4 8 4 ZGODOVINSKI ČASOPIS 47 1993 • 3 T»TZ- l T™' V S a k e m U P O g l a V J U J e P i s e c P " s P e v a l k rajši tekst. Uvod v knjigo je napisal znam itahjansk, zgodovinar prve svetovne vojne Mario Isnenghi. Analiziral je pomen vojne fotografije vrednost njenega sporočila m različnost njenega učinka. Objavljene fotografije govore o ozemljih ki so fròme Z e m C n e T ' - t P J a V n a U V O d n e m m e S t U j e B u c d o 1 o b J a v i l tudi nekaj fotografi s soške ™ , D a n a s n J e g a "Porabnika knjige preseneča kvaliteta takratne fotografije in seveda natančnost pisnih podatkov o posameznem posnetku; ti podatki so nastajali sočasno. P B r a n k o M a r u š i č L'Italia in esilio. L'emigrazione italiana in Francia tra le due guerre = L'Italie en exil Lémieration italienne en France entre les deux guerres. (Roma 1993). 605 strani. emigration F r a n H H ^ r p n J n *r \ P a r i Z U u s t a n , o v l J e n C e n t e r z a Rudije in dokumentacijo o italijanski emigraciji v Pietm r l h S K , J e V , s o d e l o v a n J u z 'talijanskim državnim arhivom iz Rima, študijskim centrom dietro Gobetti iz Tonna ter italijanskim kulturnim inštitutom v Parizu pripravil oktobra 1987 simpozij o itahjanski emigracij, v Franciji v dvajsetih letih našega stoletja s sočasno razstavo fotografskega inTugega dokumentarnega gradiva Gradivo strokovnega srečanja je izšlo leta 1988 v francoščini, razstavno gradivo vlade KrLVa Ж ^ ' T ? , t a h a meSUÌO; ' ? а а ' j ° j e i n fo™acijski oddelek predsedstva italijanske vlade. Knjiga m razstavni katalog saj prinaša več gradiva in se je časovno razširila tudi na trideseta leta nXi i z r a z i t o S f l n Z ì T f ? Vf Č ' a n r O V ' I t a l i J a n s k a migracija v Franciji je med obema vojnama nosila izrazito političen pecat, z nastopom fašizma so se prav v Francijo zatekali v prvi vrsti italijanski socialistični in komunistični politiki in somišljeniki. Tako zastavljeno vsebinsko zasnovo knjige pótHujé emigrant "V^anciT p r e d s e d m k a l t a l i J a n s k e republike Sandra Pertinija (iz leta 1984), ki je tudf žive?ko? Knjiga je razdeljena na šest poglavij; dvem a uvodnima in splošno zasnovanima sledi tretje ki opre- d Ä ^ ^ n T ^ f H ™ P ] ? a n j U (S?C,ÌaJÌStÌ' k o m "nis t i , popolari, anarhisti, komunistični disi- coskem odnoru Ж Jrf f н P , ' ™ ° " ^ ^ e m i g r a n t o v v «P^nski državljanski vojni ter v fran­ coskem odporu. Četrt, del predstavlja posamezne emigrante v obliki biografskih prikazov Peti je posvečen ekonomskim emigrantom ,n šesti del emigrantskemu tisku, bibliografiji in fotografskemu H л п Г н H"- V " Z d l P,°trebn,° ° Р 0 2 Г ' n a k n j i g ° ° , t a l i J a n s k i е т ! б г а с * v Franciji? Razlog je laradiUa" 1. anskih državljanov slovenske narodnost,, ki so bili zastopani kot politični in ekonomski emigranti O Vihar fkoò^tiran! Љ Г Г Г К У Р П С ' Д f r a v ° / ^ Т ^ " m e d Po l l tičnimi emigranti na primer Stane ™ i v P T Cv", ^ ' A n t o n A V o d o p , v e c , Anton Ukmar in drugi. Med avtorji besedil v knjigi omenimo vsaj Lea Valiamja, Gaetana Arfeja in Carlo Gobetti; vseh pisœv je preko 20. B r a n k o M a r u š i č Tržaslrzaložta,W09T.b181 s t r a