Poštnina pavšalirana!
ir. 26 Izhaja vsako soboto. Novo mesto, dne 26. novembra 1921. Posamezna številka K 1*60 Leto I.
Naročnina mesečno 5 kron. Za inozemstvo se računa naročnina dvojno. - Pismenim vprašanjem znamko za odgovor. — Vse pošiljatve na naslov lista „Sedanjost“.
Oglasi: V2 strani K 750'—, V* K 380'—, Vs K 200'—. Manjši oglasi po 4 K petit -vrsta. Pri večkratnem oglaševanju popust. Mali oglasi beseda 1 K, debelo tisk. 2 K.
Več samozavesti!
Ker so mi še v „Dol. Novicah" večkrat dovolili kakšen kotiček, zato se drznem tudi Vas nadlegovati s par vrsticami. Že v ljudski šoli sem imel veliko veselje do dobrega berila, posebno pa še po dokončani ljudski šoli. Tako sem večkrat v časopisih čital v hitrem napredku v raznih deželah in državah, posebno v Nemčiji. Nekoč vprašam, nekega moža, ki ga že danes krije hladna zemlja, ki je pa svoj čas precej sveta skusil: „Vi. očka kako pa je to, da v drugih krajih posebno v Nemčiji, tako hitro napredujejo v vseh strokah?" Mož se nasmehne in pravi: „Veš France, stvar je taka! V naprednih deželah vsak kmet, bere politične in strokovne Časopisje in knjige. Kmet ko gre na polje, ima v eni roki poljsko orodje, v drugi pa časopis." Ravno tako tudi obrtnik in delavec. S tem je menda hotel mož reči, da naprednejši narodi porabijo ves svoj prosti čas za politično in strokovno izobrazbo. In danes, po 16 letih od tistega časa, moram priznati, da je govoril mož čisto resnico. Kaj nam pomaga, ako redimo lepo živino, ko pa moramo prodati v izgubo, da zaslužijo tisti toliko, ali pa še več, na račun naših žuljev, kolikor mi dobimo za naše blago. O, krivica! Vzrok nezavednost in slaba organizacija.Znani izrek pravi: Nevednost je najdražja reč na svetu. Le žal, da to resnico sami najbolj občutimo na lastni koži. Dokaz zato je nam bil 28. novembra 1. 1920. Kajti po mojih skušnjah, ki sem si jih pridobil v šoli svetovne vojne je, da le narod, ki ima za podlago izobrazbe katoliška načela, je siguren boljše bodočnosti, v nasprotnem oziru pa večni suženj velekapitala. Zato plodonosno delo skrbi naše izvrstno urejevano katoliško časopisje, kajti dobro časopisje in dobre knjige so blagoslov za posameznika, kakor tudi za cele narode, nasprotno pa je kuga, svobodomiselno časopisje, za vso človeško družbo. Eden izvrstnih zagovornikov je tudi naš domači list »Sedanjost", ki se z vso vnemo poteguje za pravice zatiranih in boljšo bodočnost slovenskega naroda.
Kakor potrebuje popotnik, skozi puščavo 'dobrega vodnika in kažipota, tako potrebujemo tudi mi Dolenjci v teh razburkanih časih dobrega vodnika, da ne zaidemo še bolj na levo in to naj bode
naš list »Sedanjost". Naša dolžnost je, da list naročimo in razširimo z željo, da ne bi le obstal, ampak se tudi povečal. Vse to je pa mogoče, ako bode dovolj naročnikov in prispevkov za tiskovni sklad. Sramota za vse katoliške Dolenjce bi bila, ako bi list prenehal. Naj ne bo krščanske hiše na Dolenjskem pa tudi v Sloveniji, ki ne bi imela poleg dobrih časopisov tudi „Sedanjost", kajti le prava izobrazba, resnica in pravica nas bo rešila gospodarske in politične sužnosti.
Bog ži vi!
Franc V.
Seja mestnega odbora.
Novomeški mestni odbor je imel preteklo sredo sejo. Važnost trenutka zahteva, da tej seji posvetimo čim večjo pozornost. Po prečitanju zapisnika zadnje seje, ki vsebuje tudi znano liberalno samostojni-ško prepoved sv. maše in pridige na glavnem trgu, je g. župan poročal glede prevšolanja vasi Kandija, Žabja vas in Bršljin v Novo mesto.. Proti temu odloku okrajnega šolskega sveta so se pritožili soglasno obč. odbor Šmihel-Stopiče, krajni šolski svet, vodstvo deške in dekliške šole v Šmihelu in župnije Prečna in Šmihel. Nato je odšel novomeški gospod župan osebno v Ljubljano in tamkaj izposloval zagotovilo, da bodo vasi Kandija, Žabja vas in Bršljin prevšolane k Novemu mestu. Svoj korak je utemeljeval s tem, da obiskuje novomeško deško šolo tretjina vpisanih otrok, ki spada v okoliške občine, dekliško pa četrtina vpisanih deklic. Novomeška občina ima letno 36 000 kron stroškov za šolo. Višji šolski svet je naklonil mestu K 2000 podpore za drVa. Glede vodarine pa pravi g. župan, da bo poročal v tajni seji. — Upravnemu svetu Mestne hranilnice se izreče absolutorij za 1. 1920.
