X, X - s r Tjr :■ gf* ->x r ■ i i / X i// n j / ■ i i j i .n \ v V ; iV-i. : : 3 \ x. ; : ! h ' i : / \ \ . \ i j C \ j j ' I V \ ! i x r • -j r i r -o , ; j f , .-J ! j L J . 'J p-.-i ! i J L i v 1 i.„ 1 lio y i x. ' - : ■ : "' ]- - -1 f ■ ' : ~ : C: • ; 3 -; ; ■ z.lista, i " ' x x 3, i;; \ : x. ' ' 3 3 , : : 3. - x ' X' ' I.Pav t, 1 o je D v,-. c*o;-;ocv."a poslednjih cini nam dajeta novega poguma, da smo kljub težkim časom, . se zvija skoro Pol človeštva, napisali korajžen naslov. Ta Prosvetnega društva v Stari cerkvi i • usp lo romanje kočevskih Slovencev k Novi Štifti. Podobno se poroča oboje še posebej, nii pa vzamemo načelno stran. Oba do-1 , d kočevski Slovenci ■ ■ ' N. :■ rx’ aj ni ves slovenski narod. Saj često ; j' : na tei ležeč« glasile . 3 ’ ;' c.“ iz- 1: :3o Nrav, boja, truda, dela je bilo pač treba, da se je to doseglo v našem narodu. Koliko kulturni lje C' 13 našteli od leta 1895, ko se je začelo ono prosvetno narodno delo, ki danes tako odlikuje in povzdiguje naš narod in nam daje ' na | liški sadovi ........ h a , .m in Kristusa kralja kongresu. To n-' zunaj, na znotraj tega ni mogoče poka-. i, 1 i : jani po sl venskih tleh in nosijo napis — „Katoliški - 1<:, „Prosvetni dotn“, „Naš dom“ in dri SJxe. In tujec, ki gre mimo, se ustavi, po~ j ' ■. x. ; ' čj biva tudi dober narod, ki ve kam in kaj hoče. Baš ti domovi kažejo, da delo ne sme zastati, namreč mora stremeti za tem, - : era o vi, ki prihajajo, nov j ' - iNi th'. Oče prosvetni delavec, isto mati vneta članica prosvetno-narodnega dela, — hči, sj11 isto! Je že veriga od rodu do rodu sklenjena in že smo marsikje na cilju! Kot hravrah iis: njirara Pošteni sloves, tako podeduje že sarnopo-??bi razumljivo zavest, dobro skrbeti za dru-: prosvetno delo v dvorani, p smo na cilju, ko stariši ne vprašajo po zet večji ali manjšo °> marveč tudi, če je hodil v dvorano, nev sts zatrjuje ženinu, da je delavka prosvetno-narodnem delu, torej naj ve, mu prinaša v hišo kot bodoča žena, " 3 v.;- : ' g : , ’■ > 3' j,e že:hn pridno hodil v „dvorano" ka- ri . ;Ooena sile — to je baš naš narod pokazal nil., di 1929—1935 in tega ne bo nam vzel : h tj : sme in irr >l9i ’n bamor gremo, vedno gre z nami vj; skn-ensfco, slovenska skupnost in slo- • j ■ . f!a usmerjenost. Oh, ko bi merodajni Pfijt 3.2R£:!i 'in hoteli to razumeti I Kaj to sila j lCc>,a°!\,n kakorkoli to delovanje v n r rodu. čuti in hoče : 3 sto] Koče i S P-r ■ jc vssjal prvi bi: lju“. ! vsiplj njivo v prip idjena * : javili > i . 1 V '' al letih, odkar se je delovanje začelo in že se zabijajo fundamenti za mogočno stavbo, ki bo objemala vso kočevsko zemljo. — Le poglejmo: Prosvetno društvo v Mozlju sega v dolnje vasi župnije Kočevje in sega v župnijo Spodnji log, Staro cerkev pa v okolico in v župnijo Stari log s Polomom. V ostalih predelih je pa jednako delo tudi že oživelo. Pa še nekaj čudovitega je v tem gibanju — ni sile, ni strahu in — lova za dobičkom* ni. Vse gre kot da se usipljejo gorki žarki sonca, ko se je umakhil temen oblak. Na romanje k Novi Štifti so prišle žene matere po sedem ur daleč peš, pa smo jih spraševali, kako bodo šle pa nazaj. „Malo brašna, ki smo ga vzele seboj, bomo povžile, par kozarcev vode, pa gremo spet nazaj, poživljene, vesele in z novim pogumom." Take žrtve niso brez plačila — ne ljudstvu, ne prosvetnim delavcem, ki vodijo to plemenito delo in prebujajo slovensko ljudstvo na Kočevskem. Zato pa: „Veselo naprej, z i li ji og i s : junaška 1“ 1 r ••••- • - - •••• •. • - . ...... .....' Dragim Cvetkovič predsednik ministrskega sveta in tvorec sporazuma s Hrvati Ob 12. obletnici Radičeve smrti Pretekle dni so na hrvatskem proslavljali lih ebkrara--: braX v : rti, hkrati pa so znocli listi omenjati tudi že obletnico sporazuma s Srbi. Bila je to za lirvatske voditelje 'in za hrvatski tisk priložnost, ds se spominjajo svojih bojev za položaj, ki ga; danes v držfivi uživajo, kakor tudi i Ij ih ciljev, ki o njih pravijo, da z narodnim sporazumom Se niso bili popol- 1 : d o' š i. Ih: : g ' ■ j k ■; h:. srai, d:: jo i tski tisk brez izje e podčrtal trdno povezanost lirvatske z državo. Vlada proučuje v- javljene reforme Potov::i;jo predsednik:, vlade na Bled, nato v Zs| b, nat< st i aj v Belgrad so dokaz m, t c h nadaljuje s proučavanj form, ki jih je najavila in ki počasi dozorevajo sredi so vedno nejasnega Sundra v javnem mne- nju. V hrvatskem delu tiska je nastopih \ jasnost v toliko, da