Leto XVIII
FEBRUAR 1969
Cena 0,20 N din
V navzočnosti enaindvajsetih članov DS je predsednik Brane Zupan otvoril 26. decembra 1968 X. redno sejo DS.
Dnevni red je obsegal:
1.	Pregled obračuna za 11 mesecev 1968;
2.	Spremembe statuta podjetja;
3.	Ocenitev dodatnih delavnih mest po analitični oceni in spremembe;
4.	Tekoče zadeve:
—	gradnja garaž pri stanovanjskem bloku »A«,
—	odpis zamudnih obresti za leto 1967,
—	predlog, da v letu 1968 ne zaračunavamo zamudnih obresti.
Sef org. analitskega sektorja je Podal predlog obračuna za 11 mesecev 1968.
Proizvodnja: dosežena v m2 103,2°/» Vrednostno: doseženo v din 102,4 %> Prodaja:	doseženo	v	din	90,0 ”/»
Dobiček:	doseženo	v	din	88,7 %
Osebni dohodki za celotno podjetje, povprečje za 11 mesecev 1968: 761,41 din.
Tovariš Pavle Zupan je postavil vprašanje: na koliko se nam poveča prodaja, če se povečajo kondicije. Odgovoril mu je tov. inž. Klešnik: 0 povečanju kondicij smo že govorili in povedali, da je vzrok za povečanje situacija na tržišču. Vprašanje je, koliko kupcev bi mi izgubili, če ne bi mi ugodili njihovim zahtevam, oziroma pristali na povečanje kondicij. Koliko se s tem poveča prodaja je težko reči.
Predsednik DS se je tov. inž. Klešniku zahvalil za podani obračun, ker ni bilo več nobenih vprašanj je Prešel na drugo točko dnevnega reda.
Predlog sprememb statuta podjetja je podal šef splošnega sektorja. Predlog so člani DS predhodno dobili na vpogled. Tov. Brane Zupan se je za podani predlog zahvalil in prosil člane DS za diskusijo.
Tov. Katja Kham je prosila za obrazložitev 62. člena. Na vprašanje je odgovoril tov. inž. Jože Klešnik: sveti EE so bili različni po številu. Sedaj pa naj bi imeli vsi sveti EE enako število članov razen tkalnice. Nadalje je informiral člane DS tudi o tem, da je bil na zadnji seji UO, sprejet sklep, da se v členu 106 popravi sledeče: »Tkalnica s pripravljalnico«, naj bi se imenovala samo »tkalnica«.
Sklep: člani DS so soglasno potrdili predlog sprememb statuta podjetja.
Predlog sprememb v pravilniku o osebnih dohodkih, je podal tov. inž. Franc Jeraj. Predlog je bil priložen zapisniku in so ga člani DS predhodno dobili na vpogled.
Tov. Katja Kham: razmerje števila točk, ki so določene za vodjo prodaje na domačem trgu ni v redu. Kot vemo, imamo precejšnje zaloge in bo treba vložiti precej truda, da bomo blago prodali. Izvažamo pa ne veliko in je prodaja na zunanjem trgu lažja.
Na vprašanje je odgovorila tov. Marinškova, da je plasiranje blaga na domačem trgu težavno, vendar so težave tudi pri plasiranju na zunanjem tržišču. Ker v podjetju nimamo človeka, ki bi bil sposoben prevzeti delovno mesto »vodja prodaje na zunanjem trgu«, bomo za istega dali razpis v dnevno časopisje. Seveda pa bo treba takega človeka s prakso in sposobnostmi tudi odgovarjajoče plačati.
Tov. Brona Kočar je postavila naslednje vprašanje: Kot je razvidno iz plana za leto 1969, bomo v prihodnjem letu odpuščali delovno silo. Mnenja sem, da ni pravilno, da na eni strani odpuščamo delavce, ki so
v proizvodnji, na drugi strani pa bomo dodatno zaposlovali ljudi, ki so v upravi.
Odgovoril ji je direktor podjetja dipl. inž. Srečo Bergant: ko bomo odpuščali delavce, bomo predvsem nekvalificirane, saj se vedno bolj kaže potreba po kvalificiranem kadru. Dodatno bomo zaposlovali ljudi z odgovarjajočo izobrazbo v primeru potreb.
Tov. Albin Hribar: razmerje točk med delovnim mestom »vratar« in delovnim mestom »šivanje in varjenje cerad«, se mi ne zdi v redu, z ozirom na delo. Odgovor tov. inž. Jeraja: na zadnji seji UO na navedeno ni bilo pripomb. Za delovno mesto »vratar« in »močni čuvaj«, so določeni osebni dohodki fiksno, oziroma so navedene točke fiksna plača. Pri delovnem mestu »šivanje in varjenje cerad«, pa je stimulacija in ne
Brane Zupan, predsednik DS — varnostni tehnik pri obhodu tovarniških prostorov
prejemajo delavci samo osebnih dohodkov v višingi 310 točk, temveč več. Tov. Kodermana je zanimalo, kdo je odgovoren za čuvanje koles in motorjev pri naši vratarnici. Odgovorila je tov. Francka Marinšek, da so bile kraje izvršene v času, ko se je urejal parkirni prostor. Člani DS so na to diskutirali v zvezi z varstvom koles in motornih vozil, vendar v zvezi s tem niso sprejeli nobenega sklepa.
Ker ni bilo več nobenih vprašanj na predlagane spremembe pravilnika o osebnih dohodkih, so dali spremembe na glasovanje.
Sklep: člani DS so soglasno potrdili predlog sprememb v pravilniku o osebnih dohodkih. Šef računovodstva je predlagal DS, da se stanovalcem novega stanovanjskega bloka »A« v Preserjah, da v brezplačno koriščenje tovarniško zemljišče, za gradnjo garaž. To se predlaga zato, ker je zemljišče na katerem stoji blok tudi last podjetja in prodaja zemljišča bi ne bila umestna. Tov. Braneta Zupana je zanimalo, kako bo v primeru, če bi lastnik garažo hotel prodati.
Odgovorila je tov. Francka Marinšek: garažo bo lahko prodal, zein-ljišča pa seveda ne.
