Offles sf pabUoeUoa : MST 8o. lAwsdaU ses. T.Upkos.j LawndaU «638.
CHICAGO, ILL., petek, 11. julij« (July 11) 1919.	ŠTEV.—NUMBER 162.

1 4 t919
praaulkuv
d.ij

tí uildftji.
ram

"Mira brez lige ne sme biti", pravi VVilson.
Predsednik je izjavil v senatu, da so njegove točke prodrle. Blokada Nemčije odpravljena, štiridesetletna puščava.
t Washington, 10. juL — Pred-Isdnik WUeon je denes opoldne lejsl v svoji poslanici, katero je rečital v senata, da je neUva li. U narodov neločljiva od pogodiš miru in da bres lige ne more iti miru. Mml je tndi, da mi-ovni polet s Nemčijo morda ni gkšsn, kot bi ga bili mi spisali liti tak, kot U ga bili radi dim-fcneli, ali v splošnem ja najbolj-kakor moro biti t danih pogo-ih. Sklenili so ee kompromisi, ki bili neizogibni, toda sprsmeni-niso ameriških mirovnih princi-ov. — Oitanje poslanice je traja-40 minut.
Washington, 10. jul.—Predsednik Wilson je imel danes prepol-ue prvi razgovor s čjmikaraki-il poročevalci odkar je Amerika napovedala vojno Nemčiji. Nje ovo mnenje je, da bo senat rati-Iciral mirovno pogodbo brez re-erviranja. D^jal jfe tudi, da je lokada Nemčije z ratificiranjem liru v Weimarju avtomatično od-ravljena in Nemci smejo zdaj vobodno trgovati na temelju redit nega sistema, ki ga je spre->1 zavezniški goapodarski svet.
London, 10. jul. — Iz Berlina oročajo, da je predsednik Ebert anes podpisal ratifikacijsko sa» lucijo in nato je bil dokument
Weimar, Nemčija, 10. jul. — sarodna skupščina je včeraj rati-icirala mirovno pogodbo z 208 laaovi proti 115; 99 poslancev se e vzdržalo glasovanja. Ratifika-ijska resolucija se glasi:
Odobravamo mirovno pogod-
0	med Nemčijo in zavezniškimi r pridruženimi državami, pod-
lisano dne 28 .junija 1919 s pro-okoloni vred in istočasno podpi-ane pogodbe glede na okupacijo »renske. Ta aklep postane velja-en, ko bo oficijelno naznanjen."
Na sei) je MI a večina članov ka-inpla in vai poslanci. Dr. Hcr-lann Mueller, tajnik zunanjih idev, je pre^lpžil resolucijo po ratkem govoru, v katerem je de-il, da je potrebna hitra ratifi-aeija, tla se Nemčija čimprej iz-ebi blokade. "Naša usoda je, da pripravimo za štiridesetletno otovanje skozi puščavo," je reci, "družili besed nimain, s kate-itni bi označil dolgo pot trpeče-a izpolnjevanja mirovnih pogo-
Sledila je vroča debata. Mnogi ovorniki, posebno demokratje in ivši junkerji, so silovito napadli osamezne točke mirovne pogod-. Nemir v zbornici je bil nekaj asa lako velik, da je predsednik rozil izprazniti galerije. Ko je riši o do glaaovsnjs, so večinski n neodvisni socialisti ter manjše evilo eentristov glasovali za rati-ikaeijo; konservativci ao glaso-ali proti, dačini so se demokrat-e, nekateri večinski socialisti in tali klerikale! vzdržali glasova
iK
Pariz. 10 jul. — Ratifikacija irovne pogodi* v nemški narod-
1	skupščini pomeni, da bo zdaj koj odpravljena zavezniška blo-ada in trgovina ter poštna in rzojavua sveža z Nemčijo bo odrta. Po določbi v pogodbi stopi o mirovni pogoji v veljavo kakor iitro jih ratifieira Nemčija in <ri lavne zavezniške države. Nem-ija je prva. ki je to storila, toda >e ve ee, katere tri zavezniške dr-ave ji bodo sledile Pogodbe j*
predložena v ratifikacijo fran-oskemu. sngleškemu in italijan ►kemu
parlamentu in še ta teden predložena ameriškemu aena
Iu.
RDEČA ARMADA V OFENZIVI V SEVERNI RU8UI.
London, 10. jul. — Iz Moskve poročajo, da so sovjetske čete pričele ofenzivo «everno od Dvine na arhangelski fronti. Ljuto bojevanje se vrši v okolišu Polšna. Sovjetske čete ao v prvem navalu ujele 200 moi in vplenile osem strojnic.
Brzojavka iz Bukarešta se gla-si, da so ogrske sovjetake čete pričele ofenzivo proti Rurauncetn na vsej črti ob reki Tisi.
6ENERALNI STRAJK V RIMU; VOJNO STANJE.
Italijanski delavci so se postavili po robu militariatičnim nared-bam vlade.
OLEMENOEAU IZGUBLJA TLA.
_ a»
Pariš, 10. jul__Ia Rima poročajo, da eo se danes ponovili izgradi v Rimu. Dve oeebi sta ubiti in tO ranjenih ▼ boju s vojaštvom. Več živilnih prod^alnic ja ople Mih. — Ponovni izgredi so is-lomili Judi v.Palannu in Rres-oiji, kjer je bilo aretiranih 100 delavskik voditeljev.
Rim, 10. jul. — Delavska zbornica v Rimu je proglaaila generalno stavko, ki je v moči od včeraj opolnoči. Stavka je protest proti vladi, ki hoče z oboroženo ai-lo preprečiti nadaljne demonstracije ljudstva proti draginji in profitarstvu. Dela vet vo obtožuje vlado, da hoče s svojimi drastičnimi militariatičnimi naredbatni zaščititi oderuške trgovce z živili. Čim je bila proglašena generalna stavka, so bile takoj mobilizirane vse policijske rezervo in v Rim so prišle močne čete voja štva, ki so zastražile vsa javna poslopja, glavne trge, banke in večje trgovine; skoraj na vseh uličnih vogalih si) postavljene strojnice in oklopnjce se pomičejo sera-intja. .Vlada je razglasila vojno* stanje. Obenem je bil včeraj o-tvorjen parlament. ,
Zjutraj so bili izgredi pred ne-katerimi prodajalnicami. Ljudstvo je napadlo trgovine, katerih last niki nočejo znižati cen.
Rim, 10. jul. — Ministrski pred-sodnik Nitti je včeraj v parla< men tu apeliral. poslanee, da naj hitro ratificirajo mirovno po godlio in da se vzdrže prijateljski odnošaji z zavezniki, posebno s Francijo. Dalje je dejal, da jc dolžnost parlamenta, da se hitro uvedejo mirovne razmere, znižajo cene in vpostavi red v Italiji.
Pariz, 10. jul. — Francoska zbornica je z majhno večino podprla vlado, da ostaneta vojno stanje in cenzura čaaopiaja šc toliko čaaa v veljavi dokler ne bo rati-fieirana mirovna pogodba. Toda opozicija proti vla4j je bila v tem slučaju tako velika, da je jasno, da vlada vedno bolj izgublja za upanje pri poslancih in da Cle-mcneeau ne ostane več dolgo čass na krmilu. To priznavajo tudi li-sti. ki podpirajo vlado in njeno politiko.
Pariz. 10. jut. — Francija stoji pred veliko krizo, ki se pokaže prihodnjo zimo, ako ne prej. Polja so ohraščena z žitom. H dozoreva za letev, toda na kmetijah manjka delovnih moči. orodja, voz, konj in drugih pripomočkov, da bi spravili žito v snope, zrnje in v žitniee. Na tisoče in tisoče a-krov doaorelega žita je že zdaj uničenega valed velikega deževja, a drugo bo vzelo konec radi pomanjkanja moških delavcev.
ef the PtmUmI, A* S*
PMtMiUr OMMML
I
i In- p 'anjcf )„
SKRIL SE JE V LEKARNI IN POBEGNIL IZ MESTA V AVTOMOBILU.
Nanj pade krivda aa krvopreUtjc.
Argo, 111., 10. jul. — 2000 Itrgj karjev se je udeležilo pogreba dveh ustreljenih delavcev Johna Wutaka in Mihaela Marcinka, ki se je vršil danes predpoldne. Wu-tak se je pred dvema tednoma vr« nil iz Francije, kjer je elužil devet mesecev v ameriški armadi iu dvakrat je bil ranjen. Nemška krogla ga ni ubila, toda ubila ga je krogla najetemu kapitalističnega biriča.
Argo, 111., 10. jul. — Oborožen napad kompanijakih biričev na delavce v pondeljek zvečer je danes tirjal tretjo žrtev. Kazimir Bakutis, ki je bil nevarno ranjen v prsi, je umrl v bolnišnici. — V prošli noči je počilo več strelov v blitfni tovarn, tpda ne ve ae, kdo je atreljal.
Argo, IU. — James Edward Reeves, župan Arga in Summita, preddelavec v delavnici za po* pravljenje strojev Corn Products Refining kompanije, se je moral proti svoji volji zahvaliti za In pansko mesto. Pustil je župov in službo preddelavca in bežal v avtomobilu iz meata, ker ao bile za njim žene štrajkarjev.
