Poštnina plačana v gotovini Cena 2 Din OPERA GLEDALIŠKI LIST NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJAN11931/32 ‘Prvi sfovensbi g(as6etii festivaf v Cju6fjani 06 prosfavi 60fetnice Qfas6ene 77lafice Cju6fjanske Pohujšanje v dolini šentflorjanski Premijera 15. maja 1932 IZHAJA ZA VSAKO PREMIJERO UREDNIK: N. BRAVNIČAR Novosti za damske plašče pravkar došle/1 A. & E. Skabernš Ljubljana SEZONA 1931/32 OPERA ŠTEVILKA 13 GLEDALIŠKI LIST NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Izhaja za vsako premijero Premijera 15. maja 1932 Matija Bravničar: Operna farsa »Pohujšanje v dolini šentflorjanski" Za premijero »Pohujšanja« sem napisal v »Gledališki list« dvanajst aforizmov, ki so se nanašali na opero in moje nazore o operi v splošnem. Ugotovil sem pozneje, da so marsikoga »pohujšali«, čeravno niso bili napisani s tem namenom. V teh aforizmih so bili odgovori na marsikakšno poznejšo opazko, in kar je glavno: zame niso izgubili v večini veljave in sem jih pripravljen podpisati še danes. S pokojnim dr. Stankom Vurnikom sva po premijeri večkrat debatirala, ali je »Pohujšanje« z glasbo kaj pridobilo. On \e bil mnenja, da »bistvo »Pohujšanja* tiči v okviru miselnega, bistvo Bravničarjeve muzike pa v okviru neke čutnomehkužne lirike po vzorcu pozne romantike in impresijonizma...« (»Slovenec«.) Moj odgovor je bil v teh dveh aforizmih: "Misli imajo tudi svoje čutne in čustvene odtenke in če se kdorkoli loti teh odtenkov, ni zagrešil ničesar zoper naturo 1 stvari.« In v naslednjem: >Da muzicirajo pri pogrebih, da muzicirajo v cerkvi, se mi zdi manj logično nego muziciranje pri miselni farsi.« Pomislekov o nujnosti glasbe k »Pohujšanju« je bilo polno od vseh sirani. Jaz jih nisem imel, zato sem stvar komponiral. Zanimivi so bili ugovori o pojmovanju različnih scen in vlog. »Pohujšanje« pozna pri nas skoraj že vsak drugi. Preden so slišali opero, si je že marsikdo ustvaril zase sliko, kako bo stvar približno izgledala, in če ni bila skladna z njegovim pojmovanjem, mu ni bila všeč. Nekateri so si predstavljali Zlodeja kot nekakega Mefista v basovi ali baritonski zasedbi, Petra n. pr. v tenorski zasedbi itd. Petrov vzklik: »Domovina ti si kakor vlačuga . ..« so imeli nekateri v duhu komponirano s pritajenim gnevom, drugi spet z izbruhom jeze ali z bolno resigniranostjo itd. Vsak je imel že svojo zamisel — z mojo so se morali šele sprijazniti. Če danes gledam svoje delo, moram ugotoviti, da bi marsikaj drugače napravil, nekatere stvari pa bi spet obdržal neizpreme-njene. Zlodejev pogovor s Petrom in Jacinto v II. dejanju bi tudi sedaj komponiral na isti način. Tudi veliko mest v III. dejanju bi na enak način pojmoval. V bistvu in konceptu pa sem tudi še danes sporazumen s prvotno zasnovo. Večkrat sem premišljeval, ali je razvoj opere mogoč in smiseln v smeri Pohujšanja . Prepričan sem, da nisem edini, ki si je stavil podobno vprašanje. Rešitev tega vprašanja mi je pomagala opera Leva Knipperja Severni veter , katero jc režiral v Moskvi Stanislavski, njena premijera pa je bila šest dni pred premijero Pohujšanja . Stanislavski si že dolgo prizadeva sprostiti opero, tega najbolj konservativnega otroka v umetnosti« in mu vlili novih substanc za uspešni razvoj in pravico obstoja v našem času. Pri njegovi režiji >Severnega vetra« so morali pevci pozabiti na glasilke in trebušno mreno, na zdržane visoke c-je in na postajanje na rampi. Pevec in igralec sta se morala zliti v celoto kakor drama in glasba. Na