Na glasovanju so sprejeli sklep, da se da šestim stanovalcem novega bloka »A« v Preserjah, parcele, ki so last podjetja, za gradnjo garaž, v brezplačno koriščenje.
Šef računovodstva tov. Francka Marinšek je predlagala, da v letu 1968 ne zaračunavamo zamudnih obresti.
Navedeno se predlaga zaradi obstoječe situacije na tržišču, ker so
Dipl. inž. Branko Novak, vodja oddelka za organizacijo in mehanogra-fijo
zahteve kupcev vedno večje. Člani DS, so soglasno potrdili predlog šefa računovodstva, da se odpišejo žari' mudne obresti za leto 1967, prav tako pa so potrdili tudi predlog, da v letu 1968 ne zaračunavamo zamudnih obresti.
V odsotnosti šefa prodaje tov. Mavka, je prebral predlog inž. Jože Klešnik in sicer: od »Modne hiše«, Osijek, smo dobili dopis in spisek naših izdelkov, ki jih ima »Modna hiša« Osijek na zalogi in jih po obstoječih cenah ne more prodati. Njihov predlog je, da bi znižali cene tem količinam, v nasprotnem primeru pa bi nam blago vrnili. Člani DS so sprejeli sklep, da znižamo cene našim izdelkom, ki jih ima na zalogi »Modna hiša« Osijek. Nadalje so sprejeli tudi kot sklep predlog tov. inž. Klešnika, da znižamo ceno artiklu 5020 in 5021, katera naj se izločita iz nadaljnje proizvodnje. Na predhodni seji je DS sprejel sklep o vezavi sredstev za stanovanjsko izgradnjo pri banki in sicer za tiste delavce, ki varčujejo in za odobritev kreditov tistim, ki zaključujejo z gradnjo. Ni pa bila določena višina vezave za varčevalce. Predlog DS je, da podjetje privarčuje v višini 200 procentov sredstev za stanovanjsko izgradnjo na znesek, ki ga privarčuje posameznik. Pogoj za varčevanje podjetja za posameznike pa je po-
Sredstva pa so se porabila takole:
Skupaj
Kot je razvidno iz podatkov v tabeli, so večja realizirana sredstva za zdravstveno varstvo v letu 1968 v primerjavi s finančnim načrtom. Predvsem izstopajo pri izdatkih Osnovno in specialistično zdravstveno varstvo za 4,279.332 din več.
Bolnišnično zdravstveno varstvo za 6,973.831 din več.
Zdravila in injekcije pa za 7,101.658 din več.
Poleg tega pa je sklad močno obremenila obveznost napram bolnišničnim zavodom iz leta 1967 za 5,558.371 din kar bomo morali plačevati z izrednim prispevkom 0,28 °/o od 1. 3. 1969 do 31. 12. 1969.
Sklad bo delno pokril nastalo razliko z lastnimi sredstvi, od razlike
godba, ki jo imajo ti sklenjeno z banko.
Sklep: člani DS se s predlogom strinjajo in sprejmejo sklep, da podjetje privarčuje 200 °/o sredstev za stanovanjsko izgradnjo na znesek, ki ga privarčuje posameznik na podlagi pogodbe z banko.
Poslovanje Sklada zdravstvenega zavarovanja komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Ljubljana — za leto 1969.
Rezultat poslovanja Sklada kaže naslednje značilnosti:
—	skupni dohodki Sklada po izročitvi sredstev v obvezno rezervo Sklada so bili doseženi 6,1 %> nad planskimi predvidevanji za leto 1968 ali v absolutnem znesku za 14,780.708 din.
—	skupni izdatki sklada zdravstvenega zavarovanja pa kažejo v primerjavi s planom določene presežke. Izdatki sklada so bili realizirani v višini 268,129.327 din, kar je
, v primerjavi s finančnim načrtom za 10,9 u/o več odnosno za 26,305.327 din.
—	zaradi večjega porasta izdatkov nad dohodki sklada izkazuje sklad ob koncu leta primanjkljaj v višini 11,524.618 din.
Skupni dohodki so bil realizirani za leto 1968 v višini 256,604.708 din. Skupni izdatki so bili realizirani za leto 1968 v višini 268,129.326 din.
povišanja plač in pa z obvezno 3 °/o rezervo za letošnje leto. Tako v letošnjem letu ne pričakujemo porasta dajatev, temveč znižanje. Tako je bil na primer izredni prispevek v lanskem letu 0,95 °/o, letos pa bo 0,3 °/o.
Kljub temu pa je Sklad zaključil letošnje leto z dokaj dobrim rezultatom napram prejšnjim letom, kljub arbitražnim razsodbam nekaterih bolnišničnih zavodov v njihovo korist.
V kolikor se med letom nebi spreminjali razni instrumenti delitve, bi moral sklad KZSD Ljubljana letošnje leto končati uspešno.
Marjan Slapšak
	Planirano v din	Realizirano v din
1. Osnovno in specialistič. zdravstveno varstvo	43,205.540	47,484.872
2. Bolnišnično zdravstveno varstvo	83,924.460	90,898.291
3. Podaljšano in nadomestno bolniš. zdr. varstvo	3,300,000	2,182.641
4. Zdravila in injekcije	22,954.000	30,055.658
5. Zobna nega in protetika	13,300.000	12,995.001
6. Ortopedski pripomočki	2,300.000	1,878.478
7. Prevozi z rešilnimi avtomobili	3,200.000	2,796.462
172,184.000	188,291.403
Proizvodnja v letu 1968
Sorazmerno dobra oskrba s surovinami, razen z uvoženimi, v začetku leta, je omogočila uspešno doseganje planskih nalog v teku leta. Spremenjene razmere na tržišču so v aprilu narekovale rebalans plana za 8 mesecev, ki pa se količinsko ni bistveno spremenil. Spremembe so nastale le v asortimentu izdelkov.
Tendenca povečanja proizvodnje sintetičnih in bombažnih tkanin na račun lanenih se je obdržala tudi v tem letu in se je količina lanenih izdelkov zmanjšala za 5 %>. V primerjavo, v letu 1965 je znašala proizvodnja tkanin iz trdih vlaken (lan, konoplja) 62,7 % od skupno izdelanih tkanin, v letu 1968 pa samo še 26,5 odstotkov.