Vzrokov je več, da ae je maral Reeves proti svoji volji in v hitri-ci posloviti od mesta, ne da bi se poslovil pred svojim odhodom pri svoji družini, kot je pri uaugdi pri ljudeh, ki gredo lahko povsod z odprtim obrazom. Predvsem ga obtožujejo, da je on zakrivil, da so strglacti streljali aa šUajMtfc Dalje ira abtešujejo, da je pome*t, gal kompaniji zlomiti stavko. Sel , je okoli trgovcev v obeh raeatih in jim priporočal, naj ne dajo štraj karjem življenskih potrebščin na upanje, ampak naj zahtevajo denar. Trgovei so njegovo umazano početje sporočili stavkovnemu od boru, kar je povzročilo silen vihar med delavskimi gospodinjami,
Župan je bežal tako hitro, kot je vozil avtomobil iu ni imel časa, da bi dajal pojasnila, zskaj mora bežati. Bolj zgovorne so pa bile žene štrajkarjev, ki so pripovedovale, zakaj so ga nagnale iz meata. Pred Brugovo lekarno -so ga ob-s topi le tri ženske in mu pričele čitati levite v litvinskem jeziku. Ker jim je nekaj ugovarjal, so ga pošteno oklofutale, da so mu pad-a očala na tla. Po teh zaušnicah je zbežal v lekarno. Tu je oetal dve uri iu stražila ga dva policaja. Od spredaj je naraščala gruča ženskih, ki so se odločile da obra-čunijo z županom. Župan je spoznal, da je v pasti in skušal se je izmotati iz nje z urnim begom. Smuknil je pri zadnjih vratih v stransko ulico in pričel je teči. Ženske so ga zapazile In ao ateklo /.a njim. župan je tekel, kar ao ga nesle noge, da ne pride ženakam v post. Na njegovo srečo ae je nekdo mimo pripeljal V avtomobilu. Reevea ga je proeil za boljo voljo, da ga odpelje. Neznanec je uslišal njegovo prošnjo in ga kmslu odpeljal izpred oči raztogo tenih žen.
Kasnejša poizvedovanja časni ksrskih poročevalcev niao dognala, kam je izginil župan, izvedeli so le, da ni doma in da je tudi njegova soproga odšla z doma.
Kompanije, ki se brani z vsemi sredstvi priznati orgsnisacijo, prireja pleae za stavkokase in atav-kokaziee za visokim zidovjem, da se ji ne izneverijo.
Odborniki "Ameriške dele veke federaeije" zahtevajo, da ae uvede kongreana preiskava In dožene, kdo je povzročil krvopreHtje in ukazal streljsti na mirne štraj» karje. tako da bodo krivci prejeli saaluženo kazen.
Ns št raJkarskem shodu je Oeo. W Davidson, tajnik lokalne stre kovne organisa«!je. vprašal : "Ali je kdo videl, ki ee nakaja v tej dvorani, da je Charles Johaaes ustrelil ta dva moža včeraj?" <d«ij. as a sms. a "
D. 0. — V zborni-d je pričela bitka med prohiblcl-nistl in protiprohibicijonisti ra-postav ss isvedenje prohibiclje. Prohibioijonisti so demonstrirali, ds imajo večino, nasprotniki rohibicije so pa dokazali, da ahko vodijo uspešno obštrukcijo, ki lahko ssvlsče debate in prepreči, da ne bodo predlogi prohiblcl-jonistov hitro sprejsti. Debata o prohibietjoniških predlogih se bo najbrž navlekla skozi vss teden.
Pri dveh glasovanjih o predlogih k dnevnemu redu so se merile prohibisijoniške in protiprohibici-joniške moči. Prohibicijoaisti so rsjcli S29 glasov ,naaprotoiki pa
ZRAKOPLOV R-34 NA PO-, VJtATKU V ANGLIJO.
New York, 10. jul. — Angleški zrakoplov R-34 je danes zjutraj odplul nazaj proti Kvropi. Vetrovi ao ugodni in balon plove 48 milj na uro. Ob destlih prcpoldne je bresšična depeša z zrakoplova na znaniia, de ee je R-34 le oddaljil feč kot 300 milj od obrežje. Nekaj minut pozneje, ko se je zrakoplov dvignil v srak s postaje v Mlneoli, jc prišla is viaočinc depeša sledeče vsebine: "Goodbye, Araeriks I Hvsls «ti sa goatoljub-noat. Upamo, da prijateljaki odnošaji med teboj ln nami žive večno. Moštvo."
«TKA RADI PIOHI-RICIJE V KONGRESU,
QBSTBÜKOUONISTB VODI KONGRESNIK SABATH.
Prohibioijonisti so slišali nekaj britkih resnic.
i
dovoljenih je p»
predlogu dttungst ur ss splošno razpravo, šest ur je dovoljenih za prohlhšeijoniste in šsst ur ss nasprotnike prohibiclje.
Kougrcsnik Ssbath iz Chicsga je vodil nasprotnike prohibicije. Pokazal je, da je parlamentarec, ki zua taktno voditi obštrukcijo. 8 svojim naatopom je povzročil, da je moral piaar prečitati vea zakon, kar je trajalo dobro uro. Med čitanjem je kongresnlk zahteval večkrat, da ae konštatira sklepčnost zbornice. Pisar je moral pre-nehati a čitanjem, predaednik Je pa odredil Čitanje imen kongresni kov.
Mr. Ssbsth je povdarjal, da je ljudstvo v splošnem nasprotno splošni prohibiciji. Skliceval se Je pri tem na glasovsnje v Chicago, pri katerem sta bili dve tretjini glasov oddani proti prolilbiciji iu le ena tretjina za prohlblcijo. Povdarjal je, da je devetdeset odstotkov delsvccv proti splošni prohibiciji, v rsvno tem rssmerju so tudi vojaki, ki so Se vrniti iz Francije proti prohibiciji. Govoril je, da skuisjo prohibicijonilki parlamentarni zakulisniki sapa-Ijatl narod in zdi se, ds no uspeli.
Njegovi stvsrni argumenti niso nsprsvlli vtiss na prohibid Joni-ste, ki vedno trdijo, da prohibid-ja odpravila zla s tega svata.
Za njim je govoril*proti prohibiciji kongresnih Pou is Severne Karoline, ki jc naglslsl, da je zakon preoster, sli trudil se js tudi ste, ki vedno trdijo, ds bo prohi-bieija odpravila sls s tegs sveta.
Kongresnik U Ousrdis is New Yorks js najhujše pobožal prohi-bidjoniste, ko je rekel, če bi ljudje iz prohibldjonllkih držsv ne prihajali v New York, bi v New Yorku ne bilo pljsneev. Dslje je kongresnik Le Ousrdis dejal, da tihotapski žganjekuharji is južnih držav zahtevajo prohiblcijo, da bo tihotapsko kuhsnjs žgsnjs bolj cvetelo.
Kongresniks Smsll h Severne Karoline In Oslllvan iz Mssse-ehuaettss. oba demokrata, sta povdsrjals, ds ja protiustavno sprejemati vojne postsva, Ae je
Chicago in okoliša ; V potek jas-ne In hladno. ^Iiverni in severne-vzhodni vetrovi
takti
(U
NASPROTNIKI LI6E DELAJO PRIPRAVE,
%iV	i
NA TAKTIKO IE AE NISO
Strah imajo pred predsednikovi
mi gorori aa ljudskih shodih.
Wgshiagton, P. 0. — Republi kanski senatorji se priprevljajo za opostaijo proti ustavi lige ns rodov in rasprsvljajo o opozicijo-nalni taktiki. , jH
Nekateri časnikarski poroče-valei trdijo, da imajo republikan ski oposicijonalci toliko glasov na svoji strani, da imajo večino, čs bodo sahtevali revizijo mirovne pogodbs. Seveda je tajnost, ksko so časnikarski poročevalci prišli do tsh saključkov, ampak oui Is trdijo, da je na strsui oposicije sest deset glasov, ker prištevajo k opoziciji tudi nekaj nasadnjeških demokratov, ki se niso nikdar strinjali a naprednim programom predsednike Wilsona. Po isjevi časnikenkih poročevslosv, ki so prebrskali mnenja ssnstorjsv, ni teh šestdeset senatorjev v direktni oposiciji proti mirovni pogodbi, smpak med njimi so tskl, ki ims-jo svojs possbne lelje s osirom ns mirovno pogodbo.
Rdini niso ts glede taktike. Nekateri opozicijonalci menijo, da je trebe zahtevati ločitev mirovne pogodbe od ustavs lige narodov in druge rasne spremembe, le preden prične predsednik ob-državati javile lju4*ke shode po Ameriki Taka tkktikn dokazuje, da m inadnafliilkg boje, da prepriča ljudstvo, d» je reenioa na njegovi atrgal Nekateri previdni političar; tal
vih ust, kako sodi o mirovni po* godbi ln ustavi lige narodov, bo ljudstvo pri prihodnjih volitvah, ki se vrle le v prihodnjem letu, nastopilo proti večini v senatu. Taka taktika jc po mnenju nekaterih političarjev dvorezen nož, ki lahko povzroči hude rane tistemu, ki se gs poslužl.
STRAHOPETEN IN BARBARSKI CIN.
Greensburg, Pa. — V mestnem okrsju Rostraver se Je dogodil strahopetcu čin, kakenšnega ne pomnijo tukajšnji prebivalci. Po cesti je pridrdal avtomobilv katerem je sedelo pet oseb. Povozil je petletno deklico Dorotejo Kisky, ko jc nesla mlsko domov. Neki nesnsnec je skočil iz svtotuobils, pogledsl js deklico, ki je ležals v omedlevid na tleh, skočil je ns-zsj v svtomobil In gs pognsl ns prej. Kssnsje so nsšli deklico nezavestno na cesti. Prspeljsll so jo v bolnišnico in sdrsvulki izjav-JaJo, da ss, nshajs v kritičnsm položsju.
MILIJONI DOLARJEV ORBDO V EVROPO.
New Tovk, N. T. — Od 22. aprila Je amsrilks potnožna uprava odposlala v Kvropo nad dsvst-najst tiaoČ denarnih nakaznic, na katerih je bilo nakezanib $7,500,-000. Ta denar je bil odposlsn v osvobojene delole. Od 22. aprila do 30 junija je bilo odposlanega denarja:
Na Poljsko #2,747,061 S* j v Cehoslovak i jo $1,0N,«74.94; v Romunijo $i;m,m.W . v Nemčijo |7lfljOMI(80) v Jugoslavijo $440,219.43; v Avstrijo 1513,21^-03, ns Finsko $364,757.97; v Srbijo 130,665.351 na Turško 21,74«.
