelo in ubogi delavec je postal žrtev strupenih plinov. -o- Ukradena slika najdena Na otoku Krku je bila iz Marijine cerkve na Vrbniku nedavno ukradena stara slika Marijinega vnebovzetja. Tamkajšnji župnik Grškovič je stvar naznanil oblastem in tudi zagrebški policiji. Zare? se je zagrebškim policistom posrečilo, da so sliko našli pri nekem odvetniku in jo poslali nazaj na Vrbnik. — Odvetnik je sliko kupil od nekega moškega, katerega še iščejo. -o- Razburjenje Mnogo razburjenja je pred nedavnim povzročila v Koša-kih trojica pijanih razgrajačev. Iz neznanega vzroka so se spravili nad hišo posestnika Kugija; vrata so od zunaj zvezali, nato pa pričeli pravcato obleganje. S kamenjem in drogovi so razbili 15 šip, metali skozi okna kamenje v hišo in grozili da bodo vse požgali. Ko so se naveličali so odšli. Orožniki so jih kmalu izsledili. - ŠIRITE AMER. SLOVENCA Stran 2 AMERIKANSKI SLOVEN Petek, 19. februarja 1937 Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina: . ...$5.00 .... 2.'50 ..... 1.50 Za celo leto __________________ Za pol leta ------------------ Za četrt leta________________________ Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto_________________$6.00 Za pol leta_____________3.00 Za četrt leta------------------------------ 1-75 Posamezna številka __________________ 3c Th* first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year ---------------- For half a year------- .....$5.00 ____2.50 For three months ........................ 1-50 Chicago, Canada and Europe: For one year__________________$6.00 For half a year___________3.00 "or three months____________1-75 Single copy _______________________ 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. __ Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.___ sih z vihro pomesti navlako z naših src. i jL.ia.se, Pomen dneva kat. tiska (Uvodni govor Rev. F. Aleksandra na shodu katol. tiska v Chicagi.) "Sta se Krajnci opet bunite" — Eden hrvaških duhovnikov me je komaj pred dvemi dnevi s tem vzklikom pozdravil. Namigaval je na ta naš današnji shod. — In je nehote prav mislil in prav namignil. Pobunili bi se radi mi slovenski katoličani; uprli. Ko- Katoličanom očitajo, da se dovolj ne zanimajo za svoj tisk, vsaj toliko ne, kakor se zanimajo za svoj tisk nasprotniki. Ta ali oni se čudoma vpraša: kdo nam more kaj očitati spričo tolikih ustanov, šol, cerkva, ki smo jih pozidali z velikimi žrtvami in moramo zanje še žrtvovati s težko prisluženimi dolarji. Deloma je upravičen ta ugovor. Lahko je delati nasprotnikom za tisk, ker drugih izdatkov za svoje institucije nimajo. Dom jim je Jednota postavila, cerkva nimajo, šole jim daje država. Toda razumeti moramo kljub temu potrebo tiska. Kaj gospodar, ki si je postavil hišo, ne skrbi tudi za to, da je hiša zavarovana proti ognju, proti viharju, proti poplavi in drugim nezgodam? Tudi našim cerkvam, našim šolam in drugim našim ustanovam je treba zavarovanja. Saj vsi hočemo, da bo tudi bodočnost naša. Bodočnosti nimamo, če si ne priskrbimo zavarovalnine tiska, ki najbolj dela propagando za ohranitev naših ustanov in njihovo bodočnost. Naš tisk je, ki ugašuje ogenj brezverstva v naših srcih in naših vrstah, naš tisk je, ki pobija vihro natolcevanja naših verskih načel, naš tisk je, ki postavlja zavore vodam pohujšljivih člankov in napadov, ki jih je nasprotni tisk dan za dnem poln. Obenem pa ravno ta tisk utrjuje v nas versko prepričanje, bodri nas