Izpolnitev količinskega plana je po obratih bila naslednja:
Plan za leto 1968
Indeks na dosež.
proizv. v. 1. 1967
Predilnica predenje sukanje
Tkalnica Oplemenitilnica Tiskarna t. m.
b. m.
Konfekcija
65,5 °/o	92,8 "/o
91,2% 315 % 102,1 % 110 % 107,9% 142 % —	119 %
118 % 87,2 %	97,5 %
Slabši rezultati v predilnici so prikazani zaradi tega, ker je bil plan predilnice postavljen na režim dela v 4. izmenah, kar pa se je že v februarju izkazalo kot pretirano in se tako ukinitev 4. izmene pozna pri doseganju plana.
V konfekciji je v poletnih mesecih primanjkovalo naročil in tako tudi ta obrat ni mogel doseči svoje planske naloge.
Kvaliteta izdelkov se je v primerjavi z letom 1967 poslabšala in je bilo adjustiranih 1 % več neregularnih tkanin. Kot vzrok zato je poleg subjektivnih vzrokov nekaj krivde tudi na ne vedno ustrezni kvaliteti surovin in preje, nekaj pa je slabšemu rezultatu doprineslo tudi stalno prezalaganje artiklov v tkalnici.
Novi šef tkalnice, diplomirani inž. Aco Verhovec, vsklajuje dessene z metri
Poročilo nabavnega oddelka za leto 1968
Premoga smo porabili in kupili za 36% več kot v 1. 1967.
Preskrba s surovinami je potekala skladno s planom, zakasnitev je bila samo pri nabavi leacrila, ker nam Sekretariat za zunanjo trgovino ni hotel dati dovoljenja za uvoz.
Poraba bombažne preje je bila v Poslovnem letu za 12,8 % večja kot v 1. 1967. Kupovali smo samo kvalitetno prejo, ki je imela vsaj 12 tkm.
Poraba stanične preje je bila zelo majhna in jo popolnoma opuščamo.
Sintetična preja je bila v glavnem od poliestra, malona, leacrila in ne-
kaj iz meraclona, polinozičnega vlakna in movila.
Lanene preje smo kupili in porabili za 15,5% več, kot v prejšnjem letu. Poraba konopljene preje pa je bila skoraj za 50 % manjša.
Sintetičnega vlakna smo prejeli skoraj isto količino, kot preteklo leto, pri tem pa smo povečali porabo domačih vlaken na račun uvoza.
Pomožna sredstva — barve in kemikalije. Pretežna količina barv je bila inozemske proizvodnje, kemikalije pa domače. Pa tudi pri nabavi barv in kemikalij iz uvoza smo si
prizadevali kupovati čim več za dinarje in ne za devize. Nekatera podjetja so dala na razpolago svoja devizna sredstva ali pa so imela ugodne aranžmaje s tujino, pa smo to izkoristili.
Pomožni material: v letu 1968 smo omejili zalogo tega materiala na minimum. Skušali smo kupovati po možnosti vse blago sproti, na zalogi pa smo imeli samo material, ki je nujno potreben, tako da ne bi trpela redna proizvodnja. To so razni rezervni strojni deli, nekaj vijakov, embalaža in podobno.
Uvoz: Iz uvoza smo prejeli sledeče surovine:
Bombažno prejo Sintetično prejo Laneno prejo Vlakno leacril Sintetika
Barve in kemikalije Rezervne dele
Za plačilo smo prejeli 2 odobritvi in to 14. VI. in 12. XI. 1968 za GDK in klirinška sredstva.
Z drugo odobritvijo so nam močno zmanjšali GDK in klirinška sredstva, vendar smo klirinška sredstva vseeno porabili v celoti že pred prejemom II. odobritve. GDK sredstva pa so nam delno zmanjšali, vendar so nam zadostovala za naše potrebe, ker smo razliko lahko nadoknadili s posebnimi dovoljenji.
Poleg tega smo kupili nekaj manjših strojev iz amortizacije.
Delo kegljaške sekcije v letu 1968
— Po Kegljaški skupnosti Ljubljana smo se udeležili razpisanih tekmovanj v borbenih igrah in v mali ligi. Skupno je bilo 16 tekem.
— V počastitev oktobrske revolucije se je moštvo 10 kegljačev udeležilo tekmovanja v borbenih igrah v Domžalah.
— V marcu so se 4 kegljači udeležili prvenstva posameznikov v disciplini 200 lučajev mešano.
— V maju smo sodelovali pri sindikalnih tekmovanjih s 3 ekipami po 4 kegljači v disciplini 200 lučajev in z 10 kegljači v borbenih igrah.
— V septembru smo organizirali TEKSTILIADO v disciplini 200 lučajev in v borbenih igrah. Sodelovalo je 10 tekstilnih podjetij.
— V novembru smo odigrali prijateljsko tekmo v borbenih igrah s KK Zagorje.
— Tekmovanja v disciplini 100 lučajev mešano za člane stare nad 55 let so se udeležili 3 kegljači.
— V decembru smo se udeležili moštvenega prvenstva v disciplini 8 X 200 lučajev mešano.
— V decembru smo izvedli interno tekmovanje za klubsko prvenstvo v disciplini 3 X 150 lučajev mešano.
Franc Rebernik
Kritično ocenili dosedanje delo OOZK »Induplati«
Dne 17. januarja 1969 se je sestal na svoji prvi letošnji seji sekretariat OOZK »INDUPLATI« z naslednjim dnevnim redom:
1.	pregled dosedanjega dela ZK INDUPLATI
2.	priprave tez za akcijski program
3.	tekoče zadeve
Pod prvo točko je bilo dano v obravnavo delo ZK v različnih obdobjih, času in različnim vodstvom, tako so si člani sekretariata osvežili spomin o seji na kateri so razpravljali o IV. plenumu CKZKJ — to je Brionske konference leta 1966, nadalje o letni konferenci v začetku leta 1968, ter o seji, ki je obravnavala resolucije IO seje CKZKJ in dogodkov na Češkoslovaškem. V obravnavi smo ugotovili, da je delovanje ZK v podjetju dokaj pasivno.