—	Nato pride na vrsto predlog starešinstva, da se na mesto odstopivšega člana upr. sveta Mestne hranilnice g. Šerkota izvoli za upravnega sVetnika g. dež. sod. nadsvet.nika Kozino. Gg. obč. odbornika dr. 'Fiscfainger in Mejak sta z nepobitnimi razlogi dokazala, da je bil upravni svet Mestne hranilnice izvoljen na protizakonit način še predno je potekla funkcijska doba prejšnega upr. sveta. Volitve v upravni svet, je izvršil stari mestni odbor že v maju in pred občinskimi volitvami.
(To se je seveda zgodilo zato, da Rozmanova gospoda sebi pravočasno zagotovi neomejen vpliv vsaj v Mestni hranilnici, ker se ni nadejala, da bo še kdaj „gospodarila" na rotovžu. — Op. ur.) G. obč. odbornik Kozina je branil (je že vedel zakaj,' mestno kliko. Mirno in stvarno razlaganje g. obč. odb. dr. Fischingerja je g. župana pogrelo, da je začel neparlamentarno vpadati v besedo, češ, da tozadevna pritožba opozicije še ni rešena, kar baje pomenja, da je takratna volitev upr. sveta pravilna. G. obč. odb. dr. Fi-schinger je nato v imenu opozicije prijavil ponovno pritožbo. Pri glasovanju je g. obč. odb. Kozfna dobil 12 glasov, 10 glasov pa je bilo proti. Z ozirom na ta rezultat je g. obč. odb. Kozina odklonil izvolitev, češ, ker mu je opozicija izrekla nezaupnico (kar bi končno bila le logična posledica njegovega od volilcev uradniške liste neodobrenega prenosa njihovega mandata k nasprotni stranki, — Op. ur.) V istem razmerju glasov je bil nato izvoljen drugi uskok g. obč. svet. Seidl, ki je seveda izvolitev sprejel, ni pa smatral za potrebno opravičiti te sprejetje.
Nato se je vršila volitev članov v krajni šolski svet. G. žnpan je v imenu starešinstva predlagal sebe, in gg. obč. odb. Groma, Seidla, Pauserja in na predi, županstva Prečne Jermana iz Ločne. Sprejeto. Za namestnike so bili predlagani gg. obč. odb. Košir, Mramor, Uderman in Rifel iz Ločne. Opozicija je predlagala g. obč. odb. Germeka kot profesorja. G. obč. odb. Mramor izjavi, da odstopa od kandidature, ker nima časa. G. župan se ni nadejal, da si upa kdo od njegovih septembrov ugovarjati njegovi volji. Zato je prekinil . sejo. Nato je g. župan proglasil, da g. obč. odb. Mramor mora sprejeti kandidaturo in g. Mramor je
—	obmolknil, kar je značilno in globo-kopomembno za razmere v mestnem svetu. Zato je opozicija enotno glasovala proti.
V	občinsko sodišče za pobijanje draginje je g. župan predlagal gg. obč. odb. Kalčiča in Koširja. V imenu opozicije je g. obč. odb. dr. Fischinger ugovarjal kandidaturi g. obČ. odb. Koširja in predlagal g obč. odb. Kronegerja. G. župan se je toplo zavzel za svojega kandidata, češ, da bi dobro bilo, ko bi v mestnem odboru sedeli vsi taki poštenjaki, kakor je g. trgovec Košir, ki ni odgovoren za
svojo obsodbo (baje radi navijanja cen in verižništva,) ker je bil takrat na fronti. (Res je, da v mestnem odbora niso vsi taki poštenjaki, ker je eden večji, drugi manjši; kakor jih je pač Bog ustvaril in volilci izvolili. — Op. ur.) Tako sta bila proti glasovom opozicije izvoljena v občinsko sodišče gg. obč. odb. Kalčič in Košir za „pobijanje draginje". Kaj si moremo misliti večjega protislovja?
V	odbor za zgradbo po inž. Klodič-Hrovat predlagane železniške proge sta bila soglasno izvoljena g. obč. odb. Preželj in trgovec g. Julij Kobe. G. obč. odb. dr. Fischinger vpraša g. župana, kako stoje mestne finance. G. župan se je temu vprašanju previdno izognil, češ, da se bodo že dobili viri v pokritje stroškov.