k večji navdušenosti in delavnosti za božjo stvar. Katoliški tisk je torej naš Insurance, naša zavarovalna družba. Tvoja naročnina pa letno plačilo, ki se bo bogato obrestovalo tako na tebi, na članih tvoje družine, najbolj pa na ustanovah, ki si jih ti s svojimi žulji in zaslužki pomagal sezidati. mu m cemu: Mlačnosti predvsem, mlačnosti in brezbrižnosti v verskem udejstvovanju, ki se zlasti kaže v neurnevanju silne naloge, ki jo nosi naš katoliški tisk. Polovičarstvu se hočemo upreti, kvarnemu polovičarstvu v naših vrstah, ki še vedno na eni strani prižiga medlo svečko katoliškemu prepričanju, na drugi pa kadi in se klanja puhlemu gobezdanju protiverske knjige in nesramni gonji liberalnega in komunističnega časopisja. Upreti se hočemo neslogi, ki zelo tlači medsebojno delo za apostolat tiska, upreti nespametnim izgovorom, češ, nisem poklican, duhovnik naj dela, uredniki naj delajo. Vsi smo člani cerkve, Kristusove organizacije, vemo, da je danes treba vse sile zediniti za skupen nastop in boj proti komunističnemu in brezbožnemu nazoru, zavejmo se torej vendar enkrat, da'jfe dolžnost nas vseh, dolžnost duhovnov in laikov, skočiti na juriš. V Chicagi smo začeli, naj gre duh takih dni po vseh naših naselbinah. Kakor klic zvona, ki farane in meščane budi in ogenj znani, tako naj gre naš glas po naselbinah našim rojakom. Požigavci iz nasprotnega tabora mečejo s svojim časopisjem ognjene baklje brezverstva v naše hiše. Vzdrami se katoliški človek in daj, pravi čas še pogasi te zublje, da se ne razližejo v požar. Gre kakor klic zvona, ki Vstajenje oznanja. Kdo misli na zimo, na spanje, na lenobo, ki se po zapečkih preganja. Človek stopi na velikonočno jutro v pomlad, zavriska in vse daljave premeri z novimi sklepi in načrti dela. Koliko takih načrtov in sklepov je treba tudi nam v našem delu za poživitev in preobnovo življenja po Kristovem vzoru. Načrtov in sklepov, ki bodo uspehe rodili, ne samo puhlih sklepov s katerimi je peklo potlakano. Gre kakor pest v brado sanjača ali omahljivca. Udari ga, pa se b6 takoj streznil. Naj bi vse omahliivce, polo-vičarje in laži-kristjane tak-le katoliški dan streznil, da se zavedo prevažne programatične besede sedanjega sv. Očeta: "Katoličan si in se ponašaš, da spadaš k temu in onemu katoliškemu društvu, na drugi strani pa ne podpiraš svojega časopisja, to je skrajno nespametno protislovje." Dal Bog, da bi ta naš dan bil taka vihra, da bi pometla z naših src vse presodke naše in vso našo omahljivost. katero ~ a; tukaj v Pittsburg jak č. g. Franc Golobic, Ki je sin tukajšnjega dobro poznanega in splošno spoštovanega i-ojaka Mr. Johna Golobica, vnetega zastopnika "Ameri-kanskega Slovenca" in mesečnika "Ave Maria." Mladi bo-goslovec g. Frank Golobic, sicer ni prvi, ki je odšel iz naše farne šole študirat za duhcv-ski stan, vendar prvi, ki je vstrajal v svojem- poklicu ter premagal vse težkoče in dosegel svoj vzvišeni cilj, da postane mašnik Gospodov in duhovnik karmelskega reda. — Iz Golobičeve družine ni on prvi, ki se je posvetil Gospodovi službi in sledil njegovemu klicu. Mr. Golobičeva sestra Ro-zalija je že dolgo vrsto let redovnica v kongregaciji notre-damk. V isti red je bila pred leti sprejeta tudi Mr. Golobičeva hčerka Ana. Čast Mr. Go-lobičevi družini na tako lepem uspehu. Bog vas živi in blagoslovi. Na mnoga leta. Čez par let, če Bog da. bomo v naši cerkvi zopet imeli enako slovesnost nove maše, katero bo zapel zopet