—	da organizacija ZK tri leta nazaj ni delovala v smislu aktivnega sodelovanja;
—	da so bili sestanki in konference samo formalnega značaja;
—	da se komunisti v podjetju niti ne poznajo, udeležba sej je 55 %>;
— ZK Induplati slabo sodeluje z mladino in sindikatom;
—	da je neaktivnost ZK zaradi tega, ker se nič ne doseže kar se predlaga;
—	da prazno govoričenje ne privlači, in da je miselnost članov ZK dokaj slaba;
—	da je bila slaba obveščenost in informiranje članov ZK;
—	da so sprejeti sklepi ostali nerealizirani;
—	da ni prave odgovornosti za izvajanje dela;
—	da članstvo v ZK iz leta v leto pada;
—	da za sprejem novih članov v vrste ZK ni zainteresiranosti.
Milan Narat,
sekretar OOZK Induplati
Razvoj in pomen ZMJ!
Zveza mladine Jugoslavije se je razvila iz revolucionarnega mladinskega gibanja, ki se je pod idejnim vodstvom komunistične partije Jugoslavije, razvijal kot sestavni del splošnega gibanja delavskega razreda in delovnih ljudi Jugoslavije, usmerjenega k rušenju kapitalističnega družbenega reda, razrednega izkoriščanja in fašističnega zasužnjevanja, ter prežeta z ideali socializma, miru in svobode,
Z opiranjem na napredne in svobodoljubne tradicije in stremljenja mlajše generacije se je v letu, neposredno po prvi svetovni vojni, nekaj mesecev po ustanovitvi socialistične delavske partije (komunistov) 10. oktobra 1919. leta pojavila zveza komunistične mladine Jugoslavije (SKOJ), ki je bila vodnik in jedro napredne mladine. Na široki osnovi borbe proti fašizmu in vojni, obrambe neodvisnosti domovine, za boljše pogoje življenja, dela in šolanja mla-
dine, si je SKOJ prizadeval združiti napredne sile mlade generacije in ustvariti množično, enotno mladinsko gibanje.
Pozivu KPJ na oboroženo vstajo se je prvi odzval SKOJ in mladina, pozneje pa je mladina sestavljala tri četrtine borcev Narodno osvobodilne vojske in partizanskih odredov.
V	plamenih borbe in zanosih revolucije je dokazala mladina svojo opredelitev za socializem in oblast delavskega razreda, za bratstvo in enotnost narodov mladine Jugoslavije.
V	novi demokratični Jugoslaviji so se narodi enoglasno odločili in s skupnim sodelovanjem v vseh oblikah borbe za izgradnjo socializma, sta SKOJ in LM ustvarila visoko stopnjo enotnosti in sta se v takšnih pogojih leta 1948 združila v LMJ kot enotno politično organizacijo neke nove generacije.
Novi družbeni procesi usmerjeni k vse popolnejšemu in doslednejšemu uresničevanju delavskega in družbenega samoupravljanja, k uresničevanju pravice neposrednega proizvajalca, da dobi višek svojega dela in upravlja proces družbene reprodukcije k samoupravni delitvi dohodka po rezultatih dela, so zahtevali spremembe družbene vloge mladinske organizacije. Da bi še bolje pokazali pripravljenost in sposobnost mladih da vsestransko sodelujejo v samoupravljanju je sedmi kongres LMJ leta 1963 sprejel skep o preimenovanju organizacije v Zvezo mladine Jugoslavije in obenem spremenili programska načela in statut.
V pogojih samoupravljanja asociacij neposrednih proizvajalcev mora družbeno politična organizacija mladine postati nosilec najnaprednejših pojmovanj mladine zasnovanih na njenih resničnih družbenih interesih, afinitetah in sposobnostih. Mladina sprejema osnovna načela in cilje socialistične skupnosti, najpo-polneje izražena v programu ZKJ in ustavi SFRJ in izraža svojo pripravljenost ustvarjalnost sodelovati v razvoju proizvajalnih sil družbe in v poglabljanju humanističnih družbenih odnosov.
Zavzemanje za samoupravne družbene odnose gradi mladina na prepričanju da upravljanje z ljudmi in odtujevanje proizvajalnih sredstev in proizvodov dela od neposrednega
Naš varilec — Viki Pogačar
proizvajalca rojeva adrokvatske tendence, otežkoča izgradnjo resnično socialistične družbe.
To sem napisal zato, ker današnja mladina premalo pozna razvoj in načela ZMJ.
Viki Pogačar
Protestna
resolucija
Mariborske
tekstilne
tovarne
Sindikat mariborske tekstilne tovarne je sprejel 29. januarja resolucijo, v kateri zahtevajo enake pogoje za prodajo uvoženega in domačega tekstilnega blaga na našem trgu. Mariborski kombinat je moral zaradi prenasičenosti na trgu z blagom, ki ga izdelujejo, zmanjšati doslej proizvodnjo za 9 milijonov metrov blaga. Povedali so, da bodo, če se te stvari ne bodo uredile, morali odpustiti najprej 500 delavcev, nato pa do leta 1970 še enkrat toliko zaposlenih, ukiniti tretjo izmeno in sprejeti nekaj drugih nujno potrebnih ukrepov. Po blagovnih listinah za leto 1969 je bil predviden v Jugoslaviji uvoz za 25 milijonov dolarjev blaga.
Za sedaj, konec januarja pa smo to številko prekoračili za dobre 4 milijone dolarjev. Nihče ne nasprotuje uvozu tekstilnega blaga, vendar naj bo to v mejah, ki ne bodo ogrožale obstoja naših tekstilnih podjetij. V mariborski tekstilni tovarni tudi menijo da bi nujno morali upošteviti dogovore, ki so jih za urejanje zadev na tem podorčju doslej že nekajkrat sprejeli. Resolucijo so naslovili na občinske in republiške organe. V tem mariborskem tekstilnem kombinatu imajo tudi najnižje povprečne osebne dohodke v Sloveniji. Več kot polovica zaposlenih ima manjše osebne dohodke od 600 dinarjev.
Prodaja
V DECEMBRU
Decembrska prodaja je bila slaba, saj je bila dosežena le 72 % od predvidenega plana.