Nato je začel nekaj ječati tudi g. obč. svet. OgriČ, toda g. župan ga je takoj opozoril: *Vse povedat, vse povedat!k Zato je g. obČ. svet. Ogrič obširno razkladal, kako se je vdzil v Gradec in v Ljubljano in kako je nabavil nekaj električnega materjala ter da bo kmalu (?) celo Novo mesto razsvetljeno z 20 (!) žarnicami od postaje do mosta. Mestni odbor je nato na predlog g. obč. odb. Mejaka votiral v ta namen 80.000 kron kredita iz posojila, ki se namerava najeti pri Mestni hranilnici.
Pri slučajnostih se je oglasil za besedo g. obč. odb. Uderman. V imenu „kluba nameščencev in vpokojencev" je čital svoj govor radi utemeljitve predloga, da se vasi Kandija, Brod. Drska, Žabja vas, Irča vas, Ločna, Bučna- vas, Bršljin in Cegelnica priključijo k Novem mestu, da se s tem zviša davčna moč mestne občine od 70.000 na 120.000 kron letnih dohodkov, s katerimi bo občina lahko zidala novo šolsko poslopje, in da se omeji draginja. — G. obč, odb. dr. Fischinger je predlagal, naj se to vprašanje odgodi. Zdi se, da se hoče delati račun brez krčmarja, ker se imenovane kraje niti ni vprašalo za njihovo edino merodajno mnenje. Mestno gospodarstvo, dokler se ne spravi v red, ni nobena privlačna moč.
—	Neizogibni g. obč. odb. Ogrič je izjavil, da je Obrtno društvo (čitaj g. Ogrič sam), ki se razteza celo „tja doli do Šentjerneja", odposlalo resolucijo, s katero se zahteva priključitev omenjenih krajev k mestu. — Ker so nekateri odborniki ugovarjali tej pretirani zahtevi, je g. obč. „odb. Uderman izjavil, da je bolje več zahtevati, pa da se vsaj nekaj dobi (to so čisto liberalni pojmi o ljudstvu, s katerim se lahko baranta kot z živino, nato pa je predčasno izblebetal liberalno-samo-stojneško nakano, češ, da politika lahko vpliva, da se priključi k Novemu mestu še več krajev kakor se jih zahtev a, kersebodo
občine nanovo oblikovale. Nato župan vzame predlog na znanje ter predlaga izvolitev posebnega odbora, ki naj vodi pogajanja v tem smislu. V odbor so izvoljeni gg. obč. odb. Uderman, Ogoreutz, Kalčič, Malovič in dež. sod. nadsvetnik Kozina, ki pa je najprej izjavil, da ne sprejme, toda na ljubo g. župana je izvolitev vendar sprejel. Sprejeto.
Ko se še športnemu klubu „Soča“ odobri po komisionelnem ogledu napravo drsališča na Loki; vpraša g. obč. odb. dr. Fischinger, če je res, da že dve leti ni bil predložen proračun mestnemu odboru in kdo je kriv temu. G. župan pravi, da je nekdo vsekakor kriv, vendar krivda nikogar nezadene (čudno utemeljevanje!).
V	Ljubljani je osebno izposloval, da bo stvar ugodno rešena. — G. obč. odb. dr. Fischinger sklicujoč se na javno mnenje, je zahteval javno razpravo o vodarini, ker bi sicer izgledalo, kakor bi se nekaj prikrivalo pred javnostjo. G. župana je to vprašanje v živo zadelo in se je skliceval na knjige, ki so baje vsakomur na razpolago. Pohvalil Je sebe in svoje nesebično delovanje v blagor novomeškega prebivalstva, obsodil kritiko in pravil, da „se ga bo trgalo	kakor psa“ po	raznih	— „za-
konitnih	lističih".	(Novo	mesto	sicer ni
prestolnica, vendar pa po našem skromnem mnenju ni nikakršno zakotje, da bi radi tega bil	v njem	javno	izhajajoči list
zakoten,	ker bi	po tej	logiki	bil tudi
g. Rozman zakotni župan. — Op. ur.)
—	Nato je g. obč. odb. dr. Fischinger *pohvalno" omenjal, da so se ameriška darila končno vender razdelila po dolgih letih in opozatja, da je treba tudi afero s koruzo spraviti s sveta. Prosi, da se ne zavljačuje odgovor, ter predlaga, da gospodarski odsek stvar preišče in pojasni prebivalstvu. G. župan se strinja s tem predlogom, ki je soglasno sprejet. G. obČ. odb. Kroneger vpraša g. župana, če je voljan izposlovati, da se v hiši davčnega oblastva zaseže stanovanje v korist železničarjev, ki že leta zmrzujejo in se parijo po vagonih. G. župan je izjavil da to ne more storiti, ker bi okrajno glavarstvo potem zaseglo državno poslopje, v katerem je sedaj mestna šola. (To je odgovor ^socialno" čutega župana!) — Ko je še g. obč. odb. Malovič „ta svoje" povedal glede novega pokopališča, mrtvašnice in ograje, je g. župan zaključil javno sejo, kateri je takoj sledila tajna.