odru se je vse vršilo točno kakor v drami, le da je bilo vse »amalga-mirano< z muziko. V »Severnem vetru« je bil komponiran tudi telefonski pogovor in poslušalci niso imeli pred seboj »prima don« in »ultima don«, temveč pevce-igralce in igralce-pevce, ki niso izvajali opere, niti drame, temveč glasbeno dramo, ki pa gre ravno v nasprotno smer Wagnerjevega načina. Razvoju moderne opere so v tem načinu odprte nove možnosti in ta »najbolj konservativni otrok« bi začel hoditi s časom in njegovimi pridobitvami v umetniškem življenju. 2 Izvirna glasbeno-dramatska dela pred vojno Izvleček članka, ki ga je napisal bivši dolgoletni upravnik slovenskega gledališča gosp. nad- svetniik Fran Govekar. Za zgodovino našega gledališča izredno zanimiv članek priobčimo ob proslavi njegovega 401elnega obstoja v celoti. Prvi, Ivi je želel dobiti in spraviti na ljubljanski oder slovensko igro s petjem, je bil baron Zois. Pridobil je Antona Linharta, da je priredii prvo slovensko veseloigro »Županovo Micko« (uprizorjeno 28. dec. 1789.) in veseloigro »Ta veseli dan ali Matiček se ženi« (1790.). Tako sta Slovencem ustvarila prvi domači igri s petjem Zois in Linhart, začetnika bodoče slovenske drame in opere. ________________ Prave, domače opere ali spevoigre pa se je že lotil slovenski učitelj in organist Jakob Zupan v Kamniku. Uglasbil je okoli 1. 1780. opero »Belin , ki ji je napisal besedilo pater Janez Damaščan Dev. Žal, da ne vemo ničesar o kvaliteti, značaju in o usodi te prve naše opere._______________ Nekoliko pozneje je pisal opere Slovenec Jurij Mihevc (1805 do 1828.). Njegova dela so se uprizarjala le na nemških in inozemskih gledališčih. Na Dunaju so uprizorili 1. 1833. tri njegove operete, naslednje leto pa opero. Naslovi operet so: »Das Kind der Fee«, »Ein treuer Diener« in »Die Radikalkur«; oper pa: Das Reimspiel«, »Recht behalten die Planeten« (uvertura je bila že parkrat izvajana v Ljubljani) in Die MaskenTa poslednja opera je žela baje največji uspeh in so jo nato izvajala razna inozemska gledališča. ______________ L. 1848. so uprizorili v Ljubljani Stepankovo burko z naslovom »Tat v mlinu ali Slovenec in Nemec« s petjem. Napeve je napisal Jurij Fleišman. Igro so ponavljali nato še več sezon. Miroslav Vilhar, slovenski pesnik in skladatelj, je v Gradcu še pred 1. 1848. sam spisal in zložil svojo »Johanno von Luegc, ki jo je nato poslovenil z naslovom Jamska Ivanka . Na deske je ni mogel spraviti niti na nemškem odru v Gradcu, niti na nemškem odru v Ljubljani, ker je bila pač po svoji snovi, še bolj pa po svoji glasbi slovenska. Slovenci je niso mogli uprizoriti, ker niso imeli zanjo niti sposobnega osebja, niti ne gledališča. Uprizorjena je bila šele 1. 1871. Po svojem rojstvu najstarejše izvirno uprizorjeno slovensko — glasbeno-dramatsko delo je torej Miroslava Vilharja spevoigra v 3 dej. Jamska Ivanka«. Prva enodejanska opereta, izvajana na odru, pa je bil dr. Benjamina Ipavca T i č n i k ". Besedilo je po Kotzebueu poslovenil in priredil Bogoslav Rogački — M. Lendovšek. Predstavljali so jo prvič z velikim uspehom 4. februarja 1866. Glasba pod vplivom italijanske smeri ima dokaj domačih slovenskih motivov in napevov. ______ Anton Foersterjevo spevoigro »Gorenjski slavček« so uprizorili dvakrat 1. 1872. Na lepaku je biia 27. in 28. aprila označena kot »lirična opereta v treh dejanjih. Spisala Lujiza Pesjakova. Godba A. Foerster.