domači rojak g. Josip Starešinič, kateri že eno leto in pol nadaljuje svoje študije v Rimu, v Italiji. Je jako nadarjen mladenič in vnet za duhovski stan. Josip Starešinič je sin sedaj že pokojnega Nikolaja in ša živeče Barbare Starešinič. Bog daj tudi njemu svoj sveti blagoslov, da ostane zvest svojemu poklicu in postane mašnik Gospodov. Mihael Vidina -o- V SPOMIN MOJI PRIJATELJICI • er.na trata na novo ovije posteljo tvojega trupla na tvojih prsih cvetejo duhteče rožice ki so jih posadili tvoji ljubeči otroci. Kot skrbna mati se pazljivo oziraš doli z višav na svoje drage domače. Ti dobro veš kedaj potrebujejo pomoči od Boga, da jim jo takoj izprosiš. — Na dobro katoliško Tomcovo družino smemo upati, da se bo enkrat skupaj veselila pri Bogu v nebesih. Dragi čitatelji. Prošnjo imam do vas. V imenu Tomcove družine vas prosim,, da se spomnite ranjke pri večerni molitvi. Mogoče bomo tudi mi potrebovali pomoči. Lahko da bomo od vseh pozabljeni. Kako dobro delo bo storil oni, ki jih bo opomnil, da se naj nas spominjajo v molitvi. Mogoče samo mali madeži se bodo še držali naše duše,, ker Bog je rekel, da nič neomadežanega ne pojde v nebeško kraljestvo. — Tebi Draga Nežika pa za-kličem: Spavaj mirno v spodu in lahka naj ti bo ameriška gruda. — Tvoja prijate-M. Ušeničnik. -o- Zbira M. B. Bral sem v neki knjigi kratko črtico: Šla sta brezveren, pa katoliški študent na sprehod. Bil je zimski dan, brilo je in snežilo od vseh strani. Debatirala sta študenta o veri. Verni je z gorečnostjo razlagal nauke Cerkve in govoril o načelih krščanstva, brezverni je pa sovražno udrihal po njih. Prideta do klanca, kjer je stal križ, spomin misijona. Ustavila sta se pred križem. Križ je bil s snegom pokrit, bolj in bolj ga je snežena padavina pokrivala, le desna roka je bila še malo vidna, nazadnje je še ta zginila pod snegom. Brž hiti brezverni: Glej podobo Križanega. Sneg jo je pokril, tako bo Križani kaj kmalu pokrit tudi v srcih kristjanov in vsega sveta s snegom pozabe. Kako se noben teh kristjanov mesta nč zmeni, da bi Križanega spravili izpod snega, tako se tedaj noben še zmenil ne bo, da bi Križanemu in njegovim načelom pomagal zopet v svet. Verni je bil kar žalosten spričo te primere. Toda glej: slučaj ali kaj. V tistem trenutku zabrije ostra vihra preko planjave, dreves in križa. Kakor bi trenil, je po-niedla s snegom in Križani je stal v vsej svoji veličastnosti pred študentoma. Neverni in verni sta t e spogledala. In verni je zmagovito končal pogovor: Da, ko bi ne bilo Boga, ki mora ča- RAZNO IZ LA SALLF IN O KAMPANJJ La Salle, JU. Naši rojaki kaj radi prebirajo Amerikanskega Slovenca. Sicer pa mi je tudi znano, da v več slučajih, gre list iz rok v roke. Kar prav je, da ga radi čitate, dragi rojaki, ker to je katoliški list ki nam prinaša dobre članke,, zgodovino, dopise in novice, vsaki dan skozi celo leto. — Dragi rojaki, sedaj apeliram na vas, kateri še niste naročeni na ta list, da bi se naročili nanj, ker je ravno sedaj razpisana velika kampanja. Naj ne bo naša naselbina v zadnjih vrstah. — Zelo bi priporočal da bi se za list zavzele naše slovenske katoliške žene, ki rade gredo okolu prijateljev. Apeliram pa zato, ker žena ima uspeh. Zato, storimo vsi skupaj nekaj in vse glasove pripišemo dobroznanemu rojaku in dobremu katoličanu Johnu Rus-su, ki je postavljen za kandidata v letošnji kampanji in živi v Jolietu. Tukaj pri nas v La Salle, se vrši sedeča stavka pri