Širite katoliško časopisje!
Prevšolanle in priklopite«.
Na uvodnem mestu prinašamo potek seje novomeškega mestnega odbora. Gre za stvari, ki globoko zasegajo v življenjske interese novomeške okolice in ki ne
prinašajo Novemu mestu nobenih stvarnih koristi. Kot neizprosni zagovorniki avtonomije ljudstva, posebno pa občinske samouprave hočemo v vsem popolno soglasje z voljo ljudstva. Toda k stvari.
Danes za prevšolanje ne obstoja nobena stvarna potreba, za bodoče pa še manj.
Trditev, da mestne šole nudijo več izobrazbe mladini kot vaške, je relativen pojm in — milo rečeno — zelo smela. Če hočejo mestni očetje „osrečiti“ vaško mladino s svojo izobrazbo, bi morali pri-všolati v Novo mesto n. pr. celo šmihel-stopiško občino, ki oskrbnje 18 razredov šol. Kaj ne, to ne gre. Odkod torej naenkrat tolika „ljtibezen“ napram okolici ? Mar zato, ker del okoliških otrok obiskuje mestne šole ? Z isto pravico sme šmihel-stopiška občina zahtevati, da se Novo mesto privšola k njej, ker obiskuje znaten del novomeških deklic samostansko šolo v Šmihelu. Tu imamo torej slučaj medsebojne izmenjave. Odpade torej tudi ta razlog. Ostaja nam oddaljenost. Od kandijskega mostu do Šmihela je komaj dober kilometer daleč. Tisti, ki stanujejo v bližini mostu imajo danes res bližje v mesto v šolo, jtoda ko se zgradi nova mestna šola tam nekje pri gimnaziji ,bo šmihelska šola vsem otrokom na desnem bregu Krke bližja kot ‘mestna Krt se doda šmihelski deški šoli še četrti razred, ne bo nobene potrebe več pošiljati otroke v mestno ljudsko šolo, dočim bodo novomeške deklice še vedno hodile v šmi* belsko šolo.
Torej, okoliško prebivalstvo si privšo-lanja nikakor ne želi, z ozirom na mate-rijelno stran vprašanja pa je temu naravnost nasprotno. Privšolani okoličani bi morali plačevati drage prispevke za zgradbo in vzdrževanje mestne šole, ki bi je ne mogli rabiti. Mestu samemu bi ne bilo pomagano, posebno pa, če se res uveljavi Pribičevičevo načelo, da bodi Šola državna, mesto božja in ljudska. Okoliške občine bi plačevale 1/3 vseh stroškov za vzdrževanje šole, kar znaša na’ nje odpadajoči del letno 13.000 kron. Po trditvi g. novomeškega župana obiskuje mestno šolo 184 okoliških otrok, katerih vsaki plača letno 80 kron. To znaša letno K 14.720. Torej je mesto še celo na dobičku, če do privšolanja ne pride.
Jasno je torej, da rotovška gospoda zasleduje pri tem Čisto politične cilje in sicer v ozki zvezi med prevšolanjem in priključitvijo. O gospodarski strani priključitve bomo razpravljali prikodnjič.
Gre torej za poliliko. Dr. Žerjav je v zbornici stavil predlog, ki bo najbrž tudi sprejet, naj imajo občine z nad 10.000 prebivalci svoj poseben volilni red. Hotei je s tem v mestih, kjer imajo liberalci
sorazmerno večino, zagotovili liberalno prevlast, ki so jo že po vseli večjih mestih Slovenije zgubili. Občina z nad 10.000 prebivalci, po tem načrtu, pripade v popolno upravo tisti stranki, ki dobi pri volitvah sorazmerno največ glasov. Če dobi stranka A 500 glasov, stranka B 499 in stranka C 498, dobi stranka A župana in vse svetovalce in še del na njo pripadajočih odbornikov. Recimo, da je vseh odbornikov 24. Po odbitku župana in ' 10 svetovalcev, ki pripadajo stranki A, ostane za razdelitev 13. od-borniških mest. Stranka A dobi še 5 odbornikov, stranki B in C pa vsaka po
4 odbornike. Kajne, to je očevidna krivica! Kdaj pa so še bili liberalci za pravice ljudstva?