ZBML/IiONA PISARNA OROPAVA.
Ohicago, IU. «— Štirje bsnditi s aa «okrasi v rokah ao vstopili v John Jornovo semljlščno pisarno ia uplenili ate pet in dvajset dit-la rje v, Pe IsvrÁsnsm ropo se se odpeljali v velikem avtomobilu, kljub temu. da ao nanje frčale krogle od vseh strani. Banditje ao z urnim begom odnesli zdrsvo
ANGLIJA BO ANBKTIRALA UPRAVLJANE TERITORIJE.
London, 10. jul. — Včeraj je prišlo na dau v nižji stmrnioi, da vlada namerava amartrati vae bivše nemške kolonije in druge teritorije, ki jih bo upravljala v imenu lige narodov, kot dele britanskega cesarstva. Austen Chauiiier-laln, aakladuiški minister, je predlagal v parlamentu, da veljajo enake določim iu prednoat za nove teritorije pod upravo AngH-je, kakor za ostale angleške kolonije. r '
KONEC KOALICIJE ~ NA SLOVENSKEM.
gookUnn dtufftTr**^1^ stranka je odpoklloala sroja dva aaetopnSrn ia detelne vlade.
NADALJNO SODELOVANJE JE NEMOGOČE.
(Is Ijubljanakega "Napreja.")
Ljubljana, 18. juh. — Izvrševal-ni odbor jugoslovansks socialno-demokratične atrauke je g osirom na aplolni položaj akjenll odpo* klicati is dsŠelne vlsdš svoja ss-stopniks sodrugs Prepeluha In Kriatana. NadelJno sodelovanje v vladi ne more — po sedanjem položaju — nikakor prejudicirati zunanjega položaja paradi katerega je strsnks do sedaj v glav, nam vztrajale v koaliciji. Njen aklep je bil včeraj pismeno naznanjen predacdniltvu dešelne vlade in političnim strsnkgm.	/
Ta gfelcD Je bil nujno potreben nt obširneje spregovorimo
(O poni I »a ursd.: Drugi dsu II. Junljs je imel "Nsprej»' brss malega pol prve m rani prasne, Vae uvodni članek, ki je morda vseboval "oMlrnejši izpregovor", je bil zaplenjen. Taktoa je danes tiskovna svoboda t Jugoslaviji I)
MBSBTABJA V SKRIPOIS.
New York, N. T. - Hošctsr
Chsrles K. Toole .obtožen, da si je na nepostsven način prldrlsl en milijon dolsrjsv delnic United Steel kortmradje, ae Jc podal, ko je ponj prišel detektiv. Sodnik Wadhams Je zanj določil pet tisoč dolsrjev poroštvs. I Ns sodišča js prišel «udi meše-tar Walter It. Pierce, ki Je obtožen sleparije v zadovl Kangebur-net t Oil kompanije. Soduik Je zanj določil |»et tisoč dolsrjsv po-rošt vs.	,
NOVA OLJNA ČISTILNICA.
AUaata, Ga. — Atlaatle Hefin-ing kompsnijs gradi novo oljno čistilnico v New llrunswicku, Os., ki bo stala ossm milijonov dolsrjsv.
V novi čistilnici bodo izčistill deset tisoč imnIov slrovegs oljs vsskl dsn. Družbs 1m» Imsls svojs ladje za prevsžsnjs oljs. Iz slro vegs oljs bodo pridobi vsi I kuriv« no In strojno olje, petrolej, gszo« lin in ssfslt, sploh vse, ksr sa ds produdrsti is slrovsgs oljs, V novi čistilnici prično s obratom okoli prvega septembra,
PRETEP MED ZAMORSKIMI VOJAKI IN CIVILISTI
Blsboe, križ — T »»kaj je prišlo do pretaps med zamorskimi konjeniki IH civilisti, v ksterem |« bilo pet oseb rsnjenih. Aretirsnlh je bilo štirinajst zamorskih vojakov.
V BOSTONU PRODAJAJO ' PIVO.
D. 0. — V lioatoiiu je
pet ete aalunarjev prejelo dovoljenje. ds ame jo proda Js 11 pivo in vino. ki ne vaebnje več kot alkohole Zvezni urad jih je po« svaril, ds bo eden eretiren, da se tako dožene, če Imajo pravico prodajati teke pijače.
s
R
GLASILO SLOVENSKE
SARO
lastnina

J TlCNILUCL
ourtw M"tana
THE ENUGHTENMEICT
K iUrnutio«: UaiUrtj J>( CMea<« $6 Ko, and forr.rn
AU SE NAJ DELAVSKE MEZDE ZNI2AJO?
2e nekaj časa sem prinašajo veliki dnevniki izjave raznih velebiznismanov, da ja treba znižali delavske mezde, ako hočemo znižati cene produktom. Nobeden teh velebiznismanov ne omenja v svojem priporočilu, da cene plezajo navzgor in ne nizdoi.
Znanega mesečnika "Litarary Digeet" gotovo ne moremo prištevati med liste, Id širijo nezadovoljnost med ameriškim ljudstvom. Ta list pravi o eenah sledeče: "V februarju so nekatere avtoritete videle znamenja
da so pričele cene padati, toda eedanji dokazi, kot se po-kazevajo v vesteh in tolmačijo na uredniških straneh, dokazujejo, da se cene zopet obračajo navzgor in da ni takojšnjega izgleda, da stari sovražnik, poznan pod imenom draginja, pobesi zastavo."	'
Po teh besedah navaja "Literary Digeat" poročilo statističnega oddelka v delavskem departmentu, po katerem tirno imeli najvišje cene lani v decembru, ki so malo padle v januarju in februarju, da so šle zopet kviško v naslednjih dveh mescih. V letošnjem aprihi so bile cene za osemnajst odstotkov višje kot lani v aprilu.
Poročilo statističnega oddelka v delavskem departmentu je zanesljivo. Organizirani delavci vsled tega vprašajo; Ali je sploh mogoče govoriti o znižanju delavskih mezd, dokler gredo cene za življenske potrebščine kviiko? Zdrava človeška pamet odgovarja na to vprašanje, da se delavske mezde ne morejo znižati, dokler narašča draginja, ker bi znižanje delavske mezde pomnožilo še bol, trpljenje delsvcev. Tisti, ki govore o znižanju delavske mezde, niso še najbrž pogledali nikdar, v kakšnih raz-merih žive delavci. Le malo delavcev zaaluži dandanes tako Visoko mezdo, ki jo prizna delavski department za eksistenčni minimum, večina delavcev pa trpi s svojim družinami vsled draginj«, ker družinski oie ne zaahiži toliko, da bi njegova mezda krila vse družinske potrebe.
Vse se je podražilo. Cestnoželezniške družbe so povišale vosnino, plinske dsužbe plin, obleka se je podražila za sto odstotkov in tako je tudi s čevlji in vsemi drugim neobhodno potrebnimi življenskimi potrebščinami. Ali n blaznost, če kdo govori, da je taeba najprvo znižati delavske mesde?
Znižajte najprvo cene, določite življanskim potrebščinam take cene, kot so bile v letu 1918, delavsks mesde pa ne znižujte, da bodo delavci lahko živeH, kot se spodobi za ljudi v civilizirani človeški družbi.
Majhen raaločsk. — Brzojav je sporočil, da je gladno
ljudstvo v Nemčiji oplenilo ladje, v Italiji pa prodajalne
Razloček je lc v eni besedi.
Kje ja bilo nasilja. — Edino nasilno dejanje zelo barbarskega značaja, ki se je dogodilo na prasnik 4. julija, je bilo v Toledu, O. Dva možaka sta stepla do krvi; tepla Mta se toliko časa, da je eden izmed nju obležal nezavesten — toda močnejši pretepač ni bil aretiran* Pretep je gledalo na tisoče grdih boljševikov, ki so plačali čez miljoa dolarjev za vstopnice in stave, kdo bo bolj tepen. Pol cistov in vojskov ni bilo zrsven. Civilization is safe!
frsa-
IfcuNSiiite" sledeči informatik
I ■■■ kapit ni:~lendonaki pakt, ekonomabo in nacionalno krivičen, aklenjeu in izveden brez vprašanja in proti volji prizadetega ljudstva. Odtr-4geni od rfemške A vat ri je, ki je do-alej preskrbovale njih mlado in dastrijo z rasnimi surovinami, od rezgni od morjs, odvisni od carin,
Hodrug Ifrepeluh je nspissl zsr Nj'	slovenske pokrajine
Jugoslovanoks driava, ki je nastala is Srbije in dsls bivše A v. •ut>-Ogmke monarhijs, aretejMis treh plemen enega naroda. Ta pile«, ao živele doslej ločene vaško Srbi ao kili dršavai narod, ki ae js ns znotraj razvija* svobodno; Hrvatje so živeli dala-v Ogniti pod goasoditvssK njene ošsbne oligarhijo Mloma pe v Avstriji; Sloveaei ao šitfH Avstriji, kjsr niso imeli akoso nobenih nacionalnih prsvie. To pleme ss je v trdem, večsteietnsm jo ju s nemškim kapitalom ia pori i rano nemško burfoetto biro k ran jo le s težavo ohranile. Z njemu lastno energijo in prid-noatje as je v kulturnem pogleda povapelo na visolso kulturno Stopinjo;'v tem pogloda so podobni n skoro enaki Dsneem. Mod njimi je glasom uradne statistike le 4% snslfebetov, in ao bili v tem ozira med avstrijskimi nsrodi ns tretjem mostu: Nemei, Čehi, Slo venci... fOjnb svoji mSloštevil noati (1V2 mfljona duš) ao progo rirali veliko lepe literature bt šte. vil na dela upodabljajočih umetno ati. Gospodarsko ao Hrvstje in 81ovenei, kskor srbsko pleme, H veli predvsem od svojega lepo razvitka poljedelstvs, trgovine in industrijske obrti, Med Slovenci se je rsdi vodnih »il njihove zemlje zsčels lepo rszvijstl tu di veleinduatrijs. Vojns je mer. siksj uničfls ip pokvsrlls, zlasti ps js pretrgala zelo živahne go apodsrske stike t Italijo, kamor izvažali zlaati le* in njegove raznolike produkte. Hrvati in Slovenci šive ofo morju, njih <Mav ske msae so nslfe kruh v raznih primorskih mestih, zlaati V Tratu n Reki.	. M
Socialistična miael je tema
t obsojene na g<mpodar*ko amrt —
t korist kapitaliatov Italije. Ta nevsdlfljiv položaj bo reakcijo in vae pripravil za — novo vojno.