n i " ' 6 " * * " " ^ '"* **""**• Ц Ш > ^ N a r 0 d n i m u z ^ T r s t : Tržaški Slovenec Boris M. Gombač (začetno črko drugega imena uporablja predvsem zato, da se loči kot 3 & T z f n a k l m ' m e n p m i n Priimkom) je bil doslej v našem zgodovinopisju znan predvsem kot specialist za zgodovino delavskega gibanja. Njegovo delo z gornjim naslovom je zato majhno prese­ nečenje, vendar le za tiste, k, ga bolje ne poznajo. Boris Gombač svoje navezanosti na Trst tamkajsnTe meTtf,6 Z«T10 " V H ^ 1 S k r i V a l - K 1 J U b s l u Ž b o v a n i u v LJubljani je s svojimi mislim, neprestano v rodnem mestu, bad tega je tudi knjiga z gornjim naslovom. 1 г * а Ш 1 1 1 ! ? а С а П j e g ?°- V ° n e k S l e p e g a ' f p r a v n e v s e l e J t u d i Prijetnega. Najmanj prijetno pa je biti L a s a Х Л ! Т ' " H a T H , s t o n ° g r a f l J a ЈД namreč zelo prepojena s politiko. Štednja neprestano I n l S z i m s k e g a raziskovanja. Če ji dognanja ne ustrezajo, si poišče primerne zgodovi- nopisce. Kaksm pretirani napori za to niti niso potrebni. V malokaterem mestu tako občutimo preteklost kot v Trstu. Tako njegov osrednji del kot okolica nam neprestano govorita o velikem razcvetu pod avstrijsko oblastjo. Čeprav je bilo veliko obdobje n e govega razcveta končano že pred vključitvijo v Italijo, pa je njegovo propadanje z njo neločljivo povezano. V preteklost, so obstajale tudi drugačne možnosti, toda meščanstvo v Trstu si jeTzbrato tisto ki ga je iz cvetočega vehkega mesta pripeljalo v nepomembno provinco, ki v bistvu v državi nikogar né zamma. Gombaca ne zamma proces propadanja, ampak delež, ki so ga pri tem imeli zgodovinarji Ker je to povezano tud, z odnosom do slovenskih someščanov, zlasti pa naravnega zaledja, je obračun avtorja s koleg, pravzaprav dvojen saj je prizadet kot Slovenec in kot someščan. Zato se nam zdi, da je oznaka d p i L Г Т ! J e n S p r e h ? d S k O Z ' historiografijo zadnjih dvesto in nekaj let« preskromen in ne ustreza resnici. Iz knjige veje velika prizadetost - lastnost, ki je tuja bibliografiji ™ n i r n P T Q Z a Č o n J a Л 1 0 Г Z o b r a v n a y ° t r ž a š k i h zgodovinarjev v 17. stoletju, je težišče njegovega zani­ manja „a 9. ,n 20. stoletju na času, ko postane aktualno nacionalno vprašanje ki ga od srede prejšnjega stoletja začne dodatno zapletat, še delavsko. Konflikt v Trstu je trojen in njegovi pojavi nas spominjajo na trrkotmk: pnzadeta stranka ima vedno občutek, da sta nasprotnika povezana m v premoči Zato šče o pomoč rzven njega: pristaši1 Avstrije v nemštvu, Slovenci v slovanstvu in Italijani v priključitvi Itali Г Gombač ugotavlja med tržaškimi zgodovinarji, ki se ukvarjajo s preteklostjo mesta, dve temeljni skupini' Ena sega od Kandlerja preko Vivanteja m Cusina do Apiha in njegovih mlajših kolegov, ki so pretežno levo usmerjen,, druga pa od Tamara preko R. Timeusa in Valussija do naših sodobnikov ki so b z k a sien, mescansk, hberaln, ,n po zadnji vojni tudi demokrščanski usmeritvi. Na ti dve temeljnUkupïn, se ZGODOVINSKI ČASOPIS 47 • 1993 • 3 485 veže nekaj desetin imen in historičnih del. Nobena teh linij ni čista; klasičen primer je Schiffrer; ločitev tudi ni ideološka, kot bi