Največja kmečka občina v Sloveniji, ki pride po tem načrtu V poštev, je šmihel-stopiška občina ki pa ima popolno večino pristašev SLS. To hočejo libeialci preprečiti s tem, da odtrgajo del te občine. S tem delom in z drugimi okoliškimi vasmi pa hočejo doseči za novomeško občino predpisano število prebivalcev. To je tudi jasno povedal g. Uderman na seji mestnega sveta. Liberalci so prepričani, da bodo tudi v razširjeni občini imeli sorazmerno večino in da bo Rozmanovo ^gospodarstvo" za Javni blagor” trajalo v povečanem obsegu dalje v smislu dr. Žerjavovega računa, ki pa je napravljen brez krčmarja — brez ljudstva. Žalostno vendar značilno pa je, da novomeški zastopniki takozyane „kmetijske“ stranke delajo proti interesom kmetskega ljndstva-
Zato v imenu pravice in prizadetega prebivalstva ogorčeno protestiramo proti krivičnim liberalnim nakanam !
Opomba uredništva. Občinski odbor Prečna je zavzel v svoji seji odločno stališče proti prevšolanju in priključitvi Bršljina in Bučne vasi k Novemu mestu.
5 tem je položaj za vsakogar jasen. Dokler bo Rozmanova gospoda s pomočjo protikmetskih samostojnežev Matoviča, OgriČa in Koširja, „gospodarila" na rotovžu, ne bo mogoče spraviti v sklad interesa mesta in okolice, dasi bistvenega nasprotja med meščani in okolico ne bi smelo biti.
Ven s strupenim protikatoliškim tiskom!
Za katoliški tisk!
Papež Pij X. je nekoč dejal, da graditev cerkva, ustanavljanje šol, vzdrževanje misijonov in vsa dobra dela katoličanov dobe svoj pravi pomen v opori močnega katoliškega časopisja. Ni zastonj časopisj e naj večja velesila na svetu. Od slabega ali dobrega časopisja je odvisna uSoda človeštva, države, dežele, mest, trgov, vasi,-da'celo družine in posameznika na tem in onem svetu. Časopisje prodre v vsako palačo in[v vsako borno
gorsko vas. Časopisje je strup ali balzam človeški duši; ono obvladuje dušo in jo pokorava svojemu mogočnemu vplivu.
Vsakdo izmed vas je imel priliko prepričati se, kako nesramno, lažnjivo in skrajno umazano pišejo »Jutro", »Domovina", kmetijski list“, »Slov. Narod" itd. Ti brezverski, s framazonskim denarjem podkupljeni listi blatijo dan na dan vse, kar nam je drago in sveto!
Proti temu navalu združenih nasprotnikov se morajo zbrati pod nepremagljivo zastavo sv. Križa vsi verni katoličaui in udariti na plan za zmago dobrega časopisja. Ven iz krščanske hiše s protikatoliškim časopisjem! čas je, da se osvestimo! Od hiše do hiše zbirajte naročnike za dobre katoliške liste: „Slovenec“, „Novi čas“, »Domoljub" in »Bogoljub", ki izhajajo v Ljubljani; „Straža", „ Slovenski Gospodar" in Glasnik najsvetejših Src", ki izhajajo v Mariboru; dalje radgonska „Murska Straža", mladeniška „Mladost" ter Otroška lista „Vrtec“ in »Angelj-ček".
Kot najmlajša med brati katoliškimi listi pa je novomeška „Sedanjost", ki je pa pokazala vkljub osem težavam, da je dorasla svoji težki nalogi: vzbuditi dobro dolenjsko in belokranjsko ljudstvo k novemu življenju v boju za vero in narod. Podpirajte »Sedanjost", ker ž njo pomagate predvsem sebi! Naročajte in pridobivajte ji naročnikov ! Ne pozabite pridejati še nekaj krone za njen tiskovni sklad in spominjajte se svojega dolenjskega in belokranjskega glasila z dopisi in denarnimi prispevki pri vsaki veseli in žalostni priliki!
Pridobivajte naročnike za „Sedanjost“!
Društvene vesti.
Seja Orlovskega okrožnega svefa se bo vršila v Šmihelu ob pol 9. uri dopoldne, ob 10. uri pa bo skupna sv. maša. Predsedniki in načelniki odsekov naj seboj prinest) pismena poročila J — Bog živi!
Občni zbor Orlovske Podzveze v Ljubljani je ob obilni udeležbi izpal nadvse sijajno. Burne ovacije predsedniku JOZ bratu dr. Meglarju in predsedniku OPZ bratit Pircu svedočijo popolno priznanje zaslužnim za ogromni razmah vznešene orlovske misli. Dosedanje predsedstvo je bilo zopet izvoljeno. — Bog živi!-
Fantovski orlovski večeri se vrše vsak torek ob 7. uri zvečer v Rokodelskem domu. Udeležujte se pridno ! Brat urednik RadeŠček bo ta torek govoril o tisku in časopisju. Sledijo riadaljna predavanja 'drugih bratov.