Skozi vsa leta se ugotavlja, da v decembru mesecu promet pada, ker se trgovska podjetja več ne zalagajo, pač pa skušajo pred inventuro čim bolj znižati svoje zaloge. To se je odrazilo tudi v tem letu.
Če se ozremo na dosežek iz celega leta 1968 pa ugotovimo, da je izpolnitev prodajnega plana izvršena okoli 89 "/o. Torej plan ni bil dosežen in manjka okoli 11%.
Situacija, ki je nastopila v maju mesecu 1968, je z zvišanjem cen bombažnim izdelkom zavrla promet tekstilnih proizvodov za skoraj mesec dni in odraz tega je tudi v izpadu prodaje.
Konkretno so bili meseci maj in junij, po objavi novih cen, slabi v prodajnem smislu, kar je v naših mesečnih obvestilih bilo že nakazano.
V decembru smo imeli 13 956 m2 makulaturnih tkanin.
Ivan Deržič je prevzel prodajo na domačem trgu — srečno!
Vratar Zorman najavlja stranko
Nekaj misli za hitrejši nadaljnji razvoj ZK v našem podjetju
Osnovna dolžnost in naloga člana ZK je, da deluje v okviru samoupravnih organov in da se bori za uresničevanje socialističnih načel.
Javno, demokratično in odgovorno delovati v vseh oblikah dela.
— da aktivno sodeluje v razpravah, daje svoje mnenje, stališča in predloge, ter se zavzema zanje.
Komunisti smo dolžni zahtevati od strokovnih služb več študij in predlogov za razpravo določene zadeve, ki naj jih obravnavajo samoupravni organi. Tako bomo končno tudi dosegli, da bodo strokovne službe odgovorne za svoje delo.
Komunisti se moramo zavzemati za hitrejše in doslednejše uveljavljanje naših sklepov, zakonitosti pravilnikov in statuta podjetja.
Komunisti smo dolžni skrbeti za boljše obveščanje članov samoupravljanja in celotnega kolektiva, da ne pride do popačenih razprav in diskusij okrog vogalov.
Komunisti smo dolžni prizadevati si za trajno in učinkovito kadrovsko obnavljanje naše organizacije.
Uresničiti parolo »OD BESED K
DEJANJEM«!	....	..	,
Milan Narat
NEZGODE V JANUARJU 1969
Tri nezgode na poti v službo in ena v tovarni, to je bilanca nezgod v januarju. Vse tri nezgode so bile zaradi poledice. V podjetju pa se je pri pomivanju lesene kadi z vročo vodo delavec na impregnacijskem stroju opekel po roki, ker ni dovolj zaprl parnega ventila.
ZAHVALA
Ob bridki izgubi moje matere Marije Lap, se iskreno zahvaljujem vsem za pomoč in cvetje, katere sem bila deležna ob težki uri.
Hčerka Kristina Zorman z družino
Sejen* »Pftoda 1969" na Qdt v jCjnbljani
V petek, 17. januarja popoldan, so na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani slovesno odprli 14. sejem konfekcije, modnih tkanin, pletenin, usnja, izdelkov usnjarsko-prcdeloval-ne industrije in modnih artiklov »Moda 1969«, na katerem je sodelovalo 179 razstavljalcev, od teh iz Slovenije 74, iz drugih republik pa 105.
Kot prejšnja leta sc je sejma tudi letos udeležila naša tovarna. Imeli smo 36 m2 razstavne površine, katero je spretno in z izrednim okusom aranžirala naša dipl. inž. arhitekt Marjanca Benda. Razstavljali smo zavese in namizne garniture. O našem razstavnem prostoru in artiklih smo slišali mnogo laskavih priznanj, le naši potniki so sc pritoževali nad premajhno govorilnico. Na sejmu smo dobili za naše izdelke štiri zlate medalje. Zlata odličja so dobili naslednji artikli:
Garnitura Marina art. 3068 dess. 8 Garnitura Tereza art. 3067 dess. 1 Jascjuardskc zavese art. 3070 dess. 12 Tiskane zavese art. 3006 dess. 4284
Visoko število priznanj za vzorčne kombinacije in barvno skladnost govorijo o uspešnosti vodje vzorčnega oddelka tov. Ivota Seška in njegovih sodelavk. K uspehu jim čestitamo.
Predsednik pripravljalnega odbora Rudi Polak je v svojem otvoritvenem govoru navedel, da je bilo zanimanje razstavljalcev za letošnji sejem mode še večje kot prejšnja leta in da je kljub kritičnemu položaju, ki ga je povzročil povsem nekontroliran in pretirano visok uvoz tekstilnih izdelkov, domača tekstilna industrija dosegla viden kreatorsko-tehnološki razvoj. To dokazuje tudi letošnje ocenjevanje izdelkov, ki se ga je udeležilo 71 podjetij, katera se z modnim kreiranjem iz leta v leto uspešneje uveljavljajo na domačem in tujem tržišču. Od 735 predloženih vzorcev je komisija letos predlagateljem dodelila 209 odličij, pri čemer je značilno, da so prejela več priznanj predvsem podjetja z močnejšimi lastnimi kreatorsko-desenaterskimi centri. Zanimivo je tudi, da so tovarne, ki so prejela največ priznanj, istočasno najpomembnejši izvozniki tekstilnih, usnjarskih in galanterijskih proizvodov ter konfekcije na zahodna tržišča.
Miran Goslar, predsednik gospodarskega zbora skupščine SR Slovenije, pa je ob otvoritvi poudaril, da je sejem mode manifestacija ustvarjalnega potenciala dveh proizvodnih panog, tekstilne in usnjarske, ki sodita med prvence našega industrijskega razvoja in sta kljub zastarelosti pretežnega dela tehnološko-proizvodnih naprav dosegli kvaliteto, ki ju usposablja tudi za bolj ali manj enakopraven nastop na zunanjih tržiščih.
Miran Goslar je naglasil, da sta tekstilna in usnjarska industrija panogi, v katerih je zaposlen velik del našega prebivalstva. Obe industriji ski panogi prehranjujeta v Jugoslaviji skoraj 260 000 delavcev, torej malodane 28 odstotkov vseh zaposlenih v industriji. V Sloveniji navedeni panogi zaposlujeta 48 000 delavcev, torej malodane 28 odstotkov vseh zaposlenih v industriji.