tamkaj sicer izjavljajo, da so reforme iieobhodno potrebne, vendar da ne bodo mogle stopiti v življenje prej, preden ne bo država v upravne oziri smislu načel, ki so rodila hrv. ko i Na isto struno je začelo udarjati tudi muslimansko časopisje, ki meni, da bi bilo potrebno, da se zavaruje samoupravno življenje muslimanskih področij, nakar naj država s političnimi in socialnimi reformami začne novo življenje. Podobno naziranje so izrazili tudi Slovenci, ki menijo, da bodo socialno reforme pognalo gl o toke korenine samo v upravno popolnoma urejeni skupni državi. IN. Vis. fraegrag: 6 g g kor > Rdečega križa v Ljubljani Med največje domače dogodke pret 1 lih dni spada nenadni obisk Nj. Visoč. kneginje Olge, predsednice jugoslovanskega Rdečega križa, pri vseh. ust novah Rdečeg križa v Ljublj i, nadalje v ženski bolnišnici, v zavodu : ljenje raka, v kirurgičnen oddeli u Sploi e državne bolnišnice in v oh oški bolnišnici. O visoko gospe je imel ne sa o vel odi . \ Ljubljani, marveč tudi ; vsej je čl razni O i 1 , f : j ■' ; ■ . ■ i - siva. Znane so p hude, ki jih je dahi različnim u t inovi , i i 'l j - - ■ X svoje, tu socialn dala še i čji poi in člo\ koljubnim ustanov ji polet, je sai ■ pre zel pri Ini Rdečeg križa, tem svojstvu je v rete': pre h i ; Rdečega križa v Ljubljani. Toda pri tej priliki je hoteli obiskati t bolnišnice in se tamkaj na ! stne oči pre- pričati o stanju pi i tistih bolniki nege potrebni, to so ) »atere v po: odišnici, bolniki v kirurgičnem oddelku,. bolniki i n ' mali otroci. Visoka gospa so je z bolniki prijazno razgovarjala, pri tem pa si -- - j pazljivostjo ogle lala vse bol iške naprave in proučita \ sc okolščine, v 1 terih se i nahajajo, in od zdravnikov dobila pojasnila o stanju bolnikov kakor tudi o potrebah zavodov. Slovenci so visoki go sp e j od srce hvale: ni, ds se je hotel t >re- pričati o razmerah, o katerih je uri tisk že tolikokrat poročal, ker vedo, de. bo ta visoki obisk rodil najboljšo uspehe in koristi zs, vse liti.., ki v bolezni potrebujejo us il j izpostava lirvatske banovine v Splitu V pretekle dni spadajo tudi prvi s četki dc centrali ii oje upr ve v banovini Hrvatski. i danja primorska banovina je pod imenom „Izpod s ta v c v Splitu14 dobila nazaj vso samoupravo, ki jo jc p, ej uživala, seveda tokrat ne pod nadzorstvom. Jirvatskega bana. Škofijski zbor ljubljansko Škofije V noši ožji domovini jo pretel li t den zasedal tudi škofijski zbor ali si dul .XX ljubljanske škofije, ki je med drugim izdelala tudi jasna navodila za nadaljno dele je kato lišl ih orj izacij v okviru sodobnih dogajanj in v duhu idealov, ki jih tako ; in priporočajo papeži v svojih h I ha C - , ' ' v v-.-č j-, ti obsega v srt tl nje žk 3, ■ Glede na kulturne vezi ] h : ' il, < vezi i bolj ul rej e z učenj š! j v večji meri h. Iz ti ; ' bo j : :I' ' h, 1 ’ i ' E h v o . ri, v " lej poučeval fram ;. >uk kcga jezika bi :i ' iv ij lah . ih ■ I je in | i vsako leto tdi v h :dih. V z idnjik 1< I : č - j in lešč kih iol bi j Seval š ; 1- i j ik. F ičina bi se p Sevala z no- vi i sol kini h tom v re a k ijah in na ivo i ol ju, v k ate i se je doslej ■: iSki jezik, t. j. uče lje i',' ikega jc ;ik ; bi s ; začelo od I itj iga razreda Prav tako je prosvetni minister glede na čedalje tesnejše gospodarsko in kulturne stike led našo državo in Italijo sklenil, da co italijanski jezik uvode kot obvezen predmet namesto ir ncoščine in to za zdaj glede na nezadostno število učnih moči po eno uro na moški in iški re ’ li gimnaziji v Belgradu in Ljubljani ter v Mariboru, Colju, Novem Sadu, Kragujevcu, Skoplju, Sarajevu in Kotorju, Poleg tega je, upoštevajoč veliko potrebo po znanju italijan- skega jezika, prosvetni minister sklenil, da so odpro tečaji italijanskega jezika tudi po drugih mestih. Dr. Ivan Šušteršič je bil rojen v Ribnici 29. maja 1263. Študiral je gimnazijo v Kranju in Ljubljani, pravo na dunajski univerzi m j je otvoril odvetniško pisarno v Ljub- Ij ni. V državni zbor je bil prvič izvoljen 1896 1. Od tedaj naprej je do prevrata stal ;v , č;;!n Katoliške-narodne oziroma Slovenske 'v. ČE ! .‘.a !.' 