Orel in Orlica v Toplicah imata v nedeljo 27. t. m. ob 11. uri dop. v prostorih izobra-žavalnega društva sestanek, na katerem predava brat Munda iz Ljubljane.
Soteski Orel ima predavanje na praznik 8. decembra. Predavatelj iz Ljubljane.
Tedenske novice.
Ljubljanski škof dr. A. Jeglič je poslal Jugoslovanskemu klubu sledečo brzojavko: »Lepo . se zahvaljujem za odločno vprašanje na ministra prosvete radi sklepa ljubljanskega višjega šolskega sveta o dtihovnih vajah ih o verouku v naših šolah — upam, da se ta ža nas razžaljivi sklep ne bc> potrdil. — Jeglič, škof. — Dr. Korošec je namreč v imenu Jugoslovanskega kluba poslal prosvetnemu ministru Pribičeviču interpelacijo in protest proti
odloku ljubljanskega viš. Šol. sveta, ki je odpravil maše za šolsko mladino, za verouk pa pdiočil, da je vsakemu na prosto dano učiti se verskih resnic. Proti temu ukrepu Prihi-čevičeve policajdemokracijc v Ljubljani mora ogorčeno protestirati vsa poštena slovenska javnost. Z uvajanjem cirilice nam odrekajo pravico do naše lepe slovenske besede, ki jo ponižujojo le še v narečje, trgajo nam vero v edinega Boga iz srca, ubijajo poštenost in čast s korupcijo in sokolsko nemoralnostjo ter praznijo naše žepe v korist kapitalističnemu molohu.
Politični položaj je še vedno nejasen. Vladna kriza traja dalje. Svet. Pribičevič hoče postati zunanji minister (opozarjamo na članek »Črna roka".) — Poslanec dr. Dulibič je v imenu Jugoslovanskega kluba protestiral v zakonodajnem odboru proti stalnim političnim stremljenjem plemenske nadvlade, dalje je zahteval, da se za vojne dobičkarje ne smatrajo kmetje, katerim se ni pomnožilo imetjo, ampak je le cena predmetom narastla radi manjvrednosti denarja. Govoril je gluhim, kapitalističnem ušesom. — V Belgradu se obravnavajo med zastopniki raznih ver in vlade važne cerkveno-politične zadeve. Od rešitve teh perečih vprašanj je odvisno mirno sožitje in blagostanje v državi. Kulturni boj in sokolizacija naj se odpravi, verski pouk naj se zopet uvede v šole kot prej, zagotovi naj se verska in plemenska enakopravnost in izenače plače duhovščine, pa bo mir. — Poslanec Gostinčar je v imenu Jugoslovanskega kluba izjavil, da klub ne bo sodeloval v razdelitvi države, ker se taka razdelitev protivi zahtevam slovenskega in hrvatskega naroda za plemensko ravnopravnost, radi katere bo klub tudi nadalje vodil boj za spremembo ustave v avtonomističnem smislit.
Shod somišljenikov SLS, ki sc je vršil v pondeljek v Novem mestu ob nabito polni dvorani Rokodeljskega doma, je otvoril urednik Radešček v imenu političnega odbora SLS. Predsedstvo je prevzel gospod župnik Vovko. Poročilo gospoda poslanika Stanovnika o političnem položaja je bilo sprejeto z odobravanjem na znanje. V nadaljnih točkah dnevnega reda sta poročala gg. župnik Vovko in urednik Radešček. V razpravo so posegli tudi gg. ravnatelj Dular, Bojane, Sedlar in Šporar. Ogorčeno se je protestiralo proti kulturno-bojnim stremljenjem centralistične vlade in višješolskega sveta, ki odpravlja celo šolarsko mašo. Guli so se celo klici, naj se otrok sploh ne pošilja v šolo, dokler se ne odpravi sokolizacija šolstva. V tem oziru je bila sprejeta ostra tozadevna resolucija soglasno in ob burnem odobravanju. Dalje se je zahtevala zopetna uvedba davčnih knjižic in odpravo dosedanjega krivičnega sistema plačevanja davkov. Glede železniške proge se je shod izjavil za načrt inženirja Klodič-Horvata. Tudi glede prevšolanja in priključitve posameznih delov občine k drugim občinam brež soglasja prizadetega prebivalstva je shod zavzel načelno stališče in protestiral proti vsakerriu hasilnemil preoblikovanju občin in kršitvi občinske Samouprave. Končno so se obravnavale še 'razne gospodarske zadeve in zadružništvo ter je nato predsednik s priporočilom za katoliški tisk zaključil zborovanje.	*
Nov državni volilni r#d določa za vsakih 40.000 prebivulcev po enega poslanca. Stranke, ki dobe več kot 20 poslancev, imajo pravico na 'razdelitev ostankov. Kandidati z visokošolsko ižobrazbo se več ne zahtevajo. V
Sloveniji ostanejo trije volilni okraji: Ljubljana (mesto), Ljubljana—Novo mesto in Maribor—Celje.