« Da sta libretistka in skladatelj svoje delo kasneje temeljito predelala in spopolnila in ga iz-premenila v opero, ki jo je končno še deloma (tehnično) pre-osnoval prof. Karel Jeraj, je znano. Dr. Benjamina Ipavca opera v 3 dej.: »Teharski plemiči« so uprizorili 1. 1892. dne 10. in 21. decembra. Besedilo, ki ga je spesnil Anton Funtek, je izšlo že 1. 1890. Že novembra leta 1892. je javil »Lj. Zvon«, da je Viktor Parma, c. kr. okrajni komisar v Litiji, minoli mesec dovršil novo opero na isto Funtkovo besedilo. »Gospod Parma je ,Teharske plemiče1 popolnoma komponiral, zato se je tekst marsikje okrajšal in sploh v marsičem prenaredil,« poroča dotična beležka. Ipavčeva opera je namreč imela še precej govorjene proze, Parma pa si je z libretistom besedilo preosnoval tako, da je ostal le peti tekst. Operi je dal nov naslov po glavni osebi: »Urh, grof Celjski«. Premijera te naše prve resnične opere je bila 15. februarja 1895. Že 1. 1897. 5. januarja so uprizorili drugo Parmovo opero, in sicer enodejanko z dvema deloma »Ksenija«, ki ji je besedilo spisal Fran Goestl. Uspeh je bil popoln, orkestralni inter-mezzo je postal popularna točka koncertov; opera se je pela dolga desetletja vedno iznova v družbi drugih enodejank ali pa s Parmovo »Staro pesmijo«, enodejansko dramatsko romanco, ki jo je po H. Heinejevi pesnitvi spisal italijanski libretist Guido Menasci, avtor besedila »Cavalleria rusticana«. L. 1903. dne 24. marca smo uprizorili prvo Parmovo opereto v treh dejanjih »C a r i č n e a m a c o n k e«, ki ji je besedilo spisal A. D. Borum. Kakor »Ksenija« ima tudi ta opereta rusko dejanje. Dal nam je še tridejansko opereto »Nečak«, ki ji je besedilo spisal Nemec Frid. Hirsch. »Nečak« je imel svojo pre-mijero v Zagrebu pod naslovom »Lukavi služnik«. V Ljubljani je bil uprizorjen prvič 3. decembra 1907. Na ljubljanskem odru je dal Parma uprizoriti le še svojo poslednjo opero »Zlatorog;. Premijera pa je bila že po prevratu, jeseni 1. 1921. ------ Navesti moram še nov svetal glasbeni pojav: Rista Savina (Širco), ki je 19. in 29. decembra 1907. stopil na operni oder s »Poslednjo stražo«, po A. Aškerčevi baladi spisal Richard Batka. Uprizorili so ta ; dramatski prizor« obenem z Rebikovo enodejanko »Jelka«. Richard Batka je napisal libreto tudi za naslednjo opero Rista Savina »Lepo Vido«, ki so jo uprizorili decembra 1910. Skladatelj je kasneje svojo opero predelal 4 glasbeno (M. Polič) in tekstno (Milan Pugelj) in se je »Lepa Vida« izvajala ponovno 1. 1920. in 1929. Zaradi popolnosti moram še omeniti Josipa Ipavca ljubeznivo pantomimo »Možiček«, ki so jo uspešno uprizarjali v Gradcu, Ljubljani, Mariboru, Olomucu in Celovcu, naposled v Ljubljani po vojni celo s Parmovo novo instrumentacijo, ker se je bila avtorjeva partitura izgubila. Vse to do vojne. O produkciji po prevratu govori drug članek. M. IW Slovenska operna reprodukcija po prevratu Prvi slovenski glasbeni festival bo mejnik v našem glasbenem življenju. Pokazal nam bo uspehe (narodovega) dela in napora za razvoj glasbe, katera prihaja od vseh umetnostnih panog najpozneje do razcveta. Po prevratu in naši osamosvojitvi so vse skrite in latentne sile prihajale bolj in bolj do izraza. Vse, kar je v nas že dolgo tlelo, je pričelo goreti z velikim plamenom. Pred prevratom bi bilo n. pr. nemogoče sestaviti simfonični koncert samih domačih avtorjev. Po desetih letih svobode, po tem kratkem času, pa nam je že možno prirediti glasbeni festival, ki bo gotovo pustil vtise tudi v: mednarodnem svetu. V teh letih nam je usoda naklonila toliko mladih