Jugoslovan«ki aocialiati ao trd no prepričaai, de je eporazum tned Jugoalovani' in Italijani potreben ia »pogpč. Resničen je izrek naše-ga italijanskega aodrnga, ds bi ae del tak sporazum doaeči v 24 u rah, Sedanja mirovna konference je, vsaj v tem pogledu priprttfila novo vojno ,ako obveljaljajo pre tensije italijanskega impérial iz ms; to bo "mir" kapitaliatov,iPt pe tgir »od narodi
»rgzum ja mogoče doseči le z tuj m dogovorom od ljudstvs 4o ljudstvs. ns temelju spozna njg njegovih pravih in resničnih
pet**.
(Gornji članek smo vzetf iz ljubljanskega "Nepreja." Priobčil ga je v francoščini Albin Pre-peluh v listu "Humanité", glaailu fraaooske socialistične.stranke ko se je mudil v Psrizu zsdnji me sss. Prihodnjič prinesemo Člane s. Budolfa Oolouha, ki je tudi bi objavljen v "Humanité." — Op
ar.)
aes---------
kajo na p naa, češ mi amo zvesti potomci onih mol, ki so podpisali izjavo neodvisnosti, mi amo sveati taaledniki Oeorge Waabingtona. Benjamina Franklina in drugih. Vse to lepo zveni, toda, keks rez
m*.
Prepričan saem, da bi mursika teri, ki ae nezivlja danea patri jota, ne bi hrtel podpisati one iz ave, katero ao podpisali zastopniki latih držav leta m«, če bi slu čajno živel v on! veliki dobi s-meriške
nsnih vlsdsrjev itrsien zločin.. Človek bi se vtopM v aaoih spi
krone, rsdi katerega so izgubili še ono mrvico rszuma, kolikor ga imsli prej.
Vprašam ps, koliko so pa že ««. mi naredili dobrega as delavce? Odgovorite na te vprašanje, »ko vam je inogooe. Odgovorite jam* in ae e kakim »vetohlinakim za-vijaujem, kakor imate še navad«, i Dobro ae še spominjamo v a izdelovanje pred vojno, med vojno in se po vojni, kako ste delovali da bi prodali narod, kakor ete g« le, monsrhistlčni kliki. Toda, do
igrali tfte i n n bodite le fo objavtleflO
spi- nje m<
zah, kadar tas premišljuje, kako ljudatv
dvema plemenoma bila dofcaj mgč zlaati ps as je okrepils tekom vojne in po njej. V letih vojne» je to ljudstvo silno trpelo; danes je lačno, raztrgano, brez zaalužka, prepuščeno nspopisni bej. Soči-alivtičuo gibanje v današnji Jugo-slsvijl stremi po vaestranški poli tični, kulturni in gospodarski avobodi tegs proletsrskegs ljudstvs. Vse tri, doslej asnpMStojno aoeialno-demokrstične atranke, to je aibsks, hrvatska in slovenska, so ns delu, da se strnejo v enotno jugoslovsnako socUlno-demokre tično stranko ua tsmelju erfurt skega programa. V sedanjem začasnem parlamentu Jugoslavije majo te tri atranke enoten pgrla> mentaren l|lub. Vodi {a predvsem spoznanje, ds rabi jugoslovsnako ljudatvo nujno miru, trajnega miru, ki je mogoč aamo po tem. ako Kporazumi s sosednimi narodi, predvsem s Nemlko Avstrije, tt** lijo in Ogrsko. Srbski proletarje^ ki js v velikanskih borbah ssdnjih eedmih let doprinesel nadčloveški žrtve ss to, so ss ts tri pleme»
ujodialta v
na
Kdo jih naj razume! — Naši kraljevski podrepnik
v Ameriki so nekaj čaea navsomoč hvalili slovenske socialiste v starem kraju, češ poglejte jih, kako so složni z drugimi strsnksmi — in nudili so jih nam za zgled. A /daj so jih pa naši kraljevaši pričeli nesramno napadati, kakor da niso socialisti v starem kraju ravno tisti ljudje kot so bili prej. Edina sprememba, ki ee je izvršila v starem kraju, je ta, da so voditelji slovenske buržoaslje pokazali pravo barvo in pogazili obljube, ki so jih dali de-htvrera in kmetom.
' .Kdo naj razume naše kraljevaše? Enkrat hvalijo, drugič blatijo, potem zopet malo pohvalijo in nato še bolj pobUtijo. Tako navadno delajo vsi oni, k) nimajo programa, načel niti smisla za ljudake interese.
Slaba mora biti v kraljevakem taboru v domovini, če jim mora priti na pomoč monarhlstična satrapija ia Amerike z napadi na mogočno socislno demokracijo v Jugoslaviji. Kaj čv ee v Jugoslaviji kmalu zgodi, kot ae je na Češkem? V Cehoalovakiji ni boljševimna, toda Ma-saryk je poveril socialistom sestavo nove vlade. Zakaj?!!
enotno državo, i majo največji iptsrss, da dobi t$ nova državna stsvha solidno peli-tično U» gospodarski podlago. zlasti tudi s tem. da ss asjde pameten in pravičen sporazum s Bul-gsrijai|
Jugoalovanaka soc. dem ka je takoj spočetka saoočels a amotrenim delom v te pdglodu. Pri tem pa je aaletela l velike telM«- Pomači imperij sem je bil okrepljen valed neng-sknosti ilalijsnake«« imperialis-ma in prepir nad obema nretl is-svstl v tsm dslu sveta nove kott-. nik te, nove vojae grozote, Italijo js sasedls velik kos čiste »loven akege in hrvetakega osemljs proti volji in prati živahnim protentoin prizadetega ljudatva. Iiondo
fHsTsisad Ohio. — Tukajšnja d krožna organizacija št IV. JRZ. se skrbno pripravlja za veliki pik nik, ksteri ae bo vršil dne 3. avgu-sta t. I pod aenčnatimi dreveai na Jee. Kosteleevi fsrmi v Kudidu, O., s sodelovanjem okrajnih organizacij JRZ.
Ta piknik je prvi, katerega pri-rtdk okrožna organizacija v Cle-•volandu, radi tegs so se odzvsli rasni psvski zbori, kskor tudi po «amesns društva, ds bodo sodelovali in tako pomagsli do večjega ttfUphs organizaciji.
Ker je pripravljšvni odbor za to veaelieo na delu in se, trudi kolikor mu le dopuščajo razmere W čas, ds bo program tegs pikni ks najrsznovrstnejši in da bo ob segal točke, ksterih nekatere bodo prve na veaeličnem programu kake prireditve, pe opozarja vae £lovenee in Jugoslovane sploh tukajšnji nsselbini kskor tudi blišnji in dsljni okolici, ds ne pozabijo priti tretjegs svgusta t. j na Ibiatelčevo farmo v Euclid. Zavedajte ae avoje narodnosti, zavedajte ae avoje narodne dolžno sti in pomagsjte osvoboditi slovenski ns rod v stari domovini izpod vsske imperijalistične in mo-narhiatične ter narodne sužnosti. Pomagajte organizaciji J. R. Z. gmotno fai moralno, da se lažje bori proti dobro organiziranim na eprotnikom našega naroda in pro. ti nSaprotnikom svobode in prostosti. as katero ae je naš narod beril še atoletja in atoletjs. Ne nstrsšits ss nekaterih narodnih isdajic, katerim jc žep in lasten dobiček vae. a narod pa samo sred stvo, ds s elažje okoristijo.
Rsdi tegs ns svidenje tretjega svgusts ns' Ksstclčevi fsrmi.
L. P.
lij, proslavljali 'obletnico neodvisnosti Zd niže
l
neal
pekt, ki > bil poda lasu od kap), talističnih fanperlaliatov, je to ljudatve politično, gospodarsko in etnogramke, preaekal ua dvoje in
uatvsril a tem vae potrebne predpogoje aa nove konflikte, nove
vojne.
Odrešeni od itaj^ližajili mer-akih prMteniSf slasti fUoveaei kt Hrvati goapodarako ns bede mo
gll živeti, 'postsli so agalj pred met ek«|>loetaeijo po kspitslistik Dosedanje I
ae bo pomnožilo ša s ekonosukim. Pohojesa so WUsoaovs nsfela
Oirard,
smo sopet.
Kaas. — Praznovali kot* vaško leto, 4. ju-
nih držsv. Vršile so ae veHke alsvnoeti z godbo in petjem ter izpuščsnjem rsketov. Itil asm tudi asm navzoč pri ti slav-nosti ter ae v duhu spominjal o-nih čaaov pred 143 leti, ko no pod piaali izjavo neodvisnosti. Nobenu Čsst ni prevellks zs te može, ki so podpiaali oni dokument, posebno ako se ozremo nszsj 143 let. ko in-dnatrija in tehnika ni bila še tako rasvits fn nismo imeli ne brjoja-va, telefona, elektrike, pare in modernih tiskarakih strojev. Ao le ao bile pomanjkljive in vaenči-llŠč jako malo. Toda kljub temu Itdor le. prečita izjavo neodvUno-atl, as mora vsakdo /nditi veliki blatroumn<Mti teh mo*. ksteri ao t»*piaa1l to izjavo. Uvideli ao >o trebo avobodnega razvoje Ijnd •tvs in radi tega ao podpiaali oni ovekovečeni dokomne», kateri jsmči avobodo tlaka, tovora, in jed ns k o pra vnost in političnega prepičs ajs. toda, poglejmo «odi ne koli ♦IfcS llfcllMMvaa» patentirane
iaaarod bf«f skrb objavljeno vrfle f #ed aiaeriSkim
malo se neksteri ozirajo ns i/.ia yo neodvisnosti,.