Med 22 industrijskimi panogami je tekstilna industrija v Jugoslaviji in v Sloveniji na drugem mestu, usnjarska industrija je v merilu Jugoslavije na 15. mestu. Ob tem tudi ne kaže spregledati števila zaposlenih v obrti. Obe dejavnosti namreč v okviru obrti samo v Sloveniji zaposlujeta nadaljnjih več kot 5000 delavcev, medtem ko je na območju Jugoslavije število delavcev v tovrstni obrti še ustrezno večje.
Gre torej za pomembni dejavnosti ne le z gospodarskega, temveč tudi s socialnega vidika, ki sta prav zato zelo pomembni in zaslužita ustrezno pozornost.
Čeprav je naša modna industrija v veliki meri odvisna od uvoznih surovin, sta se tako tekstilna kot tudi usnjarska industrija uvrstili na ugledno mesto tudi v izvozu. V 11 mesecih lanskega leta je tako tekstilna industrija izvozila za nad 1,4 milijarde, usnjarska pa za skoraj 700 milijonov N din izdelkov, kar je več kot 12 odstotkov oziroma več kot 6 odstotkov, ali skoraj 18,5 odstotkov skupnega izvoza industrijskih izdelkov iz Jugoslavije.
Delež tekstilne in usnjarske industrije v slovenskem izvozu pa je še večji, saj je v lanskih 11 mesecih dosegel 19,5 odstotka skupnega izvoza industrijskih izdelkov iz Slovenije.
Na izvoz na konvertibilna območja je v letu 1967 odpadlo pri tekstilu okrog 62 odstotkov, pri usnjarskih izdelkih pa 25 odstotkov celotnega izvoza teh panog. V tekstilnem izvozu sicer še prevladujejo manj dodelane tkanine, vendar pa se struktura nenehno izboljšuje. V usnjarstvu je težišče izvoza na obutvi, saj je bilo v letu 1967 izvoženih nad 9 milijonov parov obutve.
Miran Goslar je tudi poudaril, da tekstilna in usnjarska industrija vodita med tistimi proizvodnimi panogami, ki so v naši ekonomiki najbolj izpostavljeni zakonitostim trži-
šča, kjer je konkurenca zelo ostra in zaradi tega izrazitejša tudi diferenciacija.
Predsednik gospodarskega zbora skupščine SR Slovenije je nato spregovoril tudi o nekaterih sistemskih rešitvah, ki so še vedno takšne, da bolj ščitijo poslovno manj uspešna podjetja in s tem ohranjujejo stare strukture in metode gospodarjenja, za katere sta značilni državna podpora in distribucija deviz. V zvezi s tem je opozoril na sedanji sistem uvoza oziroma oskrbe s surovinami, ki v vezavi uvoza z izvozom diskriminira položaj nekaterih podjetij, saj nekatere gospodarske organizacije za dolar izvoza tudi dobe po dva ali več dolarjev uvoza, medtem ko so druge deležne komaj 0,80 dolarja uvoza. Vendar je tekstilna industrija že pripravila predlog za vezavo uvoza z izvozom v razmerju 1 : 1, z izjemo konfekcije, za katero naj bi še nadalje veljalo razmerje 1 : 0,71. O tem predlogu tekstilne industrije bo v kratkem razpravljal ZIS in upamo, da bo dokončno rešen, je dejal Miran Goslar.
O velikem zanimanju razstavljavcev za vsakokratni sejem mode priča podatek, da je v letu 1967 zmanjkalo 1000 kvadratnih metrov prostora, v letu 1969 pa celo 2000 kvadratnih metrov, čeprav je Gospodarsko razstavišče dogradilo novo . razstavno dvorano C in s tem pridobilo novih 2000 kvadratnih metrov.
Edi Rojc skrbi za rože
Poročili so se:
Cirila Bedenk, šivilja, poročena Urbanija, Ana Kores, tkalka, poročena Urbanija.
Nekaj o varstvenih ukrepih v atomsko • biološko kemični vojni (ABK)
Razvoj sodobne vojne tehnike, predvsem atomskega, biološkega in kemičnega orožja, ki šteje med sredstva za množično uničevanje ljudi in materiala, nujno zahteva od vseh državljanov, da so poučeni o vrstah in delovanju ABK orožja ter o načinih kako se zavarujemo pred njim.
Omejili se bomo samo na osnovne pojme, ki naj bi ob morebitni uporabi tega orožja, bili slehernemu tudi kratko navodilo. Le to pa utegne izpolniti svojo nalogo tudi v mirnem času ob zastrupitvah z raznimi insekticidi, ki so v bistvu podobni morebitnim bojnim strupom.
ki žarke odbija. Če imamo na sebi več oblačil in so dovolj ohlapna je telo bolje zavarovano pred opeklinami. Toplotni učinek pa deluje samo pri eksplozijah na površini zemlje in v zraku, medtem ko pri podzemeljskih in podvodnih eksplozijah tega učinka ni, ker ga vpije voda oz. zemlja.
— Tretji učinek je radioaktivno sevanje. Radioaktivnost je začetna in poznejša. Začetno radioaktivno
delovanje traja ca. 1 min. Začetno žarčenje se pojavi takoj v trenutku eksplozije in traja ca. 15—20 sek. To žarčenje učinkuje s silno energijo, ima velik domet, deluje škodljivo na človeško telo in povzroča radiacijsko bolezen. Tolerantna ali dovoljena doza je 100 rentgenov na telo. Pri 200 r dobimo že znamenja radiacijske bolezni, za človeka pa je ca. 600 rentgenov že smrtna doza. Če dobimo velike doze, se prva znamenja pojavijo že po 2 urah.
Prva znamenja te bolezni so: bruhanje, neješonost, smrtni strah in splošna oslabelost.