skladateljev, da bi bilo to število celo za večmilijonski narod nad pričakovanjem. Zdi se, kakor bi hoteli nadoknaditi vse zamujeno. Poleg Glasbene Matice, ki je dolgo pred vojno pripravljala polje naši glasbeni kulturi, smo dobili po vojni stalno gledališče in državni konservatorij. S slovensko opero smo dobili tudi stalni orkester, ki je neobhodno potreben za našo glasbo. Z orkestrom smo dobili učitelje glasbenega naraščaja in simfonični orkester, ki daje pogon ustvarjanju novih vrednot v tej glasbeni veji. Slovenska opera se je vedno zavedala svoje kultumo-poli-tične naloge: gojiti izvirno reprodukcijo in pripravljati tla bodočim delom tega žanra. Od prevrata pa do prvega slovenskega festivala, to je v dobrih trinajstih letih, je izvršila delo, ki je v tem oziru veliko nad sosednimi gledališči v Beogradu in Zagrebu. Izvajala je dela dvajsetih jugoslovanskih skladateljev, in sicer 27 izvirnih del s 319 predstavami. V sezoni 1929./30. je priredila slovenska opera že prvi ciklus jugoslovanskih opernih del (šest predstav), ki je dokaz, da smo se tudi v dramatski glasbi razmahnili ter da tudi v tej z gotovostjo lahko pričakujemo izkristaliziranja lastnega izraza. Mislim, da so že po tem kratkem času vidni obrisi hotenja, volje in naporov slovenske opere, da ustvari podlago, na katero bodo lahko zidala tudi bodoča pokolenja. V naslednjem podam statistiko vseh jugoslovanskih odrskih del, ki jih je uprizorila slovenska opera po prevratu. Statistika bo gotovo zanimala vsakogar, ki mu je razvoj naše glasbe in gledališča pri srcu. Pregled izvedb slovenskih in jugoslovanskih glasbenih odrskih del v ljubljanski operi po prevratu •o a 8 Z o P Cl, n rH on vo 2 vo 00 ^ 00 »n M CS CS ^ S ON On ON ON 3 O cs 05 ^ CN fO ^ 00 Sj CN £“ CN £? SJ SJ ^ g 2 £ S S 2 S ~ 5 >< g CM CM CS ^ On On tt >< 00 00 00 -a -a -o -o i3 COcOt-.CN o. a. O O a a O O O O O O o o o o o o o .■o C >w .. kt/l a >u >o !«■ '■% trt X < 6 Nanovo predel, po M Poliču in M. Pujflju V drugo predel. Novo inscenirana Predstavi na prostem : Tovoli Nanovo predel. A. Balatka | V. Vlček „ M Polič M. Polič J. Povhe O. Šest M Polič B. Kriveckij O. Šest O. Šest C. Debevec B Kriveckij O Šest B. Kriveckij P. Golovin ” O Šest B. Kriveckij P. Golovin J. Povhe J. Povhe M. Franova k. g. B. Kreft-P. Golovin O. Šest C. Debevec A. Neffat M Polič A. Balatka M. Polič A Neffat M. Polič A. Neffat >» ll M. Polič A Neffat M. Polič N. Štritof Dr. D. Švara Dr D. Švara . M. Polič A. Neffat Dr. D. Švara M Polič A Neffat vo in ® v£> V£> ^ M H 2 rf 2 ^ ^ ^ ^ l.II. 1928 6. XII. 1927 21.1.1928 9. XI. 1928 30. XI. 1928 7. V. 1929 5. VI 1923 30. XII. 1922 11. V. 1930 7 V. 1929 1. II. 1930 5. VI. 1923 22. X 1925 14. XII. 1925 28. III. 1924 30 XI. 1922 5. VI 1923 l.II 1930 13.1. 1930 29. III. 1931 29. III. 1931 17. XI. 1931 5. VI. 1923 27. II. 1932 30. IX. 1922 15. V. 1932 Bal. pantomina Opera v 3 dej. Opereta v 3 dej. Opera v 1 dej. Opera v 3 dej. Opera v 5 slik. Opera v 8 slik. Opera v 3 dej. Operna farsa v 3 dej. Opera v 5 slik. Opera v 3 dej. Opera v 3 dej. Opera v 1 dej. Bal. pantomina t 1 dej. Bal. pantomina v 1 dej. Opera v 3 dej Opera v 8 slik. Opera v 3 dej. Balet Opereta v 3 dej. Opereta v 3 dej. Opera v 5 slik. Opera v 8 slik. Tri enodejanke Opera v 3 dej Operna farsa t 3. dej. Iz jutrove dežele Miloševa ženitba Zmagovalka oceana Iz komične opere Lepa Vida Črne maske Nikola Šubic Zrinjski Gorenjski slavček PohojSanje v dolini šentflorjanski Crne maske Hasanaginica Nikola Šubic