12 j i " :i kranjski : ' a 7 1 j l ki ■ ' : : ■•.akad previ . : je bil tako zadnji glavar vojvodine j ke. Po prevratu-j«) živel : k.j časa v Švi .i in na Ti lske n. Leta 1922. so je vrnil 7 ki kPa k j, : . ' ko k rali - ta a. ... ir. . P . P ti a..; , j at.ii i.jcč-a ,-o živi: ijsko k-:1o. Praska! j; ikona v ’ ; po s jaso as aa a : :odo, j k ak; - a k: ’ a " -akno in čisto objektivno sodbo o njegovem po-i iš narod bo mogel pisati zgodovinar čez desetletje, ko bo nemoten od dnevnih viher, motril kritično usodno dobo zadnjih let pred svetovno vojno in porajanje P , .k ' k’ : k 'k’:: - ■ 7 ■ - Okraje, O .a p Kota in Sinovice ter Sajevca so dajali na p; 'k up ‘vi j i pa! " ke kpo ak kij va’ k pkaioh kav jo ' tak) po kknji meri 12 ljubljanskih starov. Friderik pl. Brniški, ki je leta 1570. kupil od dotedanjih lastnikov Krištofa in Hansa pl. Lambergov grad na Drega, je računal en ljubljanski star pšenice po 10 kr 2 vin, torej je stalo 12 ljubljanskih starov pšenice 2 gl 6 kr. Prosa ao i .a- v. ' -p P k' ' t ti, toliko so Ribničani dajali davka, ako primerjamo : : . k ' ' k. " J : naj so Ijr tdje dobili denar i Ker m opetovano navajal povešeni :prediva, naj pripomnim, koliko je to. je terica posušenega lanu vzela enkrat v ' . P P'7 . ■ :P . : ' ' ' ' . . ' i •pevt skupaj in je samo ena gladila naprej " i tv i ak; ti ,.;a v ... Vg ; Iv ; jugosl k vc, > : le delno sodbo, kakor jo narekuje občutek, j ; ;mini ak, ki je odločilno vplival na naš narodni razvoj. — kka! p -P .pre- mnogo mučnih obsodb je bilo o njem izrečenih. t ti k ;p a!a jv 'r, tičev \ jav mo vati. '/d ' ■ . k tak razvoju Katoliško-narodne stranke in za mnogo časa enako razvoju tipov, ljudske stranke. Zgodovinar katoliške akcije med Pio -o ti c i no bo megel vtitao v:a.g :>vaga imena, ne da bi ocenil kot njegovo uspešno žilavo delo za uveljavljanje katoličanstva v naši javnosti. Strasten in discipliniran strankar je bil strah nasprotnikov, njegova velika delavnost je bila močna pobuda sodelavcem v lastnih vrstah. Ni bil sicer toliko duševni voditelj stranke, toda vedno doslednji izvrševalec zamisli, ki so jih podali njegovi politični sodelavci. Naj bo sodba posameznikov taka ali taka, ne da se tajiti, da je veliko dela! za svoj narod. Njegova koncepcija trializma je bila zamišljena kot velik korak k mogočnemu razvoju jugoslovanskih narodov. Ravno ob tej zamisli se zdi, da je začetek njegove tragike. Računal je na nezlomljivo notranjo moč habsburške monarhije, živel v prepričanju, da je mogoče slovanskim narodom v federativno preosnovani podo-ivski velesili priti do veljave, gojil je nado, da je mogoče najti pot do rešitve našega jugoslovanskega vprašanja v okviru stare države. V tem, da se je izkazala ta zamisel za nemožno, v tem, da je čas zlomil ta stalni okvir, v tem je bila tragika njegovega političnega brodoloma. Marsikaka sodba bi bila morda milejša, če bi se upoštevalo to dejstvo. V lastnih vrstah je doživel, da je šel tozadevni razvoj preko njega svojo pot. V tem trenju naziranj je razumljivo, da so ■’ ’’i -kliki o samovoljnosti voditelja in 7 ' :,Gp:‘" P P :p;t še niso tega očitali? Močna osebnost, $ :• dišče političnega gibanja, hoče, da uveljavi svojo voljo, vrši to v zavesti, da koristi stvari, ki jo zastopa. Dokler se more pokah:'.! -v v c pr; P g :r da vek akvkkkeai zagovarjati, ob neuspehih se vedno rodi odpor. To je stalen pojav v nestalnem in e akk : khvkkh.i :P.k /e ’ Pcr r t ven Pon, da mladi ; po o dva j o akvajčo. In dandanes živimo tako hitro 1 Ne mislimo razpravljati o Šušteršičevih povesmi dasta en „par“, 12 parov pa eno kito ali „pučcij8. Ribničani pa eo v poveecm elaprai in eo -o beličino iniov.ovali „desetič". Do leta 1573. je bila navada, da so ribniški graščaki jemali od podložnikov žito V pot’'" č mi in e.-i " i e eri. Ur' h' i r iPVO , n -'e' kg -h • ' ri PU, 'e/ je pr ica, proso lil oves, ne srne v meri tlačiti, ampak er i -a brr.U ; - j - r {..pkkk: r p . ra, da ne bodo podložniki preveč stiskani. Vsi de dej i■ ■ p ! p ), . ;eu onih r. P i, co bili svobodnjaki. Poleg njih pa : ) Piii če e vri ; j ' i, ’ i. ) o’ ' 'ovali grajsko posest, je niso smeli prodati ali svojevoljno zapustiti, ako se niso postavno 0 1P' p:'i. Trkih j r v k v č’ ki, 1 'r 1' r omenjeno 43, v Dolenji vasi pet, ki so dajali davka po 7 kr 2 vin, skupaj 38 kr 2 vin, v Prigorici tri, ki dajejo davi i kupno 22. kr 2 vin, v Bredah dva dajeta 15 kr, v Retju dva dajeta 16 kr davka. 