Ako hočemo obdržsti šc to malo svobode in proatoati, kolikor jo imamo in ako si hčemp še kaj. več priboriti, 'tedaj ee moramo or-ganiairati politično ia strokovno ter voliti delavske zastopnike v post a joda jne zbornice.
Skoro v vaakl večji nsselbini je že* ustanovljen socijsHstični klub in kjer ga nI, ga ustsnovite Nihče nsj ne misli, da je s tem vse storjeno, ako plača svoje mesečne prispevke, temveč nalo-gs ae še le začne. Kajti vsak je dolžan, ds se udeležuje redno kln bovih sej, na ksterih potem isra-Ža svoje mnenje in misli, ter stavi predloge, kateri bi biU v korist organizacije in delavstva. S tem bi bilo tudi veliko pomagano k hi bovim tajnikom, ker velikokrat pridejo atvari iz glavnega urada katerih mora največkrat odlo četi tajnik sam po avoji najbolj ši razsodnosti in ramo to povzroči velikokrat nejevoljo med članstvom.
Naaa naloga je tudi, da vzpodbujamo druge narodnosti k organiziranju, rszlsgsti jim morsmo pomen orgsnizacije. In tov4elo. vršimo najlažje z razširjanjem raznih brošur pisane v delavskem duhu, katere ao jako cene. In te knjige moramo naročevati ter jih širiti med delavci, da dobijo vpogled v sedanje razmera.
Se večja naloga je pa, da se mi sami najprej dobro izobrazimo in da sami dobimo vpogled v prave sedanje razmere in da proučijo sedanji položaj delavstva, kateri se nahaja v jako kritičnem stadiju. Kajti ns deln je veliko pro-pagatorjev, kateri hočejo zavesti splošno delhvstvo v še večje nesrečo, kot se nahaja sedaj, s svojimi neumnimi ultra-radikalnimi frazami in provokatoričnimi nasveti. Ogihajmo se teh prenape-težev, ter pojdimo resno in trezno na delo, premislimo dobro vsak korak ns potu delavskega gibanja za zboljšanje našega gibanja.
"Pomagaj si vsak sam m* '/.v star slovenski pregovor in radi tega moramo delati in delati in ae ne zanašati na naše nasprotnike, kateri nam prostovoljno ne bodo dovolili ničesar, dokler jih ne prisilimo, dokler ne bomo politično močni. Dosegli ne bomo ničesar z vpitjem in kričanjem ter zabav ljanjem; dosegli bomo samo z glasovnico v roki na dan volitev. Radi tega se moramo doliro organizirati ter ns dan voliftev oddati naše glasove socijaliatični stran ki in potem bomo dosegli rešitev iz mezdne sužnosti.
Blaže.
oven*kin
»ed .slo-
veu^im na rodom v stori domovi-
ni klub vaem vašim intrigam.
Delovanje aodruga Antoui Kristana v stari domdvini je P4 ga je imel v narodnem predstav, ništvu v Belgradu, v katere« je ožigosal delovanje sedanje srbske vlade. Iz tega govora U-hko posnamete tudi delovanje va. ših ljubljencev, kako tirajo eela drŽavo v propast in e<£no iz tega razloga, ker ao tako csalepljea, kskor ete vi sami. Gledajo le tvoj lasten dobiček in se ne ozirajo n narod in se n« brigajo, v kakfc razmerah živi ljudatve. .rt
Opozarja mliste, kateri so pri-nesli f zadnjem času one nearan-ne napade na nekatere naše vodi. telje v stgri domovini, da naj v bodoče pazijo, kaj ds priobčev* jo, sicer jim bodo šs ti msloitevil. ni pristsši oibrnhi hrbet, kater« imate sedaj. Kajti rojski niso več* tsko kratkovidni, da bi ne spozna li, kaj je resnica in kaj ne in a ne zadovoljujejo več z raznimi zavijanji in Ucemeirstvom.
A. M.
NXVARHX KOBILICE.
La Salle, 111. — V nekaterih nazadnjaških listih sem v zadnjem času opazil skoro brezštevilno ostudnih napadov ns poštene ljudi, ksteri ae v resnici trudijo zs zboljšsnje položaja vsega ljudatva v atari domovini. Največjo piko imajo n * aodruga Antona Kriatans, ksteregs tako ostudno napadajo, da ae človeku gabi či-tati take stvari. Prinesli ao neksk članek, kateregs je razposlal ti-akovni odsek 8TIZ, v katerem ta-korekoč imenuje Antona Kristana isdsjsles in ne vem ksj Še. Ko-, Uko je resnice v onem členku se ne ve, nejhrže je vae po jezuit ako zavito in predrugačeno, v čemur je "chief" tiskovnega odseka HNZ, pravi mojater in bi lahko dobil prvo nagrado.
Vprašujejo koliko da so socija listični voditelji že napravili do brega zs delsvstvo. To vprašsnjr jc tsko jezuitsko nesramno in po leg tegs tudi neumno, da se člo vek mora amejsti vae j hudalosti onemu, ksteri je atavll tO vpraša nje. Pogledajo noj nekoliko okoli sebe, pa bodo takoj dobiti hrezšte vila odgovorov. Tods obdani sti t reakeijonarno, monarhiatično in imperijaliatlčno slepoto, da dru gega ae vidijo, kot bleak kraljeve
eaa Diego, GaL — Oficirji i motorne ladje "Gryme," ki k priplula aem od otoka Guadalo% pe, ngjiajajočega se sto pet in ae demdeset, mil j od tukaj, iz javi je j ja, do je na otok prifrčalo na ni-ljone kobilic, ki so požrle vse, kar j je bilo zelenega na otoku.
Na otoku se nahaja do pet ia j sedepatdeset tisoč divjih koz, Id bodo po izjavi oficirjev vse poginile, če mehiška vlada ne podvzi-] ml rešilne akcije.
Otok se nahaja približno *ti| morskih milj od Nižje KaliforBH je, ki je okoli dvajset milj dolf| in osem milj Širok. Prve koze tam pustili pred rftnogimi Španski duhovni. Te koze so at| zdaj razmnožile v veliko Čredo.
Motorna ladja "Gryme" pripeljala 395 koz. Nekatere li li ao poginile na potu vrgli s| jih v morje. ^
Po izjavi ot^čanav so se k« lice po petdesetih letih leto« pri | kazale prvikrat.
t	......... a |
MESTNA HlftA VA PONUDBO I
Dcnver, Odlo. —'' Pravni tvrdka King & (¿uaiutance je nudila mestu, da zgradi posl« vredno tri iuiljoue pet sto d jev, kot mestno in okrajno poleg sedanje aodnijske p«' če se ji odda svet za devet in vetdeset let v najem, nc da l»i treba plačati najemnine. Tvi zahteva kot protiugodnost. da ji dovoli v poslopju zgrsditi sarnisko prostore za sto advok tov, od katerih ona pobira jemnino.
Poslopje bo visoko sestr nadstropij. V štirih dolenjih stropnih bodo naatanjeni in okrajni uradi, aodišča ps v najzgornjetn nadstropju.
TRUt BAM<mt BAICDITJI PRLJttt
Ohioago, HI. — Ženska ne ¿snost je pripomogle, d sj« licija prijela tri bandite, ki dne 3. julija oropali državno ko v Dotvnera Grovu sa dv» dvajset tisoč dolarjev v got« zadolžnieab «vobode in vretf nih papirjih. Rop je izvršila, bandltov in dva roparja se jata še na prostem.
Polieija je sajela a pti*» osemnajst tisoč dolarjev aki nega degarje.
VRAÔAN
DOMOV
______D. a - v|
se je vrnilo 342466 mož od riške armade domov. ^JJ" tednn ae-je vrnilo ffl™ Tsko poroča želesnišks uprstt-
GLAVNI STAN. MC7-M SO> LAWNDALK AVL, CHICAGO. ILLINOIS
GLAVNI ODBOR ZA DOBO lSltlMB.
Iz vri« val ni odbor.
uhuvni ooaaiL
i raaataoNia, vsnm caajhM. aoor.se u. uma cu«*«, ol roomnsaoNiK. AM« H™». a« M* c,.....K.
TAJNIK. Jaha V«Mir. SVoe Sa. ■ —— Vr^	n.
TffS?	OB^auu. r.ui a««», amt.se a Lmak a»,
•MOAINIKi Aataa J. TnWth, I. Ck^ m.	^^
UMAVITSU OLAZILAi M* QWi».. HIT« W UnM, A^ CUw OL
roaoTNi onsaa
U* Katar. B« see. 01 nt Nadaornl odbor.
Aük. IM it WMHtw MU c«ai rl«iit« ftv«uu. Mha.
' Tiskovni odbor.
dekleta potrebujemo ,
iz učene in aa učenje pri delu • uporabljanjem vročena iu turzle-ga gumija, lepila itd. za pokrivala in podlage vzorcev male prt-ljage (ročnih kufrov) in tac. Delo je podobno onemu pri izdelovanju papirnatih (box) zavojev. Dobra plača in izvrstno delovno stanje. Pišite nam ali pa pridite osebno in si oglejte to delo.
Knickerbocker Case Co.
230 N. Lincoln 81., Chicago, Tli.
KAPB1D1X.