Višja medicinska sestra Majda Škrinjar
I>ožar___
ATOMSKO OROŽJE
Osnovni pojmi o nuklearni
eksploziji
V trenutku eksplozije je prvi viden pojav svetlobni blisk, ki razsvetli nebo in zemljo na desetine km, ljudem pa prizadene prehodno slepoto, Ta traja podnevi nekaj minut, ponoči pa tudi do 2 uri. Nezavarovana oseba v bližini lahko trajno oslepi. Po tem blisku se pojavi žareča krogla rdeče-oranžne barve. Ognjena krogla je vir toplote oz. toplotnega delovanja nuklearnega orožja. Nekako po 3 sek. preneha svetiti in se dviga v višino. Nastane oblak v obliki gobe, ki raste v višino do 20 km in se odtod z vetrovi širi Po stratosferi. Ob eksploziji na površini zemlje nastane tudi žrelo temne barve. Razen teh vidnih pojavov se v trenutku eksplozije čuti silen zračni pritisk, ki spominja na nevihto. Občasno se sliši neznanska detonacija, ki je podobna udarcu strele z močnim grmenjem. Najbolj zanesljivo znamenje nuklearne eksplozije je slepota.
Kako deluje nuklearno orožje
Učinki tega orožja povzročajo na ljudeh in materialu težke poškodbe, Po obliki svojega delovanja so ti učinki troje vrste:
1.	rušilni, ki traja 9 sek.,
2.	toplotni, ki traja 3 sek.,
3.	radioaktivni, ki traja 10—15 sekund.
— Rušilno delovanje, nastaja zaradi razbeljenega zraka, ki nastane na kraju eksplozije in se potem širi na vse strani. Rušilni valj podira objekte, razen močnih železobeton-skih konstrukcij, obenem pa poškoduje ljudi. Človek je lahko poškodovan neposredno od pritiska ali s Predmeti, ki pri podiranju objektov letijo okrog njega. Človek je bolj odporen proti večjemu, manj pa proti nižjemu pritisku.
— Toplotni učinek, ki traja 3 sek. Povzroča pri ljudeh in živalih opekline. Obleka temne barve bolj absorbira toplotne žarke kakor svetla,
pri sosedu ali doma, povsod je takrat strašno in hudo. Važno za vse nas pa je, kako smo na take manjše ali večje požare pripravljeni in kako bi v takem trenutku delovali z našo opremo in znanjem. Ko je v decembru lani gorel objekt v Papirnici Količevo so tudi naši gasilci sodelovali. Prišli so tja in bili v pripravljenosti, ker jim v akcijo ni bilo potrebno, tako je ocenil poveljnik poklicnih gasilcev. Toda postavlja se vprašanje zakaj nam ni bilo treba vstopiti v akcijo? Odgovor je enostaven. Bili smo zelo, zelo pozni. Skoraj celo uro in pol po nastanku požara smo prispeli tudi mi tja. Vzrokov za počasno delovanje je polno, naj jih naštejem samo nekaj:
1.	Za industrijsko gasilsko četo ni bilo urejeno, kam povsod sme iti gasiti, kajti industrijska gasilska četa ima drugačne obveznosti kot prostovoljna gasilska četa ali celo poklicna gasilska četa. Sedaj je to urejeno in velja, da naša enota pomaga pri gašenju v »LEKU, LIPU in PAPIRNICI KOLIČEVO« in v ožji okolici podjetja, tj. Preserje in Zg. Jarše. Vendar pa moramo imeti takrat doma povečano budnost, nekaj gasilcev mora ostati v podjetju in vzpostavljena mora biti zveza med četo in podjetjem.
2.	Tudi gasilske naprave niso bile v brezhibnem stanju (prikolica za motorno črpalko).
V preteklem letu je bilo skupno 54 nezgod pri delu, ali 35 e/o več kot v preteklem letu. Od tega jih je bilo v podjetju 40, na poti na delo ali iz dela 11 in 3 nezgode pri osebju iz naše menze. Skupno je bilo zaradi nezgod 639 dni bolniškega staleža. To je nekaj dni več kot v letu 1967.
Tudi lani so bili vzroki nezgod zelo različni: slaba cesta in poledica (10), nezaščiteni stroji (9), nepravilen pristop k delu (8), osebni faktor (6), nepravilen transport (4), neuporaba osebnih zaščitnih sredstev (4), nered na delovnem mestu (4), prometne nesreče (4), pretežko breme (2), ne-
3.	Ni urejeno glede prevoza gasilcev in prikolice. Do sedaj smo jo navadno pripeli za kamion, ki pa žal ni vedno v podjetju, zato bi bilo boljše, če bi prikolico povlekel traktor, ki je vedno pri roki.
To naj bo samo nekaj vzrokov za počasno akcijo, za katero pa niso krivi naši gasilci, saj vemo, da so bili še pred nedavnim med najboljšimi v državi, kar lahko dokažejo s pokali in pohvalami. Dejstvo pa je, da moramo ponovno začeti z rednimi mokrimi in suhimi vajami naše industrijske gasilske čete ter poskrbeti za to, da bo vsak član kolektiva znal rokovati z ročnimi gasilnimi aparati. Kajti vsak manjši požar, kakršnih je v našem podjetju vsako leto nekaj, lahko povzroči ogromno škodo, če ne delujemo hitro, preudarno in pravočasno z vsemi sredstvi, ki so na razpolago, tj. ročnimi aparati, hidranti in motorko. Še bolje pa je, če odpravljamo vzroke za nastanek požara, posebno bodimo previdni pri uporabi in manipuliranju z lahko vnetljivimi sredstvi. Z doslednim in discipliniranim izvajanjem požarno-varnostnih ukrepov obstaja veliko manjša možnost, da bi nekega jutra zagledali pogorišče, namesto naše priljubljene tovarne in strojev v njej.
Brane Zupan
očiščena tla (2). In ko smo sedaj ugotovili vzroke nezgod, se nam bo lažje varovati, saj vemo katere vzroke je treba odpraviti in kje je potrebna povečana budnost za varovanje samega sebe.
Nezgode so imele za posledico poškodbe na sledečih delih telesa: poškodbe glave (6), rok (9), dlani (8), prstov (13), nog (7), stopalo (10), oko (2), prsni koš (1). Iz te analize se vidi, da bi se nezgode zmanjšale s širšo uporabo osebnih zaščitnih sredstev, predvsem usnjenih rokavic in pravilne obutve.