7oo rib." bi ekUU, vbadajoč v to go-spodstvo, to so celotne današnje župnije Ribnica, Dolenja vas, Sodražica, Gora in Loški potok, je dajal svojim gospodom tele P :. oo' :o: / ; ju : ) d 3 Pr ! Up 15 č o POP " .o P "Pg : tj' ’ č ’ i nt v, _.o k t v 2 Po, oo c op > e'er:-oo e > 23 gl 52 Pr .2 vin, 604 škafe prosa, 201 star, star po 4 kr 1 vin, je 14 gl 14 kr 1 vin, 1113 škafov ovsa, 3/1 starov po 5 kr 3 vin je 35 gl 33 kr 1 vin, fižola in ješprenja 12 pob : r, 2 rir/o ; > U) r 2 o" i je 21 Pr, č; '■ ' oo 2 v" i ‘1 i 1 ’ ' ■ rjo j) .stalo 5 gl 21 kr 2 vin, 2010 jajc — 250 jajc je stalo 6 kr 1 vin, skupaj 50 kr 1 vin, 5514 povesem prediva je 173 ' it po 1 kr 1 vin, jc 3 gl 36 kr, 11 T je inah . ' jegovo lv toliko odmeva v najboljših srcih. K ."Piko ; ilo, ki č - tk jim je bil ik. Iz sp jega se v d j ivljenj PR/ ledno držal duševnega voditelja SLS in j takratnega katoliškega delov 'a popriščih 5 slov. ■ bi veljavo in lepimi zmožn v .Jugoslaviji 1 Tečaj delavstva ribniške P’uluuiije Slovensko delavstvo ae čimdalje bolj zgrinja v Zvezi združi ih del iv. Ta to č ; Po po svojem 1 svojem v.strajnem delu za koristi d ' stanu. Z razm ' izacije (.po- treba organizacijsko zmožnih in načelno jasnih delavskih pokretažev. Le ti bodo prav znali delavstvo varov h ; v .d v > k d d bevski 'i „prijatelji1 č; ::; voditi v lepa dočnoat. Da bi bilo cim vod takih, za i pokret in za pravice delavstva vnetih in sposobnih delavskih organizatorjev, prirej združenih delavce? v nedeljo Ine socialni teč ij z t rib > ijo. . j vabimo verno in poštene slovenske delavce. ’ • čaj so bo vršil v dvorani v Ribnici po sledečem dnevnem rodu: Dopoldne: 1. ob 9. uri Delavčeva zapisana pravica (predava g. Peter Lombardo). 2. ob 10. ari C. ’ ■ 1; ; mi ha m ; ■ : ' /7 g. Hafner Andrej). P o p o 1 d n e: 3. ob 3. uri Socialna pravičnost - p. j a rodi! o : ' r k id Ciril Zebot). 4. ob 4. uri Moč združe (predava g. Pirih Milko), ključek bo tari o ! j 1 organizacije Zveze združenih delavcev. Slovenskemu vernemu delavstvu iz ribniške dekanije udeležbo na tem tečaju priporoča čas sam. Le dobro poučeni delavci bodo mogli uspešno braniti svoje pravice in ustvariti delavskemu stanu lepšo bodočnost. V nedeljo dne 18. avgusta bo zato veren slovenski delavec na tečaju v Ribnici. Prodam halo, vrt k • '/o po d c R-ovora. Klinja vas 50. HHHHH = »! : l gl 28 kr Torej bi vse upaj po tedanji ceni naneslo 495 gl 53 kr 1 vin. To je povečini dobila , h tudi Lamberg pa pišeta, da sta dobila od vsake Bregu podložne hiše okrog 1 gl na leto, teh pa je bilo 59, potem bi se ta vsoi i povišala še za 59 gl. Težko je bilo v t danjih razmerah spraviti to vsoto skupaj. Poleg tega so navozili podložni’:! 195 voz drv, dali 103 konje za v 13 tovorov soli, ki jo je bilo treba pritovoriti od Trsta. Ako bi vračunali vrednost ča. _ ač' 'i ča ' 1 , 1 ne moremo izračunati, ker ne veno, kaj so k:■" čh : r a ' R "a: 7 - "1 : h - vUUčči graščak je imel po celem svojem gospodstvu ali sodniji pobirati tudi mitnino, ki jo je semintja dajal v najem za letnih 100 renskih goldinarjev — potem pridemo do ogromnih vsot, ki so tlačile ribniškega kmeta in slovenskega kmeta sploh pred približno 400 leti. Po zgornji cenitvi pa vidimo, kako • 'U ; "a ': : > je moral prodati, da je spravil skupaj en goldinar. Tl kalna. j. karali p o d kadar je bilo treba popravljali ali u ' v \ - - ■ U .... prosti Romanje slovenskih delavcev na Mali Šmaren Devetero romanj slovenskega delavstva je Zveza združenih delavcev preložila od Velikega Šmarna na Mali Šmaren. ■ .j o pri Brezjah, na Šmarno na 1 omec pri Kamniku, v Novo Štifto pri Ribnici, na sv. Planino nad Trbovljami, na goro 01 jsl goro, v Jeri lei ii nad Gorico v Sv. Petru pri Mariboru se vršijo torej na Mali Šmaren. Za to so prosili zlasti delavci iz rudarskih okrajev in iz krajev železarske industrije. Na Veliki Šmaren na žalost to delavstvo ne praznuje. Kapital v svojem interesu zahteva, da ta dan delajo kakor delavni dan. Slovenski delavski romarski dan pa bi rad združil v Marijinih svetiščih in na verskih zborovanjih poleg teh svetišč vse verne slovenske d< v(; iz vseh krajev Slovenije, rudarje in kovinarje pa še prav posebno. Zato se bo delavstvo in se bodo njegovi prijatelji na Mali Šmaren, ki letos po koledarskem redu pride na nedeljo, zbrali pri Mariji in jo prosili pomoči za stan in za narod in za njegovo vodstvo. Slovenskega delavskega romarskega dne se bomo udeležili vsi v svojih okoliših, da ta dan izpričamo svojo pripravljenost vztrajati v zvestobi •do Boga, do krščansko-socialnih načel, delavni zr. delavski stan in narod. IrS: kLVVi -vi ■m Radenci. Nov lep železnobetonski most se jo odprl 8. avgusta prometu, ki vodi Črez Muro pri Betanjcih in vežo Prekmarje z ostalo