"Prosvets" pile aa blagostanje ljudstva Ako se strinjal s njeni mi idtjami, podpiraj trgovoe, U oglašajo v Prosveti. — ▼ salogi Imam vse a vsakdanje potrebščine po zmerni ceni	,
AKTOM BOMIK,
OtL JOS. V, GRAHEK
edini elovenzki zdravnik In renocelnlk v Pennaylva-nij% Zdravi vaa otroka, ženske in možka boletnL Uradne pa «01 10 ure
NAJCENEJŠA, NAJOOTOVEJSA IN NAJBOUlA POT ZA POŠILJANJE DENARJA
v Avstrije, Slevealja, Hrvatske In Dslasaelja je
POKABLOGRAMU lOO KROM ZA 90.70
Pristojbina kablograma ss vsake pečUjstevtasvoi je »2.50 a poAtnlno vred. Zahtevajte ns baaki, d ss val denar poilja po kablograma. ia skovai
Bell Telephone Cedar MS
OhioStraat, NXPITTSBURGHPA. Umirili IHI I^MIIIIMI
aim^L^^A.^i. J ítluUlTIIr. '
a, poum ara poli j »r«] uo kaaiegrami i listka sa vse pi
EN M1LJON ZASTONJ
i trt dum aSMvijMja >
LAXOARIN
ES ttÄa 5
NE VESTE KAM BI S U V NEDELJO?
Poskusite a izletom k Ant. Mladič v Alsomiuin, III. Js samo 4» mil sevaroiapniJno ad Chícate. Krsse kraj eb Fos-RIverju, dovoli hlada senes, ribolov, paalns prenočišča, ac meča kuhinja In devolj mokroto, o hi.tr« ■iu(i»n£n!oo aavsaor. lolesn tka svess s Chicas u Je debra. N Northwestern no«t«jl dobit« vlak s Alfonquin štirikrat aa dani asea) od haja vlak trikrat dsevno.^-Ravn prava daljava od Cklesm ja falsU i avtomobilom, Ko pridete v Algor
auln. vprašajte sa "Dsnetng FSVI ea" in vsak Vsm pase aa moj gre stor. Aataa MladM, bas SS. Alfas aula, III. (TsiTAlgOBqara 10.)
IIOKMO iLOVENCA,
kateri sua govoriti dobro angleški jesik, zs delo pri Real listate (prodaja zemljišč), ki naj bi pomagal pri meni. Vzame ae osebo, ki je pri volji vložiti sedemsto dolarjev v ta biznis. Pišite na no-slov: A. L. M., «20 Mountainvlcn* Ave., N. S. Pitteburgh, Pa.
POTREBUJEMO 200 MOŽ
v starosti 18 do 48 lat,
i /
ki naj tehtajo 140 funtov in več pri dofarrem zdravju, za dobro plačano kontraktno delo (piece work) v tovarni. Zglasite se osebno ali pa nam piiite na Factory Employment Office.
THE GOODYEAR TIRE RUBBER COMPANY, AKRON, OHIO.
^■iiaiiiisiiif
J Čudovito ;
■ Se aeposnaao, ali vraotdoi m J aajbeljle sgtavilo	m
* EGG SALVE ' 1
P&ODA 81 štiri aobna liifts,
plin, vods in koped, velik prostor zs kokoši iu velik porč. Oglasite se na naslov: H00 Kast HtreOt, "N. 8. Pittsburgh. Pa.
Da daaae je bile ledaalb 1700 Paiagi ÜMa« (PAlOSgV)
Prvikrhtm PoM £/st PaŠOŠ
BsJSbei pa mM AaiwSU, PMhe aa
v MATIJA SKENDER
Ä . JAVNI NOTAR
/	xa Ambmiko in •tahi Kraj
8227 Rudar St Pitteburgh, Pa.
MOŠKI IN 2ENSKE
No napravite napake skaj si ne preikrblte nsi-
IskuSaje v sdrsvIjenJu tisočev In Usolev bolnikov, bolnih ns Mirasllnejio našlao. Vslad ta*s je poeta! najbolj aeodvtwn /.Ir.vnik, pri kaUrom se lahke sasigsrais sa svoje beleoea. Ilros skrbi boete dobili pri njem najbolj temeljito zdravljenje ia velike ros-nifn«' pomoti m vsi deaar.
Hresplalaa sdravnllka preiskava petem stroja. Govori vol matere! iasik Jg UradUaara ad 0. da 0. V aedelje ad IS, do a
Dr. B. F. MULL1N, SpecljatUt
411—4tb Ave» Sad flaar, PITTSSUBGH. PA.
od opeklin In pop ka iSti^'ííBí
gummmt
Ko pozeblte svojcev v domovini. Polljlte jim denar, podpirajte jih sedsj, ko je sils največja. Krone so oedoj še zelo pod cšnO»	_	,
100 KRON STANE SAMO DOLARJEV S.7S.
Ako želite potovati domov, obrnite oo do nas Mnogoletno skušnja s bsnčnimi ln potniškimi posli nam dajo jsmstvo, ds v resnici moremo lahko vsakemu najboljše postrsčl Imamo prostor za vas na vsekam psroiku. Pišite na s JOHN NSMCTH STATg BANK. ISST — Sad Ara ta BI. alfca,
Vew Terk, V. T.
lekarnarja pa
EGG SALVE
•Jai^em tibllia sasag
LOUIS KRAL
m-*-*** m*	saewaeo
MOJ
NOVICE IZ JUGOSLAVIJE.
i L a I i ctamlroai
Intnjt.
ad. peiro*;
jt izfctjofeee fiwti P»
\
g«.

i ftfl
•r J»
DOU
in kri
^ '> trt -
ll
OT
kaj
-udi
w kri. ki W m pnAa
roOr
K^MJ
pa i«.
X
hI m
•nar

k» kcmpk.
P
psprej v «uri Awinji je Ttraairlj raafifjd svojo
mmi m

XJ AJ+p
tiM
" r g l / |
mm
A»
■M
«•iJMilJi Java, v kaierik protestira prati vičnemu Uganja m Mk Deželni vladi «a je ed dodočih jevnik te petittfnih
a j» ¿ri Mariboru, bele«. Ät Jani ea fiaimr'j nadalje u
Hejdiu, IiAevei. Urea j«. lÄ ™ » ^ "	^
»v. Marka. Obrri P«hre*je. gater, Bogomira, Sodinm. *pnk I je, Hrediši* »r. ThO. Traor ri. Varejt \T«im»<i i» adrarl litte Rogaška Slatina. Krajera* organizacije iUK aa. Zegrade* ta k- Vid
ee daje» pe 1« 1 pep«SK- Vpdjelipeee
Prevelje kapovat ljudje dale* ■ ew.ee da «Klepeti, da n te ataoijnn kraje do-
bolje kel je bilo v njibevib
lav Je ree vee izropeno. Človek ee roditi kake ee Vf Nobena etver Se ele
ktricne žeraiee ee raabili Razven teb dneajer pe «o bile poročila grozodejstvih, vsej
vanj Ko «kas dr. Pfeiferja I val taka ji*ji trgov«, ki. fcufteetrijaki »n drn* ki imajo na svojih

te
JI Irp»	M tif^i« P»
I Je In ebeemveti dmnoi* sm» ia obrt jwtid
a
a ia
Vaiiiei
Pate* i» triSi «r pedafi «Mi tmtrpeUvi jo. v kateri akm. da vlads izr de nakffi peša***» natujts izkaz vma ia in «u	v is
nji-
— Trivial * ihm poretjae v JetmJanji Nekateri "«ki tr

1 pri te« ee og - ^
ao r^dOimfca teme pi ■ab njihovi pradaiki «arih peko-
fir-
predefi radi refik* s rtalijastskusti tifffd Ntf *e ga je pa vlade le
«d »«kaj fmmm izražali riKM blago t t oje dežele Ha»
Kaj oi ves
Da* L jnsaj
«Ubrana kakor D jali visoj praznik. 0% «¿sir m darovali a ljudsko la i fVporeaa i*n3ii«raho troboj „ko K c^inMai> «e radar» ee porabili ve* ««A. ki j» iaaefo aa se p«*ime tadov^jau z Kit je
• *<L Udu talodina z «¿iteljesn. Otnri «o »orali aa HT ««aHjea «heca «rhrilja klkati * "Kršiva ftafie" ia prti več nalijsndrih pt*mi ki «o jih nauči« «a te
Neki kapitane sipino v je | t kalema je poveličeval ilaSijnske laife ia izrazil «panje, da bomo laadi »i dobri, italijanski podaniki kakor beneški S3oven*i Nazadnje m ljudem dajali vino bombone in žepne n» te v	barvah in z ar-
bi a(4 zasedenega ozendja. To-
Prav nič ne» ee be ial. eko ee razni * Valentint**iUrhi\
n" i. dr. v
Kritfinike
vaiaejee.
inasn v t«a «a
prodajajo j « enkerčki pridobivajo ljube riao aajboljie kraJiiete pe 7 s • ken (Oorvnakege prebirabtve. « kron. Bedi tega aa prifele pada Todaeaki izkaz nalezljivih beti ««ne rine tndi v ieaoslaviji in Wi v onenlju deželne vlade aa nekateri trpurcš ee pričeli prode Slovenijo od IS. do U. naje 1919.
Da vira. <DH»hteria). Kriki o-kraj; občine At. Kupert 1 oaebe obolela. Tr^bnlni tifus fTjrphus abdominalis). Radovljiški okraj: občine Ribno i 1 osehe obolela. O-sepniee (Variole) Brežiški okraj: ol»čine: Artiče: 2 osebi oboleli ;
jati rjne pe &J0 de i kron.
Tode pri raem je pe čudno, da kljfcb te« nitki si eenaai prodajala nekateri «eetilničarji liter vina po 10 do IS kron. Radi tega ode rud r a poživljajo nekateri li aH vlado, de bi «topila na prste
ljudstva
vtji. — Trgovsko minist r» t vo je
trn	U tmU iz i	«B^k gleaoa katerega tr
**	- « povri lahke Izrelejo siedele «Iva
jf	riao. Ignaje. «aod. «übe slire jM-Viniea: 1 oseba obolela. Kliki
Me mL Ubogi etre-
n se pnasoenni hoditi po « daleč v šola in redno v hrib! Se daj je pa pedala Narodna vlada v Ljubljeni nadzornika tja. ta gospod tndi niza rra za dderee, ker ¿m jo držal zadnjič aagoror. pa od iz beljlenje plač ni prar ntteear o Izvedeli inae tndi. de je pn Id ob pravniku roditelj JD8, in hotel ljudi organizirati, zn izboljšanje razmer pa ee ni zmenil. To delo eaprarijo eoeijeliati ker ao "brazrikanerinei" ia ljudstvo ščuvajo. . . .