Brane Zupan
Izvleček iz poročila za leto 1968
Poročilo
Lamberškova za težko-šivalnim strojem Adller
O POSLOVANJU BLAGAJNE TOVARIŠKE SAMOPOMOČI v času od 1. 1. do 31. 12. 1968
Dohodki:	N din
Redni mesečni prispevek
članov.................. 48 185,00
Vrnjena posojila ....	362 955,40
Razni manjši dohodki .	.	442,91
Saldo iz preteklega leta .	33 798,53
445 191,84
Izdatki:
Izplačan redni prispevek 11 036,20 Izplačana posojila članom 430 070,00
Honorar..................... 1	200,00
Vrnjeno posojilo sindikalni podružnici .	.	.	2,500,00
Razni manjši izdatki (preplač. posoj.) .	.	.	170,00
444 976,20
Saldo per. 31. 12. 1968 .	.	205,64
Skupni promet v letu 1968	890	158,04
Glavnica.................. 201	775,24
V letu 1968 je bilo 878 članov, od katerih je prejelo posojilo 469 članov. Povprečni znesek posojila je bil 917,00 N din. Med letom je bil izplačan prispevek 62 članom v skupnem znesku 11 036,20 N din.
BLAGAJNIŠKO POROČILO TOVARIŠKE SAMOPOMOČI ZA LETO 1968
Glavnica 291 775,24 N din sestoji iz: dolžniki (374 članov) 201 569,60 Gotovina v blagajni	205,64
Obvestila iz kadrovske službe
Vstopov ni bilo.
Izstopi:
1.	Pavla Hacin, tkalka, izstopila na podlagi lastne odpovedi dne 31. 12. 1968,
2.	Ivanka Janežič, kontrola kosov, izstopila na podlagi lastne odpovedi, dne 31. 12. 1968,
3.	Frančiška Jereb, čistilka blaga, invalidsko upokojena, dne 31. 12. 1968,
4.	Peter Jeretina, kurjač, samovoljno zapustil delo dne 31. 12. 1968,
5.	Angela Kociper, tkalka, samovoljno zapustila delo dne 31. 12. 1968,
6.	Jože Narobe, električar, upokojen dne 31. 12. 1968,
7.	Ana Raspet, previjalka, upokojena dne 31. 12. 1968,
8.	Alojzija Štebal, šivilja, samovoljno zapustila delo, dne 31. 12. 1968,
9.	Mira Uskokovič, tkalka, samovoljno zapustila delo dne 31. 12.
	Stanje dne 31. 12. 1967	Dohodki 1.—31. 12. 1968	Izdatki 1.—31. 12. 1968	Stanje 31. 12. 1968
Redni mesečni prispevek članov	149 772,70	48 185,00	11 036,20	186 921,50
Posojilo sindk. podružnice — tu	11 000,00		2 500,00	8 500,00
Razno: Kazni, dotacije, nedig. OD, honorar	7 310,83	242,91	1 200,00	6 353,74
Skupaj	168 083,53	48 427,91	14 736,20	201 775,24
Prastara pijača
Če bi se, ko pijemo vrček te okusne hmeljeve pijače hoteli zahvaliti tistemu, ki si jo je bil izmislil, bi se znašli v težkem položaju. Pivo je tako stara pijača, da je preprosto nemogoče ugotoviti imena tistih, ki so ga prvi izdelali.
Z varjenjem piva so se ljudje začeli ukvarjati že v davnih časih. To dokazujejo rezultati izkopanin iz Mezopotamije. Pokazalo se je, da je bilo tam pivovarstvo umetnost že pred osem tisoč leti. Pred šest tisoč leti pa so tam varili že 16 vrst piva. Radi so zvračali vrčke tudi Egipčani, zato ni slučaj, da najdemo vklesan takle nasvet mladim ljudem: »Nikoli ne popij naenkrat mnogo piva, padel boš in si polomil kosti, nihče ti ne bo pomagal in tvoji prijatelji bodo še naprej pili in govorili: vrzite ven tega pijanca!«
tem ukvarjali že pred nekaj tisočletji, pridelovali pa so ga iz riža. Inki so pivo poznali že dolgo pred odkritjem Amerike. V novem svetu so Indijanci pogostili Kolumba z nekakšno pijačo iz koruze, katere okus je spominjal na pivo.
V Evropi je pivo postalo narodna pijača že pred mnogimi stoletji. Izdelovali so ga iz ječmenovega slada, pomešanega z grenkim ekstraktom hmeljevih cvetov. V številnih srednjeveških samostanih Evrope so menihi kot tudi njihovi budistični kolegi iz vzhodnih dežel postali pravi mojstri za pivovarstvo. Tradicija tega se je ohranila še do naših dni. Na Bavarskem, na primer, je neki ženski samostan prava pivovarna.
No, najbolj čudno v vsej večtisočletni zgodovini piva pa je to, da so' skrivnosti mikrobioloških in bioke-
1968.
Vbvhiuns
X. redna seja DS
Proizvodnja v letu 1068
Poročilo nabavnega oddelka
Delo kegljaške sekcije v letu 1968
Kritično ocenili dosedanje delo OOZK
Razvoj in pomen ZMJ
Protestna resolucija mariborske tekstilne
tovarne
Prodaja v decembru
Nekaj misli za hitrejši nadaljnji razvoj ZK v našem podjetju Nezgode v januarju 1969 Zahvala
Sejem »Moda 1969« na GR v Ljubljani Poročili so se
Nekaj o varstvenih ukrepih v atomsko
biološko kemični vojni
Požar
Izvleček iz poročila za leto 1968 Poročilo o poslovanju blagajne tovariške samopomoči Prastara pijača Obvestila iz kadrovske službe
Toda niso samo Babilonci in Egipčani poznali umetnosti pivovarstva. Tudi na Kitajskem so se s
mičnih procesov, ki se vršijo pri izdelavi piva, znanstveniki odkrili šele v prejšnjem stoletju.
Izdaja v 850 Izvodih kolektiv tovarne induplati. Odgovorni urednik Jošo Gagel. Natisnila in klišeje izdelala Tiskarna »Jože Moškrič« v Ljubljani