Š Radencih. Most jo dolg 220 m, z novo v; i. ■ j c 6 miljonov in pol Din. Ker se je doslej vršil ves t-pol du črez široko Muro, je ljudstvu z novi 1 : 11 j FčiL.Ecr. v nedeljo 11. t. m. je bila tu odi • ' 1 ' ja, i i ltat 1:2 (1 : 0). Revanžna tekma bo v nedeljo 18. t. m. v Kočevju, i c jšnj irjalai ligansl i se je priklati osednj . j izvrl več vloi . '; 'ako so <' tolovaji vlomili v hišo Franca Periča v Starem logu. Gospodarju bo pokradli več obleke, par •čevljev in srebrno zapestno uro. Isti zlikovci bo vlomili tudi pri posestnici Mariji Perič in ji odnesli 400 din gotovine. V nedeljo 28. p. m pa eo se pojavili v Novem logu, kjer so se vtihotapili v hišo posestnika Hogeta. Temu eo Ukradli par čevljev in denarnico vsebujočo 130 din gotovine. Oblasti co ugotovile, da eo tatinski oig; ni pobegnili nazaj na Hrvaško. j - r , , [ ' *\ (-"T. i, I . . : . . .. \ L... tvVCijLj UlU.7 „Marijo si je izvolila najboljši del.u Tako je. govoril Gospod Mariji Magdaleni. Te besede govori sv. Cerkev, ko slavi praznik Marijinega vnebovzetja. — Praznujemo njeno blaženo smrt. Smrt je kazen za greh. Za prečisto Devico, ki si je izbrala najboljši del, smrl ni bila strašno, ampak samo zedinjenje z njenim Sinom, po katerem je koprnela njena sveta duša. Prosimo jo, naj bi tudi naša smrt bila zedinjenje z Gospodom, po katerem hrepenimo. — Praznujemo njeno slavno vnebovzetjeI Marija ni samo z dušo pohitela v naročje svojega Stvarnika, ne, njeno deviško teto, ki je nosilo včlovečenega Boga, ni smelo segniii v zemlji, ki je vsled grelia prarodi-teljcv prekleta, ampak se je dvignilo z dušo vred v nebesa, da prejme plačilo, ki ga je skupaj z dušo zaslužilo. Ljubka legenda pripoveduje, da so apostoli tretji dan po Marijinem pogrebu našli grob prazen, oziroma napolnjen s prelepim cvetjem. — Praznujmo njeno slavno kronanje v nebesih. Kolika radost, ko je Bog Oče proslavil svojo zvesto hčerko, ko je Bog Sin poveličal svojo, matet in ko je Bog Sveti duh nagradil svojo prečisto nevesto z nevenljivo krono! Angeli jo pozdravljajo kot svojo kraljico, nebeški zbori se ji klanjajo in milijoni in milijoni ji kličejo: „Pozdravljena, Kraljica-P Slavimo io tudi mi! Ni ona le božja mati, ampak tudi naša. Prosimo jo milosti, da bi ji mogli slediti. „O Marija, vodi nas, po nedolžni poti; in ob smrti pridi nam z Jezusom naproti.“ Posvetimo se ji danes iz dna duše: „ Ti moja mati, jaz tvoj otrok.1' „ Kdor je zvest otrok Marije, smrti naj se ne boji; luč nebeška mu zasije, ko ugasnejo cči.“ - in, ur-.- - • . . v Dvorska vas. v noči od 15. na 16. p. m. so našo vas obiskali nepovabljeni gostje — tatovi. Ti bo skozi kuhinjsko okno v pritličju.vlomili v hišo gostilni'; rja Marolta. Ker gospodar spi s svojo družino v gornjih prostorih, eo nočni oteno odnesli večjo množino likerju, cig: t in gospodarj 1 ko puško. 1 jo bilo vlomljeno tudi vri posestniku Lev tiku in pokradena oble' ;, in razne druge drobnarije. ž isti tori) : so v čer prej vlomili tudi pri posestni; o s tu v sosednjih Retjah, kateremu so odnesli večjo množino obleke. -— Pri nr.pvr.vljn.nju rezanice za živino se jo pripetila 8. t. m. težja nesreča sinu posestnice Antonu Virantu iz Dvorske vasi. Imenovani jo ob pogonu električnega motorja posegel v odprtino stroja, da bi odstranil odvišno slamo. Tedaj ga je stroj nenadoma zgrabil in mu poškodoval dlan d,. no ro! o ter s; ' ’ 1 ikiii ..V ir. nj j. Ponesrečenec je moral iskati pomoči v ljubljanski bolnišnici. CV V. y Katastrska (davčna) občina in kraj Pr. 1031 Župnija Ljudska šola 7. Občina Ribnica na Dolenjskem Površina: 9242 ha 53 a G5 m*— 4791 preb. Dane Bukovica .... 129j Ribničan.D. Ribničan. D. Dane 143 n Jelenov žleb . . 42 Sajevec 140 „ Gorenja vas . . 679 Breg 133 „ Dolenji Lazi . . 235 „ • Gorenja vas . . 221 v Zapuže 40 K < • 1002 Goriča vas . . . 390 n Hrovača 255 Nemška ves . . 294 n Ota vice 153 r Jurjeviča 613 Breze 205 n Jurjeviča .... 257 „ 'Kot 151 u r. Ribnica na Dol. 1147 Ribnica na Dol. mi n p Zadolje 36 „ S tišje ....... 403 Siatnik 142 V Sušje 195 „ Žlebič, avt. post. 69 r H Velike Poljane . 40,0 Dule 19 Vel. Poljane Vel. Poljane Ortnek 87 n n Škrajnek .... 20 » „ Velike Poljane . 