M. H. Co., kjer se izdelujejo cinkove ploče in "strips" vsake mere v metru. — Delavci bi radi da bi jim kom-panija plačo povišala, kar v resnici zaslužijo v teh dneh, ko je vse tako drago za življenje in ga pošteno plača. Dne 6. januarja so se prav veselo sukali gori na Garfield Ave., v paviljonu Mrs. Caroline Hor-vath. Tam so slovenske žene iz-nenadile naša jako dobra farana Mr. in Mrs. Anton Cvelbar za njuno 30 letnico zakonskega življenja. To vam je bil suprajz Tem suprajzarjem in častiteljem se pridružim tudi jaz in želim, da bi čez 20 let slavila zlato poroko. Bog daj, da bo tako. Pri nas je več bolnikov in bol VELIKONOČNI IZLETI V JUGOSLAVIJO Obisk domovine v velikonoč- nem času, ko se mati narava prebuja iz zimskega spanja, v Mnogokrat se sliši od tistih, ki kaj radi zabavljajo čez vero in vernike, češ: Neumnost, verovati. Jaz bi le takrat veroval, če bi z lastnimi očmi videl čudeže, o katerih toliko piše sv. pismo. — Vendar pa, ko je Jezus za časa njegovega življenja na zemlji spremenil vodo v vino, ni bilo nič bolj čudežno, kakor je danes, ko zemljan dobi sladki "sirup" iz navadnega gozdnega drevesa, ko iz male pečke zraste visoka, rodovitna jablana. Če pomešamo v zemljo žitno seme, ni nikaka vednost zemljana, ki povzroča, da to seme ne ostane neizpreme-njeno v zemlji, ampak požene korenine in zraste v klasje, ki da-je življenje človeku. Le po volji ' in moči Boga samega se to stvarstvo nadaljuje. Moč, ki spreminja posamezno seme koruze in žita v tisočera semena žita, je prav tista Moč, ki je spremenila sedem kruhov v toliko hlebov, da je bila štiri tisočna množica nasičena. Za tistega časa, je to bil čudež; a da se pa danes isto ponavlja dan za dnem, okrog nas, se pa imenuje, naravno ali tako srečna, da lahko preživi ve likonočne praznike na rodni grudi v družbi svojih sorodnikov in prijateljev. Potovanje je pa še bolj prijetno, če se vrši v prijetni druščini moških in žensk, ki imajo skupne interese in govore isti jezik. Tak velikonočni izlet priredi Bridgeville, Pa. jletog Hamburg-American Line Danes teden 12, februarja, je minilo eno leto ko je ležalo truplo pokojne Mrs. Tomec v odprti rakvi med duhtečim cvetjem in zelenimi palmami. Ovenele so rože in posušilo se je cvetje, spomini na tebe pa so ostali sveži, ker se dan za dnem zalivajo s solzami. — Veliko vode se je že steklo v tem času v potoke, nešteto pesmic so drobne ptičke iz-žvrgolele. Koliko vročih solza nic. Mr. Rudy Trdin je moral je zdrknilo po licu tvojega mo- kar na hitro v postelj in tako več drugih. Vsem želimo, da bi čim prej ozdraveli. — Dne 6. februarja sta bila v slovenski cerkvi sv. Roka poročena Miss Anna Tolstovršnik in Mr. Frank Aria-no. Ohcet se je vršila na domu nevestinih staršev. Novoporo-čenca bosta živela v Toluca, 111. - Moje častitke k srečnemu življenju v zakonskem stanu. — Rojakom priporočam, da bi se v sedanji kampanji naročili na Amerikanskega Slovenca, kateri še niste naročeni. Zastopnik --o- KDOR VSTRAJA DOSEŽE SVOJ CILJ Pittsburgh, Pa. Tukajšnja slovenska naselbina veselo pričakuje za prihodnji mesec maj lepe slovesnosti. Omenjeni mesec se bo zopet enkrat vršila v naši cer- delavec je tudi opravičen, da se kvi prelepa slovesnost nove ža. Tisoče in tisoče sladkih spominov na ljubo mamico je prišlo iz src tvojih žalujočih nedolžnih in žalostnih otrok. — Zaman se je ozirati na tiste stezice, po katerih si se tolikokrat vračala s svojih opravkov. Ni te več in