Zrinjski Povratak Svatovac Možiček Gorenjski slavček Nikola Šubic Zrinjski Hasanaginica Figurine Oj, ta prešmentana ljubezen Oj, ta prešmentana ljubezen Koštana Nikola Šubic Zrinjski Medea, Dandin, Maska Gorenjski slavček . Pohujšanje v dolini Šentflorjanski A. Balatka P. Konjovic Z. Hirschler Sl. Osterc Risto Savin M. Kogoj I. pl. Zajc A. Foerster M. Bravničar M. Kogoj L. Šafranek-Kavič I. pl. Zajc J. Hatze K. Baranovic-Zajc Parma-Ipavec A. Foerster I. pl. Zajc Safranek-Kavič n » P. Šivic P. Šivic P. Konjovič I. pl. Zajc SI. Osterc A. Foerster M. Bravničar 82/£26l 62/8261 OE/6261 I£/0£6I 2S/IS61 7 Pregled po skladateljih; V. Parma 3 dela v 4 sezonah 28 R. Savin ^ » » 4 37 L. M. Škerjanc 1 delo „ 1 sezoni 7 A. Foerster 1 „ „ 8 sezonah 53 I. pl. Zajc 2 deli „ 6 28 B. Širola 1 delo „ 1 sezoni 8 J. Ipavec 1 » 2 sezonah 7 J. Vilhar-Kalski 1 >5 >> 1 sezoni 7 Fr. Gerbič ^ 5) 1 3 J. Hatze 1 » „ 2 sezonah 13 K. Baranovič 2 deli „ 2 16 H. Sattner 1 delo „ 1 sezoni 9 A. Balatka 1 )» 1 6 P. Konjovič 2 deli „ 2 sezonah 15 Ž. Hirschler 1 delo „ 1 sezoni 10 Sl. Osterc 2 deli „ 2 sezonah 11 M. Kogoj 1 delo „ 2 9 M. Bravničar 1 „ „ 1 sezoni 6 L. Šafranek-Kavic 2 deli „ 2 sezonah 25 P. Šivic 1 delo „ 2 14 20 komponistov 27 del v 13 sezonah 319 predstave Lastnik in izdajatelj: Uprava Nar. gledališča v Ljubljani. Predstavnik: Oton Zupančič. Urednik: M. Bravničar. - Tiskarna Makso Hrovatin, vsi v Ljubljani. RAZVRSTITEV SEDEŽEV V DRAMI Pt/MO C'MrBiy«0 /101 IVAN LEGAT MARIBOR .................... iiimiimiiihm^m LJUBLJANA VETRINJSKA 30 PREŠERNOVA 44 TELEFON INT. 24-34 TELEFON INT. 26-3« Pohujšanje v dolini šentflorjanski Dirigent: A. Neffat. Operna farsa v treh dejanjih. Cankar. Uglasbil M. Bravničar. Režiser: C. Debevec. Krištof Kobar, imenovan Peter . . V. Janko Jacinta..................................... Z. Gjungjenac-G^ Župan.......................................M. Rus k. g. Županja..................................... M. Kogejeva Dacar................................... D. Zupan Dacarka................................. Št. Poličeva Ekspeditorica...........................N. Španova Učitelj Šviligoj........................J. Gostič Notar...................................S. Magolič Blagajna se odpre ob pol 20. Štacunar................................M. Simončič Štacunarka..............................K. Strniševa Cerkovnik...............................B. Peček Debeli človek........................... J. Povhe Popotnik................................Sv. Banovec Zlodej.................................. L. Kovač I. gost.................................A. Sekula II. gost.........................• • • J- Jeromova Godi se v dolini šentflorjanski v današnjih časih. tačetek ob 20. Konec po 23. Partar: Sedeži l. vrste . . . II. - III. vrste . Din 46 40 Nadaljni ložo' (J P^erju I • redu Din 25 „ 30 „ IV.-VI. . . 36 . VII. -IX. „ . » 32 f 'edež ! „ 25 . X. * XI. Lola Lože v parterju . . . . I. reda 1 - 5 . . . • »1 • tf 28 25 150 150 I. » II. * II. * „ 20 „ 20 » 15 6-9 .. . 180 III. » . 15 VSTOPNICE s« dobivajo v predprodaji pri gledallikl b1 w * Galerija: Sedeži I. vrste „ II. . III. „ IV. „ „ V. „ Stojišče Dijaško stojišče Din 14 12 12 .. 10 10 .. 4 °Pernam gladallKu od 10. do pol 1< In od 3. do 8. uro O RAZVRSTITEV SEDEŽEV V OPERI jRIBA4 Ljubljana Gradišče 7 trgovina z raznovrstnimi sladkovodnimi in svežimi ter konzerviranimi morskimi ribami Specijalna zajutrkovalnica vsakovrstnih rib - Vinotoč Lastnik I. Ogrinc Telefon 25-84