250 t, Vrh 10 P Žukovo 14 „ n (Dalje prihodnjič.) Velike Lašče. V četrtek 8. t. m. dopoldne jo priredila tukajšnja živinorejska zadruga na vrtu gostilne „Vatikanu pod vodstvom zadružnega odbora o priznanim živinorejcem g. Stritarj na čelu premovanje plemenske živine sivo-rj alpske pasme. Vhod na premovalni prostor jo krasil slavolok z napisom: „Pozdravljeni b\ i-norejci 1“ Na premovanju je : prvovrstno živine obojega spolu in r. starosti. Y; ; : visoki mlečnosti in lepih zunanjih obli val ; isija je najbol lila večje število odlikovanj in tudi nagrad. Leto,; je naša zadruga prejel tudi od Zveze živ. zadrug, ki ji j j išje od'ik.cvaitje zvezni zvonec. n.OT*: L K;. -. : . Slaba letina plenice v-,Jugoslaviji, Uradno so ja dognalo, da se bo letos v primeri z lanskim letom pšenice v Jugoslaviji manj pridelalo 12 miljonov meterskih stotov. Lani je dala pšenica 28,750.000 meterskih stotov, letos bo ; v 10,000.000 meterskih stotov, lani je dalo ha po 1310 meterskih stotov, letos pa 800. K n j •S -.aa HSSfES -Mgn.-r.~. n n ................................... ■g™«™™—« s rrnr.crsrT.-Y ^•r-yga2yr=~.g:«-Hi tiiL i ii. Ebtisga Ip-Mvo Zvoni — v slovo K t Al g j sij je boleh:1 več tednov. Prišla l2 koš: ja, ko se nič ne vpraša, moreš ali ne, ampak moraš! Malo je že Alojzij okreval, je vzel koso in z ženo sta šla v soboto Popoldne še to pokosit, kar je ostalo od Prejšnjih dni. Za njima so se podili tudi yuni otroci, da bi kaj pomagali na travniku. težav o je mož kosil, a je le šlo. Pa se ■?: 'e k ženi, .češ naj gredo otroci domov, o°do pospravili v hlevu in okrog hiše za nedeljo. Otroci so odšli, mož in kosilu s!.:-bo uro od vasi m o! če naprej za- krbi! v®P° rakitniški zvonovi, naznanjajoč nedeljo. se ustavi, nasloni na koso in pokliče ; !°> CcŠ — slišiš, kako lepo zvonijo naši z;';;:oyi k ned iji. - „E no," ga zavrne žena, . kr' d op ’ |ol“ Kosila sta naprej. Kosa travi in rožicam, ;J: J1. -!i)» f'a ’ koscu. Črez nekaj časa č i t' ( 1 ' ; r a i ’išl" Nič odgovora. : - liši i . • pogleda moža, ki ves bled drsi na koso, ki mu pada h rok. Zakriči, skoči k njemu in spodmakne koso, da ne bi mož padel na njeno ostrino. Mož leži hropeč na tleh ob kosi brez pogleda, brez besede. Žena ga pokliče, trese. Vse zaman. Reva ne ve kaj sedaj, ali naj gre v vas po sosede, ali kaj naj stori! Kriči, vpije na pomoč, a kaj, ko sta v globoki dolinici. Nobenega glasu, nobenega človeka 1 Kaj sedajI Mož vidnovpojemal In glej, kaj ljubezen premore 1 Žena si naloži umirajočega moža na ramena in ga nese iz doline po strmini na vrh. Večkrat peša, omaguje, solze jo zalivajo, nevarno je, da padeta in strašno breme zdrsne nazaj v dolino. Vso moč napne uboga žena, da prinese mo' a vrh — spet kriči, kliče na pomoč, pa vse zaman. Z nova si vprti težki tovor, mož ne da znamenja življenja, brez moči je, in nese ga v vas, kjer šele dobi pomoč, Id ji odvzame grozno breme. Strašna pot za ženo, težko telo polmrtvega moža in pa grozna misel, da ji umira mož — oče šestčlanske kaj: družine. Pride zdrav duhovnik -- mož v nezavesti hrope. Sosedje pridejo, svetujejo, pa ‘majejo —- vse uspeha. Proti polnoči se pa sosedje razi c jo, otroci p spijo, le žena bdi ob postelji m- učena je do smrti od grozne poti, preplašena, 1 aj bi z možem, zbegana gleda nepremično moža in otročiče. Kar začuti, da mož diha počasneje, prižge blagoslovljeno svečo in pripravi blagoslov ljeno vodo. Strepeta videč, da se bliža najhujše : smrt. Zdrsne ob postelji, prižge mrtvaško svečo in kropi — mož zbledi in po globokem zdihu obstane — poslednjo solzo mu obriše! — Mrtvec je v hiši, ona pa sama sredi nočil Pokliče najstarejšega sina, Id plane v jok, videč mrtvega očeta. — Kaj sedaj! Mož je še v obleki, v kateri je kosil. Naj bo še poslednja žrtev 1 Še preobleče ga sama in sin ji pomaga, da položita očeta — moža na mrtvaški oder. Prižge sveče in glej, takrat zvonovi zaklenkajo nedeljsko jutro. Žena se spomni, kako je včeraj ob 4. uri še občudoval zvonjenje, zdaj so ga pa obzvonili mrtvega. Sosedje vstanejo in gredo pogledat, če je Lojze boljši, pa ga najdejo na mrtvaškem odru, žena pa je ob njegovem vzglavju s kepo jo’.: jočih otrok brez očeta. Težak je bil pogreb. — Saj težjega ni, kot blagoslovitev mrliča očeta, od katerega < trgajo otročja srca. Ko smo s; razhajali s pokopališča, so capljali otroci z materjo v prazen dom. Eden pa je ostal na pokopališču, je pokleknil na očetov grob in mahal okrog sebe, češ ne grem v našo hiš :>, ker ni očeta; r včku se je zbledi■ ob 1 u-dem udarcu zaradi oslabijo Zdaj prot '1 še to gorje — junaška žena — uboga vdova. v tv-: i 4 ; ’ , ' : i i. Na Xcvuv.'