BBfitD DOUni
Pred per dnevi je ŠU čez doU-no vojake. Dene« pe je rae tako asirae. kakor da bi ne bilo niče-Rudarji delajo r rovih in v topilnici deloma tndi pri cestni železnici. Uredništvo in pezniki ao zbeieli. Delavei vzdržujejo aa mi'rad in čakajo, da pride eleven sko uradništro. Živela je v Me Uri in v Črni komaj za osem dni. Prevelje in Guštanj pa sta bolje založena. Tja so podali Nemci precej živil, tndi tekih, ki jih ni nikjer v izobilju ,kekor ril in ka-
rem gostUniČerjem radi odlwln jo {Kapele: 9 0«eb obolelo: Sv. Pe-
ter: 1 oirbi obolele: Videm; 3 o-sebe obolele. Celjaki okraj: občine: Loka: 2 oaebe obolele. 1 umr la; Trbovlje: ♦ osebe obolele. 2 umrli. Črnomeljaki okraj t obči
. koše domačih ia divjih üveli. les. u	i konoplje In čredo v vse zerezni-
. '¿ZU?* . .	«a nertralne d rta ve izvrem-
dr Pirtl«r jr rrgw l*siO-||g v	V«ek trgover. kateri
be m eadri v mrnmmtm fcwmi ^^	Mredene stvari v i-
ki U^L^irC ""B"**"*- mon P**! P"*u,i
KI K m» - Mm profa,jo z neredbo mte in koli T 11ftno Maga na trgordeo minUtr «*ro. predno ga proda v inowm
o katerem je «koro *f»<P^.P?<?dhA ,* J?-10^0 mm. da dragaAro. ^goj"^)® — Med 4ugodavlj4, in f biti ae mora ;k večjemu bo-Worakijo je bila podpisana xm freefieaSige izvora bi Ir lahko bil	«np»*dui pr»godbe. Pri Izvo-
Kil al ratamljiTr j' in fcahog u» m uv<wu	* *»» oziral« n«
de be vriene bomU «prejHa kot Vrjšoji «rlMki rarimki tarif bojne napoved, da bo bojevito ii<' Iaroe starega krompirje dovo
tro r vardvojljon. Ministrstvo za trgovino ,"4 U svojih "torbi- je ivialo odlok, glavim katerezs tsriier" organiziralo krepko obrs j je dovoljen izvoz «taregs krom ao Celi Immso IfMode o oselMii aro I »«rja in »nhega ovočja v vne dr i »odi, o nad I jm in brezpravnosti. Im** P rej navedene Zs izvo*
Kmei-ko
refatro in rudarji ee ped nem ftt» if fimem niso dobro počuti-1L Rudarji ao odpodali eodrnga Koraka r Ljubljano po narodila. V zmklo tamosnjih- naročil eo rpHrali naši zaupniki na deler str o, naj čaka mirno rezroji dogodkov V kljub tema zaupniki nieo bili dobro zepiaanl Dva ee p^n^li prve dni internirati, a eo jih ne zahteva delavstva zopet izpustili Za Novakovo potovanje je izvedela žandermarija in ga je ipto zasledovale, ne da bi ga mo-gla dobili Za delavstvo je bil položaj zato tako nevaren »ker ao ee uredniki, ki eo jih prej izgnali, zopet vrnili in ee akušali zato nad delavstvom meščeveti Bil je ravno skrajni čas. da ae je preobrnilo. Neše zadružne trgovine so poelovele v redu naprej.
Nemški orožniki eo ee xelo trudili. de bi vzdraželi red in mir Vojeki pe ee bili popolnoma ne dWipjfoiirftni Njihoro obnašanje ljudem ni ostalo v prijetnem spominu, čeprav bo en lep del grozo-ritoeti ki so jih beje uganjali, le bejke in govorica. Dejatvo pa je. da ao kradli vaepovprek in da eo napravili na primer v Prevarah. ko eo ee navlekli sladkega vinea enkrat pravcati naskok na
iaštve pri prodiranju v tek jih ni pzott nikomur ao vraži» Nemško nradništv® je zbeielo. Ph ▼ premogovnik« Prevaljah ia v jekleni v na ae ««tali, delavei sami ki ee zbežali, ee ae zlasti bali in odo eni, ki so bili pod vtieom teh got, brez etrahu. Zato ee ee čudili, eo šli Srbi teko mirno po t-mg «kočo nikogar pogledali nieo.
je prebivalstvo kaj pomirilo. Zdaj gre rie u jimi opravki ia delavci delajo lje, Čeprav ni uredništva
Ze bližnjo bodočnost bo ti zastaviti vee d le. da se o« vsakega deunueijanta in preganjalo ljstfi, ki se jft sme preganjati. To relja WM za Guštanj. Vee kar se da njim eodrugom obljubiti pa jii da bodo branili z rao eiiei vee, ki reflektirajo na ndo pomoč in ki vanj aktivno i« I ga jo v meddržavne boje. Če naslovljeno predvsem na enega ali dveh iz Gnštajn* nih eodrugov — je vkljub I treba to izgovoriti, da d hot*, vsem na jeznem. Kdor princ orožje, ta je vojak in naj n čudi, eko ime opraviti potea vojaki in mora noaiti posli sam. — Ljubljanski "Naprej" k Poljedelski stroji iz — Trgovsko ministrstvo bo bavilo v 'Ameriki - večje število poljedelskih strojev, ki i bodo razdelili med one kraje, so med vojno največ trpeli V štev pridejo vse pokrajine, ld i bile zeaedene od Bulgarov.
Letošnja Jeter v Srbiji ~ gred, 4. Vded pogostega de%| letošnje letev slab s. Po ao trikrat aejeli, e brez Enako je a sadjem in tudi gradi so mnogo trpeli.
Z ognjem
mečem.
{Zgodoafaofcf
romm
Poliki sptaal
Si
okraj: občine: Radeče: 1
obolela: Ht. Crucia: 2 osebi oboleli. Kočevski okraj: občina Ko-fevje: 1 osdm okolela. Ljubljen
ski okraj: občina Vrhnika: 2 ose M oboleli. Ljubljeno mento: 1 o-«eba obolele. Ljutomerski okraj: obline: Mala nedelja; 1 oseba o-
»Kilela: (lodenarei: 1 oseba obolela: Prcsika: 1 oseba obolela. Maribor mesto: 4 osebe obolele. Ptujski okraj: občine: Markov-ei: 2 osebe obolele: Havci: 1 oee-l»a olmlela: S«»pdnje. Hečevo: 1 o-iielia obolela: Btojmcl: 2 «Ntchi o-lK»leli: Tmovci: 1 oneba oholela.
Ivan Cankar med Nemci. Znalo« ilunajnka pacifistična revije l»«-r Krirde" priobčuje v svoji /Htlitji številki iz dne J», maje)
irtieo " Koeniug Mathias" von
«leli g dr Pfeifrr skri*el ,m do krtmipirja in «uhega ovo^ja vr voljno krepko pozinjo svojega »j«j" ^ P ""J «menjene točke.
fermana tndi zs »lo/-ajt Ksj pa eko mu namersvsna metaruorfoza
Izdelava «tea^lllj.
Iriavi se zelo občuti
— V novi poiuanjka-
Meribora ne bo &la tako gladko ud nje kavčuka za izdelavo novili rok T Ali zna. na osnovi ksteregs' ŠtampUlj, ker prejšnje štampilije zakona l*o ksznovsl krivce, ki bt oo v veliki večini nerabne «• njegs strogi rspovrdi ne hoteli dvojezičnih napisov. Vsle«l
radi temi
pokoravatit Jeli pop«»lnoma pre-|ae je obrnilo miui«trst«-o zs trgo priAaa, da mu n» Imi potrebno de-j vino ns frsneosko vlado, ds ons retiradet — Dve dovoli izvoz kavčuka, kolikor se g« rabi za izdelavo |>otrrbni,i štauipilij. Imenovano ininistratvo je »edsj objavilo, da je doftls dovoljna množina tegs kavčuks Večje t r lave ps dela dobava bron «•s, kstrrrga sr rabi .pri izdelavi kovinastih Atanipilijev. Trgovuks in obrtna zbomira je vloilla po ziv na trgovsko mitiialrstvo v Itrl gradu, da naj iato stopi v dogo vor z vlado Nemške A\-»trije ns Dunaju, kjer imajo it v oliiliri Ir kovine in da naj ae dnld v, zameno za ksko drugo litsgo.
Prodaja drtavnega imetja v državi SRS -•- IN» dimlih poročilih iz IWIgrada u|»s dohiti finnnr ni miuiatrr dovoljenje od mini
dr
a
burioaziji d stopits naapmii do-%eo«ka in nemška L jut boj bo'
Mnogo sabavc ae nam ol^ia ra pasje dni IHs apsds me«l državniške modrosti tudi «krti zs zabavo m a« je znano ie izza timukih ra-sov I
Promet z loko — Nrksirri ju goalovsnaki trgovci m» prtalsli tiri grajftki vlsdi prošnjo, da bi jim dovolila dobavo narolenrgs lila ga iz Hekr. kstrregs mi nakupili te pred aklepom premirja in daj Irli ns Krki, ker je vlada prepovedala v«ak promel k Itrk«» Trgovako miniatrstvo je rallo^no odklonilo t»» prošnjo in navedlo •la ni d voljeno pod notieniin po ««ijem vale«! n««tslih razmer mn| «t r« k ena aveta, ds prtMls v» •fugoalsvijo in 1'alijo doi.avlj,.ii Kn\no imel je ns javni draihi ii lieki kakorinokoli blago io f« prej i/dana naredbs o«tsne d« fi nilivnn v veljavi V*akdo Vd>ir In krkll to nsredt*) vapsde «min kn rni Utolakn je tudi prepo\r.|«no uvažanj« kakyršnegako|i blaga ir
Italije
Izvoz taalna iz Jagodsrt)«
Trgovako miniatrstv« V B«lgr«du
je izdalo dovoljenje, sa izvoz C»«*) kredita dri«vi.
liriki m' renijo na deaet tiao«'
na rov.