te ne bo... Zemlja je vzela tvoje truplo. Nebo se je razgrnilo in sprejelo tvojo dušo. Krona, ki si jo ti pletla štirideset let pozemskega trpljenja ti je gotovo že postavljena na gbvo. — Šopki in venci gorečih molitev se spletajo in pošiljajo k Bogu za blagor tvoje duše. Draga in nepozabna Nežika. Tudi meni je velikokrat splaval spomin tja daleč k tebi v tihi grob,, kjer počivajo ostanki tvojega trupla. Bleda luna in nešteto zvezdic obseva tvoj prerani grob. Milo petje drobnih ptičev prepeva nad tvojo gomilo. Vsako pomlad ti vsa glavna evropska mesta. ozračju je pa duh vstajenja, je pa postava narave. Toda resnica prijetna, oživljajoča tonika za pa je> da. Bog, naš Oče, dela vse duh in srce vsake osebe, ki je to po Njegovi volji v enem slučaju, kakor v drugem, vse za dobrobit Njegovih otrok. Dolžnost naša je zato, pripoznati Ga Boga in Gospoda. Kruh na mizi danes prav tako živo govori o Njemu, kakor je sedem hlebov v rokah Jezusa spričevalo tisočeri množici, da stoji Bog med njimi. * * * Čudno, kako nova obleka dela ljudi pobožne. Vsakokrat, kadar ima gdč. Lahkoživa novo obleko, se jo vidi dva celo trikrat v cerkvi. Ko je bil neki Niger smrtno ranjen pri neki nesreči v gozdu, poklicali so duhovnika-nigra, kateri je takoj spoznal, da ni pomoči za ranjenca. Rekel je okoli stoječim črncem, naj molijo, na kar je res eden izmed njih začel moliti, pa zaradi strahu pred umirajočim in še zaradi posledic nesreče, bil je zbegan, da besede niso docela nič odgovarjale kot molitvi, temveč do cele besede brez pomena. Ko je duhovnik slišal to čudno molitev, mu reče: Le bodi tiho, brat, in naj kdo drugi moli, ki je bolj znan z Bogom, * * * Ko sta kmet in sin šla v mestu mimo bogataševega vrta, v katerem je bilo kakega pol tuea-ta marmornatovih kipov, pravi kmet sinu: Viš Joa, kaku je gospoda potratna, vsaka tehle strašil bi bila zadosti za cela njiva turšce za krokarje strašit, a tie jih maje pa kar 6 na tej pedi zemle. KO OBNAVLJATE naroč-ivne, ali ko pošiljajte nove r.a-rečnine ne pozabite obenem omeniti, kateremu kampan i-skemu kandidatu želite nakloniti vaše glasove. N'3 pozabite tega! North German Lloyd. Prvi se vrši dne 14. marca na krovu Hamburg-American Line parnika "Deutschland" ter ga bo vodil Mr. Eugene Teplanszky, dobro znani' spremljevalec potnikov. Vsled svojega obširnega znanja jezikov in vsakoletnega stika s stotinami potnikov prav dobro pozna človeško naravo, uvažuje potrebe in težnje potnikov ter je vsled tega izboren voditelj izletov. Prav zagotovo upa, da bo imel na parniku "Deutschland" priliko pozdravit marsikoga, ki je že prej potoval v njegovi družbi. Parnik bo dospel v Cherbourg in Southampton dne 21. v Hamburg pa 22. marca. Iz Hamburga se bodo odpeljali izletniki s pripravnim in brzim vlakom na svoje cilje. Drugi velikonočni izlet se vrši na North German Lloyd parniku "Europa" iz New Yorka 19. marca. Izletnike bo spremljal Mr. Stephen S. Goydich, znani potujoči potniški agent. Za izletnike bo priredil poseben program, da se bodo dobro zabavali tekom potovanja. Mr. Goydich bo vsakemu s svojim svetom na razpolago. Pomagal jim bo pri pregledovanju prtljage in jim bo šel v vseh ozirih na roko. Ko bo dospela "Europa" dne 25. marca v Bremerhaven, bo čakal izletnike na pomolu poseben vlak, s katerim jim bo zajamčeno hitro in udobno potovanje v "TARZANOVA DVOJNIKA" (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs NLA-- Ye zasopel ji' pritekel Baadu