..:o sva prišli v nedeljo 4. avgusta s precej : ki. Prvil j bi i v stik $ jšnji ?ilom. i ■ .i , ni - t i l in j e še 7 o d j ■ et, So t Sne st i ■ ; vejo, ji rej skupaj lolimo, nato pa se tisti, ki pridejo ti vazani, umijejo. Do 10. ure se igramo različne igre, pojemo, pripovedujemo in poslušamo pravljice, rišemo z barvniki itd. Ker je starost otrok jo So "> otroke Vi ri oni igri. Zato jih je treba razdeliti v dve skupini. Ena izmed naju pazi na naj mlaj še, ki so zanimajo bolj za igrače, druga pa drži z večjimi trden most, lovi slepo miš, potuje v Jeruzalem itd. Ob 10 uri dobijo vsi kruh z medom, ki se ga zelo vesele in za katerega že pol ure prej sprašujejo. Igranje se ponovi od 10. do pol 12. ure, ko se morava pobrigati za kosilo. —• Komaj dobro pomijeva, so otroci žo nazaj. Ob ■ ri dobijo ••=>>;et ’ 'i - ■ :-V. .i, ob :■ o 1 o. uri pa odidejo domov. Tak je dnevni red. Skoda, da ni teli otroških zavetišč na Kočevskem več, potem bi poleti res lahko razbremenila starše, da jim ne bi bilo treba vedno paziti na svoje malčke. Opazili sve, da so Slovenci na Kočevskem v gospodarskem oziru precej odvisni od Nemcev. Dobro bi bilo, da bi so ostali Slovenci zaceli zanimati zo tukajšnje razmere in j 1 skušali izboljšati. Kočevskim Slovencem bi s tem vlili novega poguma in čutili bi, da niso osamljeni. a, ki je s svojimi vsa-koletnimi p rireditvami odraz kulurnega in gorel ega izživljanja Slovencev, je nekaj svo-j tno našega in ima ukoreninjeno tradicijo. To se je videlo letos pomladi, ko jo moral poml alesejem : i ižen. Vsi si 10 Ji senski velesejem pa bomo imeli in sicer od 31. avgusta do 9. septembra. Objel "bo ; dustrije in obrti tudi posebno nega in gospodarskega področja, i pl )gil ridnih i letje. Zlata : ’ - I ; d geslo jese nskih v c! esej črnskih prireditev „ Ljubljana v jcseniu. Letalski pr. ji na Anglijo Nemci streljaj) tudi s topovi preko Rokavskega preliva ■ Na nemško-angleških bojiščih so se preteklo dni bile gotovo največje bitke v zraku v sedanji vojni. Nemška letala so v skupinah po 200 bombnikov, ki jih jo spremljevalo morda prav toliko lovcev, napadala angleške trgovske ladjo v Rokovskem prelivu ter pristanišča na južno-i gl iki ol li in i ipravila veliko 51 o i >. Nemško vojno poročilo je navedlo kot plen enega samega dneva 72.000 ton ladjevja. Prišlo je ,;0 ..'opiolov z 'Vid.::- ' i letali. Izid. teh bojev prikazujeta oba vojskujoča se tabora drugače. Poleg teh bojev nad morjem jo bilo tudi veliko letalskih napadov tako na angleške industrije v notranjosti Anglije, kakor tudi na nekatera nemška industrijska mesta. Na kopnem ni bilo spopadov. Toda švicai 7:i listi poročajo o obsežnih pripravah nemške vojske ob francoski obali. To da je znamenje, da so približuje dan napada. Švicarski listi pravijo, da jo glavno pri napadu na Anglijo, da pripra-ijo vse podrobnosti o prenosu tankov in tež-. i ’ 1 tla. Nei Sij . ' j po- novila mojstrsko izvedeno operacijo na Norveškem, toda v angleškem primeru mora biti mnogo bolj obsežna, ako naj bo uspešna. in letalski napadi na Malto, Gibraltar in Haifo v Palestini I s angleško - italija nskih bojiščih v Sredozemlju in v Afriki jo bilo precej živr’ no. Letala so delovala predvsem v Sredozemskem morju, kjer so italijanski bombniki neprestano • h H lalto, Gil 7 'V 1 ■ tini. je j ' ; i ) j : : ' ' ■■ ofenzi v ko S lijo r- 1 -ube !■ ko nu je prodrli že daleč v angleško ko- Kc Bevski' Slovenec : — ... : ivvzzvrr-vvv z. -—---- SV7. 23. t v tu; uuijijana—Cosupije— Kočevje (velja od m. maja 1940) ’ "~25~ “ To 50 6 03 1 14-15 19-29 22 i - u i D ~ P 8 4.) j i ) iv--3' j 626 8-58 14-41 1957 7 , 907 14-49 2006 1 11 6 15-02 20-20 18 700 9-33 15-14 20-32 25 7-18 951 15-32. 20-50 33 7-25 9-58 15-39 20-57 36 7-32 10-06 15-47 21-05 40 7-40 10-14 15-55 2M3 46 7-50 11 16 05 21-24 52 7-55 7 1610 21-29 1 55 6-08] 8-37 212-it. : od Ljubljana do ■ ' i! 6'16 I jJ02 J 14-27 I i9 < j 2155 km 43 Ljubljana Otoče (Brezje) Otoče (Brezje) Ljubljana 1 ob delavnikih — od do od do 2 ob nedeljah in v _do od” do "tivošvpije '=do=" - L i' : 1405 [ izb ‘ 21-48 rreaoije 5-41 7-24 13-52 1908 21 31 čušperk A 543 7-26 13-44 19 01 21-24 Dobrepolje 5-21 7-13 1331 18-48 2113 Velike Lašče 5-11 702 13-20 18-37 21-03 Ortnek 4-55 6'40 1304 18-21 2058 Žlcbič-Sochvžica 4-45 6'30 12-54 18-12 20-37 Rionica 4-37 6-22 1246 18 05 20-29 Lipovec 1 4-28 613 12-37 17-56 20-20 Stara cerkev 4-17 602 12-26 17-45 20-09 Kočevje od- 410 555 12-20 17-40 2002 Novo mesto do od 4-37 6-20 ' 5- 40 6- 59 7- 05 8- 25 8-00 9-22 11-50 1305 - ) 15- 40 16- 57 19- 15 20- 46 23-30 0-47 6- 15 7- 22 1103 12-15 16-06 17-51 1917 20-33 19-55 2 2116 21-50 2P47 20 22 praznikih. lonijo. Njihov namen -jo očividno zasesti vso obalo. Italijanskega spnka do sedaj še niso mogli zaustaviti in je verjetno, da ga tudi ne bodo mogli.