Kaj naj to pomeni, da ho. rji» prodali drlaxno imetje T I »m >«• pri&la driava na "kani". To je tut o goftpmlor»! v«, katerega h* Anton Kri*tsn tsko oligoaal v «vojem govoru Ni čudno, ds on »n njegovi tovariši nočejo
Ivan ('aiikar, Anonimni prevod j tega dragulja, ki je eno najlepših del «ankerjeve poalednjc In naj-dovršenejše knjige "Po<lol»e iz sanj", je prav zadovoljiv, posebno it pomislimo, kakšne težkoče dela t/ko oacbna Cauker jeva slovenščina neniškemu prevsjal-fu. Vnebina tega sanjskega fragment«. zbeganega In vendar po-Ineu« jekleno-trdnc vere v avitlej-&o iKidočnost, ae prav lepo sklada z «Mtslini gradivom lista, ki Že Izza dobe vojne f uri je zvest avojim nsreloin deluje v resnično mirov-nem in »prnvljlvem duhu. Izklesani in samonikli slog največjega naših pisateljev ni v prestavi prav nič izgubil na evnji samore-*ti kremenitnati, Na*protno, šele v tujem jeziku prav npoznamo v*o jezikovno in tniselno veličino t ankerjev«, vredno, da jo spozna ves kulturni svet, in zsto tem teijr občutimo IniI, ki nsm jo -je zadal njegov preranl odhod.
K I).
DentoMUzaelja llclgrad. r. Z ukazom je mlrejena demobiliae-eija tretjega posiva naše vojske, t id pušča ji» <*e domov obvezniki, ki «m dovršili .'IN leto in starejši.
Razmere v Loki pri Suamn so tako jlalostne. da sr človeku, ki pride v to dolino, lasje ježijo. I Mavri so tam lako alabo plačani. da izgledajo, kakor bi bili le I** tri dni na mrtvaškem odru. Za nakup šiveša «i li «unuaaki sada* Mti ne morejo, o obleki pa še govora tii, ker dobi deleree s druši-dal i | no Ml K ne teden. Otroci ho-1 «lijo na pol negi, ker jim «t a riši
Daljši razgovor jim pretrga hrup, prihaja joč iz taboriščnega središča. Vitezi tekoj odide jo gledet. kaj je. Množica vojakov je ztala na nasipu ter vlačili na nje topove, doeti boljše od o-nih v poljskem taboru. Na prvem naripu je kar mrgolelo rudečih čapk molojeev Hmelniekegs. ViŠnjevcski je stal na neaipu poleg staroste Kra linostavskega in Prijemakega. Nekoliko niije je ogledoval kaštelan belzki skozi daljnogled koie-Ško delo ter dejal kraljevemu točaju:
"Sovražnik pričenja redno oblegovanje. Mora U se bomo preseliti v grad.'
Knez Jarema, slišati te beeede, reče:
"B<ig vas varuj te nesreče l Tukaj nam je živeti ali umreti!*'
"Tako tudi jaz mialim*', vmeševal se je vmes Zagloba, "daai bi imel ubiti vsaki dan enega Burlaja. V imenu vae vojske ugovarjam mnenju kaštelana belzkega."
To vam ni nič mar!" omeni kneo.
"Molčite!" zasepeta Zaglobi na uho Volodi-jevski ter ga vleče na stran.
"Polovitno jih v teh skrivališčih kekor krte",. nadaljuje Zagloba, "in jas vašo kneijo svi-tloat prvi prosim dovoljenja, da smem pleuiti ne sovražnika. Poznajo me že? pa še 4>olj me bodo."
"Vi telite napadafN reče knez ter nagrbanči čelo." "Cekajte gospod, sedaj so noči pretemne.'
Obmivši se k starosti Kraaaostavskemu, Prijemskemu in poveljnikom, dostavi:
"Prosim vss, gospodje, na posvetovanje."
8 temi besedami otide z naaipa in ze njim otide tudi atarešinstvo.
"Za milost božjo! kaj. delate gospod?" za-kliče Volodijevski. "Mar ne poznate diacipline v vojaški službi, ds se vmešavate v razgovor ste-rešinstvaf Knez je jako prijazen goepod, toda oh času vojske se ni šaliti I njim."
"Ne vznemirjaj ae!" odvrne Zaglobe. "Oo-«poda Konec poljskega vd smatrajo se leve, pe je vendar poslušal moje nasvete; zato je tudi dvakrat pobil Ouatava Adolfa. O, znam govoriti z goapodo! Prepričzn sem, da odobra moj nasvet. In če Bog pošlje zmago, čegava bo saduget Tvo-jn!
' V tem hipu sc približa Zaeviltboraki.
"Kozaki rijejo tam kakor svinje," reče, po-kasavši na polje.
"Mislim, ds danes večer, ali pa še poprej, zopet napadejo.
"Jas pa rnialim, da nas do jutri puste pri miru."
Komaj je Zaloba izrekel poaledajo besedo, prilete nad njihovimi glavami topov« kroglje, ea kzteriml «e je vlekel bel dim.
"Tu jih imate!" reče Zacvtlihoraki
"Da. vojaškega znanja ne poznajo ti ljudje.' odvrne Zagloba.
Stari Zacvilihovsld je govoril resaico. Hmel nieki je začel redno oblegevenje. Najpoprej je zaprl pota. po katerih bi vtegnili ohlelenci dobi U hrano. Delal je nasipa In prekope, dal kope-ti predore pod okop, pe tudi napadov nI opuatil Sklenil je vznemirjati oblešence ter nerejeti jim neprestsno strah, slebltl in mučiti jih z bede njem, dokler jim orolje ne odpede iz etrpnjenlh
rok. Ne večer je znovič naskočil atanišče veckega, pa bil ravno tako pobit, kakor ker tudi Kozaki nieo šli v bo j e takim Tudi naalednjege dne streljanje ni z ni prenehalo. Kozaški roVi eo ae pelblOali, h liko, da je etrel iz puške letel le ne nadpe. U lic. iz gline narejenih, ee je neprestano od jutra do večera! NI bila dcer splošna bil peč pe nepreeteno streljanje. Obleženei so časih iz nasipov in se je eečel boj a sabljami, ci, kosami in «ulicami. Toda komaj so pobili molojce, takoj oo ee dcer napolnile z dr Vojaki ves božji dan niso imeli sa trenutek ka; zvečer po solnčnem zahodu je bil na glavni napad, da na počitek niti miditi nI
V noči, dne 16. julija, udirita dva pol ka Hladki in Nobade na knezove jtaniščf, pi bila znovič pobita. Tri tiaoč najhrebrejših cev je padlo ne mestu; oni, ki ao ostali, pi podil starosta Krasnostavzki. da ae v velikem redu odmeteveli v begu oroije in zmodnik. sns nezgoda je doletela tudi Feodedenka, ri, okoriatevši si zmeglo, ae je ie akoraj poln mesta; toda Korf .načelnik Nemcev, se mu krepko uprl; starosta Krasnoetavski in pri| sček. Konecpoljskege pa sta ga skoro do podi njega moža pobila na begu.
Toda vae to je bila le melenkont v primeri napadom dne 17. julija. V poprejšni noči so i dpali Kozaki proti atanišču Višnjeveckega vin nasip, iz katerega ao topovi velikega kalil bljuvali neprestano ogenj. Ko ae je smratile so prve zvezde zaleeketale na nebu. začelo j« i deset tisoč vojakov napad. V tem hipu »e je JI iz daljave jelo bližati nekoliko groznih premk' strojev, podobnih atolpom, ki ao ee pomikali legoma k nasipu. Ne njih bokih so viseli, p«*0* ni krilom, mostovi, katere so hoteli polagati fl rove. Iz njih se je nepreeteno kadil diui vik strelov iz lahkih topov, mušket in puške. Ko« vi vojaki ao kazali z rokami na te premične »t« je ter aepeteli mej aeboj:
"To ao '4hulej-horodymy.'' mlini na Hmelnicki nea hoče ker zmljeti v teh veter«! kih."
"tfujte, s kakim ropotom ee nam bližajo
"S topovi po njih, a topovi!" klicali »o <W
Bi.
Knezovi topničarji tudi res niao dremsli, I ailjajoč v te grozne mline kroglje in granate, pa so jih navadno zgrešile, ker je bilo teO Med tem ae črna tolpe napadnikov bliža k«l grozen morski val nasipom.
"l'f!" zekriči Zagloba. doječ t jezdeci Skretuekim. Noč je teko soperne, da »nke i nimam na sebi. Da bi zlod pobrai te rrsžje * je, da bi jih zemlja požrla na «Msitu! Rsdi teh pinov ne more člorek niti jedi niti Psom ae dandanašnji bolje godi, nego nsn. kake vročine!"
Re« je bil zrak vee napolnjen «opere in ■ du trehnečjh trupel, Id oo ležale po bojišča bo ae je prevleklo a temnimi obleki, videti jol lo, de vaak čae aaetano hoda nevihta Vo^U je pot zalival čelo in prd ee težko dikale V IT trenutku,začnejo v temi odmevati bofceu . "Tekoj uderijo aa neel" noče Skretu»ki'
Ali diši» faobeaajef"
"81Hiai. Da bi jim dodji bobneli!" mre Zagloba.
"Koljll Kolji!" sevrelče tolpe Ko^
približa v« «■