Za najboljšo rešitev ureditve države smatra predsednik Časnikarskega društva Dušan Nikolajevič v »Pokretu11 federativno Veliko Sr-bjjo z malo Ilrvatsko in še manjšo Slovenijo.
—	Mi vemo, daje ogromna večina (tudi med Srbi) protivna sedanji centralistični ustavi. Nikdo pa, komur je količkaj do te uržave, ne more zahtevati tako njeno ureditev, kakor jo predlaga Nikolajevič. Mi hočemo enotno državo skupno z Bolgari z avtonomnimi pokrajinami in z pokrajinskimi zakonodavnimi zbori. Vsaka drugačna rešitev utrjuje nadvlado enega plemua in najhujšo sužnost drugih plemen ter izziva politične, gospodarske in kulturne boje. Hočemo s kratka — mir!
Za državo trepetajo vsi policajdemokrati in »črnorokci," sploh pred vsako sapico. Ko se je pokazal na obzorju rdeči nos pustolovca Korlna med madžarskimi cigani, so kakor na povelje vsi »državotvorni11 listi od ^Slovenskega Naroda11, „Jutra11 itd. pa do ,, Kmetijskega lista11 in »Nove dobe11 hujskali na vojno, češ,, država je v nevarnosti. Ko bi bilo zadovoljstvo med ljudstvom, bi ne bilo nobene nevarnosti, ker država* smo mi. S tem kuj-, skanjem so vladne stranke priznale, da slabo gospodarijo, zunanjim sovražnikom pa so dale slabo spričevalo o notranji jakosti države, ki jo — po njihovem mnenju — lahko sesuje v prah vsak pustolovec. Rumunija ni mobilizirala. Ali je zato kaj na slabšem? Vladni krogi imajo sicer kosmato vest, toda tako slabo, da so vedno v smrtnem strahu za svojo — državo vajetov in biča.
Novo lopovstvo. Iz Nemčije je naša država prejela 17.500 repov goveje živine in 60.000 ovac. Vse to je poljedelsko ministrstvo prodalo nekemu društvu, katero je zastopal „pre-Ijubeznivi11 sinček (bes ga lopni!) Rade Pa-šič, ki je znan že vsemu svetu radi svojih „š ti k el j cev11. Mesar (»Selo11 ga imenuje „ka-sapin11) minister Pucelj je Pašiču prodal ovce po 182 kron, vole pa po 6040 kron. Vsa ta živina, ki je bila namenjena v vojni oškodovanim poljedelcem kot vojna odškodnina je bila torej prodana „pod roko11 in.pod ceno. „Kasapin minister Puce!,) — pravi »Selo11 — je bil v tem lopovstvu največ deležen.11 Nakradenega denarja se drži proklctstvo kot klošč in kjor pride ž njim v dotiko, ne bo imel sreče, posebno pa ne, če je izdajalec. Povdarjamo,^ da pri tem seveda ne mislimo g. ministra Puclja.
Dijakom še je odvzelo razdeljevanje podpor revnim tovarišem. Baje bo prosvetni minister odslej sam delil miloščino kot beračem ob petkih in komur bo on hotel (klerikalcem se-ved'a — knof). Proti temu so dijaki, namreč pošteni dijaki, ogbrijseno protestirali im odšli tja doli v Relgrad t4 zastonj. Prepričani smo, da se mladina ne bo pustila ugnati v kozji rog.
0 mobilizaciji na Hrvatskem je izdal kralj, namestnik zelo neugodno poročilo. Pri nas v Sloveniji je pa pokrajinska uprava zapeta do ušes. Samo preko vladnega časopisja spoznamo slab odziv vpoklicancev, ki trdi, da so „klerikalci“ krivi tega, ker niso hoteli hujskati ljudstva na vojno za prazen strah, ki je v sredi votel, okrog ga pa nič ni.
Albanijo smo lani priznali kot neodvisno državo. Kmalu nato smo poslali vojsko na njene meje in zavzeli nekatere kraje. Letos pa smo svojo besedo požrli in šli z vojsko še globlje v Albanijo. Sicer se francoski stric zato ni jezil, že ve zakaj. Tetka Italija je res stegovala svoj dolgi jezik, ker tudi ona ve zakaj. Angležki ujec je spoznal, da se nekaj plete. Zavihtel je „bič zveze narodov11 in lopnil . . . Naša vojska se je morala umak*-niti na svoje stare meje, pretrpeli smo sramoto in denarne žrtve. I, kaj to! To se nam ni zgodilo pod Pašičev.o vlado niti prvič, ne zadnjič. Zdaj naj pa še kdo reče, da nimamo energije! Še celo za izvoz. Samo, da sc ta energija po domače drugače imenuje. . .