bilo mogoče razumeti gornji prikaz, ampak v bistvu strokovna. Prva skupina je namreč strokovno znala identificirati sile, ki so ustvarile Trst, drugi so se naslonili na mite, katerih začetnik je Rossetti. Po mnenju slednjih naj bi Trst prišel pod Habsburžane kot enakopraven partner, zato ima meščanstvo kot potomci starih Rimljanov posebne pravice. Te je Tamaro uporabil za opraviče­ vanje protiavstrijskih in odcepitvenih teženj. Pomagal je ustvarjati mit o vedno italijanskem Trstu, v katerem ni prostora za Slovence. Ta skupina se v bistvu loči od prve v tem, da m bila sposobna dojeti realnega pomena gospodarskega zaledja mesta; njegovo vlogo je prepotencirala, ustvarjala je podlago za mit o nujnosti osvoboditve italijanskih severovzhodnih pokrajin, do katere je potem prišlo po I. svetovni vojni. Nastavki za fašizem so evidentni. Enako je razvidna tudi krivda za dejstvo, da je fašizem dosegel med tržaškim meščanstvom »tako visoko stopnjo kohezivnosti, kakršna je bila drugod v Italiji redkost«. Posledice teh razmer za Slovence poznamo in Gombačev odnos do teh zgodovinopiscev nam je razumljiv. Zanimiv je avtorjev prikaz procesa, ki ga je v odnosu do naših rojakov opravilo tudi »napredno« zgodo­ vinopisje, kljub nedvomnim političnim simpatijam ne kaže prav nič strokovnega razumevanja za osebe in njihova dela, »ki nosijo blagovno znamko te stranke«. Če bi za čas do konca II. svetovne vojne še kako pristali na opredelitev, da je Gombacevo delo sprehod skozi historiografijo o Trstu, pa tega na noben način ni mogoče za povojni čas. Avtor tu zaživi na nov način, strokovne sodbe in ocene garnira z osebnimi videnji stvari. Pod lupo vzame Univerzo in šte­ vilne inštitute ter posameznike. Do vrste ljudi in njihovih del kaže nedvomno spoštovanje, čeprav se ne more izogniti negativnim posledicam sodbe, da so prav zgodovinarji po zadnji vojni pomagali rehabilitirati sloje »ki so si najprej s fašizmom, pozneje pa s koloboracionizmom zapravili možnost protagomzma« v političnem življenju. Zdi se, da je na nekaterih mestih malo podlegel generaciji, ki je dosegla vidne rezultate v sedemdesetih in osemdesetih letih. Z njegovimi sodbami o pomanjkanju propulzivnih razisko­ valnih programov na tamkajšnji slovenski strani se bi lahko še mogoče strinjali, le vzroka ne bi iskali v Trstu ampak v Ljubljani. Tu desetletja ni bilo prave volje za diskusijo o neprijetnih temah, kakršne so fojbe in poboj v Porčinju, kar je težilo tudi Slovencem naklonjene kolege. V pomanjkanju enakopravnega dialoga so nam enostavno ušli. Slovenska stran zaradi zvestobe politiki ne pa stroki, zaradi nekaterih dreves ni videla gozda, razmeroma čisto pozicijo je spremenila v sumljivo končnico. Probleme, ki jih je ustvarila politika, bo poslej v okviru dvostranske strokovne komisije reševala stroka. Ne glede na izredno kritičen odnos do najbolj vplivnega dela tržaškega zgodovinopisja v obravnavanem obdobju konec Gom- bačeve knjige preveva optimizem. Stoletne izkušnje pa Slovencem še naprej narekujejo previdnost, ki jo zahteva duhovito izbran odlomek iz Brižinskih spomenikov na zadnji strani ovitka. Delo Borisa M. Gombača je kronološko smiselno razdeljeno, opremljeno s številnimi