‘ Nadalje poročajo o močnih4 zbi-ranjih italijanskih čet v Libiji, kar bi nakazovalo, da namerava Italija tudi tukaj začeti z ofenzivo proti angleškemu Sudanu, ki bi ga napadli z dveh strani, iz Abesinijo in iz Libije. Tudi o napadu na Egipt govorijo. Njegov namen bi bil, da Italija zasede Suez in prodira dalje proti severu in zasedo Palestino. Toda to operacijo sc še niso začele. Država Luksemburg prenehala 0'o priliki predaje dolžnosti komisarjev mesta je predsednik mastne uprave Simon imel govor, v katerem je že takoj značaj o es ta Luk burga valstva. Simon je v govoru tudi povedal, da je prenehala luksemburška ustava, ker sta pobegnila vlada in prestolonaslednik. S te i je 4 la tudi pv ! so jo bili uradniki. Uporaba izrazov „Velika vojvodina11 in „Država Luxeraburgu se ukinja. Urejevanje sporov na jugovzhodu Na jugovzhodu Evrope se sedaj po nasvetu Nemčije in Italije urejujejo spori med Romunijo in njeno bolgarsko in madžarsko sosedo. Ro-munija je to nasvete sprejela, čeprav so zvezani z velikimi žrtvami. Kaj drugega ji tudi ne preostaja. Ssj nima ob sebi nobene velesile, na katero bi se mogla opreti, če bi so uprla madžarskim in bol rski i. edtem, ko.se je v preteklih dneh izl lo, da imiritev z lgarijo 7 ' v, > tale sk j teprehod ' irit 7 ijo In 1 . ) hteva, Romunija malo nudi. Pričakovati > prijateljsl . ; posredovanja Nemčije in Italije, ki želita, d stvar uredi v najkrajšem času. Zagonetna Turčija _ Nejasen je samo še položaj Turčije, o kateri danes ni mogočo vedeti, kako močno se drži njeno prijateljstvo z Anglijo in kakšna je vsebina predlogov, ki jih je nemška diplomacija poslala v vednost turški vladi. Zadržanje Sovjetske Rusije pa je po govoru Molotova o prijateljstvu z Nemčijo in Italijo v sedanji razvojni dobi jasno. Španija in Gibraltar Na španskem prostoru jo v teku huda diplo-matična bitka. Anglij i se trudi, da bi Španijo obdržala v dobrohotni nevtralnosti, toda nasprotne struje so očividno močnejše. Iz pisanja španskega in italijanskega tiska bi bilo sklepati, da uo tudi Španija šla proti Angliji v vojno, in to v bližnji bodočnosti. Španija bo šla po svoj Gibraltar. -• ■ > bVbi’— ’’ ;oj snil 4 zaradi umora alb inskega voditelja Ho 15o Za enkrat so poznana samo naslednja dejstva: !■ Albanski veljak je bil zločinsko umorjen. 2. Zločin je v Italiji in Albaniji, torej v obeh državah, ki sta neposredno interesirani, povzročil velikansko ogorčenje. '■>. :b‘!ij . v! : 1 i h f k -i jo prosi za pojasnil tega umora, ki je bil storjen od zločinca, ki je prišel iz Grčije. L Grš! odgovorila in dokler ta odgovor ne bo prišel, se vprašanje ne bo dalje razvijalo. Ob tej priliki časopisju tudi zahteva po grški pol ' i- ji ' i , > ' i E morje. Ji ponska z N Na Daljnem Vzhodu je razvoj T 4 ... p z,., borbe za zadržanje Japonske dramatičen.' Japonska vlada se je odločila, da se osioni na ičijo in Italijo. Dalje j pokazala, da so no boji nastopiti proti Angliji, Močne struje tamkaj o vojni z Anglijo. Na drugi strani pa ni mogoče prezreti, da zadržanje Združenih držav Severna Amerike v precejšnji nori vpliva na dokončno odločitev japonske vlade, ki bi ji ne bilo prav, če bi se v sedanjem trenutku zapletla v vojno z Ameriko. Velikanska oboroževanja v Ameriki namreč ne dopuščajo nobenega dvoma, da bi na Tihem morju izbruhnila vojna v tistem trenutku, ko bi Japonska stegnila roke po ozemljih izven Kitajsko. priporoča: i.J .»iihelcic Franc: ZDRAVILNE RASTLINE. O njih nabiranju, gojenju in uporabi. ?51 strani. ;i je priložen atlas zdravilnih rastlin belah s 86 slikami v barvotisku. Najnovejše in najpopolnejše delo o tem predmetu. Cena trdo vezani knjigi 85 uin, v platnu 95 din. Dr. Reya Oskar: VREMENOSLOVJE. Poljudna izdaja. 120 strani s 46 lil trebna knjiga za vsakogar, ki hoče razumeti katerikoli vremenski pojav. Cena trdo vezani knjigi 50 din, v platnu ; - k Di nožena izdaja. 75 strani, voculo, kako ga izdeluj > z njim in stanovitno pijačo. Cena 16 din. ■ : • : - din, vezano 32 din. Remec R.: 1; kusnih i skromnimi sredstvi. 232 strani. Cena 35 din. 4 0 7:4Vf 1' 'TO n - J V L ,. .TJ. JCA b n n -V 'j' * ~ 1 ■ -—"11- - I ..... . - — 1- j 1 . d w Vj