Kdor nima molka (paternoštra), naj naniza pa nit lopovstva, ki se dogajajo pod varstvom „črne roke11, in naj moli »rožni venec11 za dolgo življenje današnje vlade. Pri tem pa lahko izbira samo „ta velike jagode11 afer, ker bi bil sicer »paternošter" preobsežen.
Kako se oslom plačuje. Ko je mesar postal, nekje minister, pride k njemu vol in pravi;
„Morava se ločiti in zato te prosim plačila za moje delo!11 — Mesar minister vola bogato obdaruje. —■ Kmalu nato pride k njemu krava in prosi: „Plačal si vola, ne pozabi niti mene obdariti.11 —j Mesar minister se malo namrdne, vendar plača tudi kravo. — Končno pride še osel in mesar minister sc razjezi: „Knj si pa ti zame storil? Poberi se!11 Osel pa odgovori:, „Brez takih, kakor sem jaz, bi ti nikdar ne prišel na to mesto!11
—	Mesar minister pa zgrabi palico in nažene osla. — Resnica oči kolje.
Italijansko vojsko je zasmehoval belgrajski list »Tribuna11, očitajoč ji zajčjo nrav, ki se , je pokazala ob porazu pri Kobaridu. Dva laška častnika sta prišla protestirat v uredništvo, pa sta odnesla na svojih bučah prav zrele hruške. Italija sedaj zahteva diplomatskim potom zadoščenje od naše države. Menda vendar ne bo prišlo do vojne, ka-li?
Poročilo o izidu porotnih razprav prinesemo prihodnjič. Radi dogodkov !• i j , < m < t: i <
sti smo morali odložiti več gradiva za prihodnjo številko.
Iz vagona.
V salonskem vozu razgovarja minister z verižnikom o pisalnih strojih. — Minister: »Nobenega ne maram11. — Verižnik: „?“ — Minister: »Ker mi je vsak stroj delal pravopisne napake..,11 — Verižnik: „. . . in Vas napravil celo za doktorja.11
Po seji mestnega odbora, član meščanskega kluba (ponižno): »Govornik opozicije je povdaril, da ste . .	— Župan (mu hitro
pade v besedo)^ „Vem, vem, toda ne verjemite mu!11 — Član: „. . . poštenjak.11
Ameriški novičar.
Raznoterosti. Predsednik Zedinjenih držav je izdal uradni proglas, s katerim določa 24. november kot zahvalni dan, dan posvečen Bogu, dan molitve. V tem proglasu priporoča ljudstvu, da naj „se zahvali Bogu za vse, kar je bilo podeljeno in moli za nadaljni božji blagoslov*. Vsaka beseda tega proglasa je prožeta z globokim verskim čustvom. In pri nas? Raje ne govorimo o tem. —■ Cena žita je padla skoraj na predvojno ceno. — V državi Illinois je prašičja kuga napravila dokaj škode. Radi nizke cene koruze so začeli kmetje krmiti prešiče ž njo. Ker pa je nova koruza še nezdravB, zato se je baje pojavila prešičja bolezen. — Delavske razmere so se v nekoliko izboljšale.
Poročila sta se v Ckisholmu, Mirni. Jakob Kočevar z Marijo Kočevar, oba iz Loža na Notranjskem in v Tower, Minn. Anton Stefanič s Francko Žnidaršičevo.
Um čl je v"1 Jolietu Jožef Težak iz Suhorja pri Metliki, star komaj 37 let. Zapušča ženo in dva otroka.
Eiolarje plačuje Slovenska eskomptna banka v Novem mestu še vedno po naj-višjem dnevnem kurzu.
Knjige družbe sv. Mohorja so došle!
Tiskarna — Knjigarna Knjigoveznica
J. Krajec nasl.
Novo mesto . se priporoča.
Išče se
izurjena pomožna prodajalka v manufakturni odelek Gospodarske Zveze v Novem mestu
za pomoč v prodaji ob pondeljkih in sejmnih proti dobri nagradi. Predstaviti se osebno v prodajalni.
Gospodarska Zveza
centrala za skupni nakup v Ljubljani
Podružnica v Novem mestu
ima v zalogi vse špecerijsko in koloni-jalno blago, izvrstno domačo svinjsko mast, razna umetna gnojila, žveplo za trte, galico, cement itd.
Veliko zaloga manufakturnega blaga.
Umetno gnojilo kajnit.
Lastnik, izdajatelj in odgovorni urednik Fran Radešček,
Tiska J. Krajec nasl. v Novem mestu.