opombami in bogatimi seznami literature. Želeli bi nekoliko obširnejše podatke o posameznih zgodovinarjih, saj se je med številnimi imeni včasih težko znajti. Ne glede na občasne težave pri orientaciji po vsebini nam sproža številna vprašanja in želje. Skoraj gotovo bomo Slovenci potrebovali slovensko zgodovino Trsta; od ita­ lijanskih kolegov kljub dobri volji ni pričakovati čudežev. Slab okus, ki ga puščajo številna dela, nam ne govori toliko o zgodovini kot znanosti temveč bolj o ljudeh, ki so jih napisali. Veliko je zgodovinopiscev, malo pa je resničnih raziskovalcev zgodovine. Gombač je opravil dragoceno analizo, ki nedvomno potrebuje soočenje z italijansko historiografijo in kliče po prevodu. Ne glede na rezultat te diskusije pa je jasno, da z njo Slovenci nismo dobili le enega izmed možnih pregledov zgodovine Trsta v zadnjih dveh stoletjih in nekaj desetletjih, ampak hkrati delo, ki je zaradi porekla avtorja postalo v trenutku svojega izida sestavni del njegove preteklosti. S t a n e G r a n d a J e r a V o d u š e k , Prevzem oblasti 1944-46 Ljubljana : Cankarjeva založba 1992. 455 strani. V času pospešene revizije slovenske sodobne zgodovine, oz. v času uporabe historiografije tudi v poli­ tične namene je kot naročeno izšlo delo Jere Vodušek Starič: Prevzem oblasti, 1944-1946 V knjigi je avtorica, kot dokaj pomenljivo pove že naslov, namenila svojo pozornost dramatičnemu obdobju konca druge svetovne vojne na naših tleh ali kot sama pravi »Knjiga opisuje revolucijo v Jugoslaviji in Sloveniji v njeni zmagovalni fazi«. Delo vsebuje sedem temeljnih poglavij, v katerih sta obdelani zadnji dve leti vojne iz povsem po 1- tičnozgodovinskih aspektov in po besedah avtorice, da bi odkrili mehanizme prihoda na oblast nove poli­ tične oligarhije. Prejšnja, ki je vsa medvojna leta vedrila in oblačila na Slovenskem, se je morala umakniti, nasilno odstranjena v izgubljenem boju za oblast. Seveda se ta dramatična borba v Sloveniji ni mogla odvijati, ne da bi bila uokvirjena v jugoslovanske oz. v širše mednarodne okvire, kar avtorica vestno beleži v bistvu od začetka do konca knjige. Sploh je pri celotnem branju opazna izrazita jugoslo­ vanska poanta vsega dogajanja v takratni Sloveniji, kar delo sicer kvantitativno razširja, kvalitativno pa siromasi. Metodološki pristop k tako kompleksni problematiki narekuje - tudi zaradi izredne aktualnosti teme - oženje vprašanj na slovensko politično udejanjanje v tistem času. Čeprav seveda razumemo, da se je marsikaj dogajalo v Beogradu ali v neposredni okolici Tita, ne moremo mimo želje, da bi se raje priviligirala le slovenska zgodovina. To našo slovensko bitko, pa naj jo imenujemo kakorkoli že, gre v marsičem abstrahirati od dogodkov v Makedoniji, ki jih avtorica povzema po spominih Svetozarja Vuk- manoviča-Tempa. Vprašanja, ki se pred slovensko zgodovinsko znanostjo nizajo v vse bolj dramatičnem tonu, nam mogoče zastirajo pogled na kompleksna zgodovinska dogajanja v vseh oblikah bivše Jugo­ slavije. Pa vendar so naša prioriteta. Tam, kjer se je Jera Vodušek Starič lotila bistva slovenske držav­ ljanske vojne, bitke za narodno osvoboditev ter zmagovitega pohoda revolucije, je nedvomno dosegla