UCJTtUSKl 10« Glasilo Udruienja Jugoslov. Utiteljstva — Poverjen IStvo Ljubljana. Vm spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati 1 samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ul 6. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko. Učiteljski Tovariš izhaja vsak četrtek pop. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Za neorganizirane 30--- Din, za naročnike v inozemstvu 40— Din letno. Posamezna številka po I - Din. Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat 75 para za nadaljnja uvrščenja primeren popust. Oznanila sprejema upravništvo lista. 1 Naročnino, reklamacije, t. j. vse administrativna stvari, je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša j v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6./I. Poštni čekovni urad št. 11.197. Reklamacije so proste poštnine 1 Za reklamne notice, pojasnila, poslana, 1 razpise služb je plačati po 75 para za I vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 25 Din. Telefon uredništva štev. 312 Članstvo ljubljanskega Poverjeništva UJU ima s članarino tudi že plačano i naročnino, torej m treba članstvu na- 1 ročnine posebe plačevati. Klic naroda: „Beseda inteligenci"!* Z idealno požrtvovalnostjo je delovala nekoč naša inteligenca za narod. Z neumorno vnemo je učila in bodrila naš narod in vedno je bila v prvih vrstah narodnih borcev. Preganjana in pritiska-na je bila zato., toda njena čista ljubezen je vzdržala vse in ni bilo med njo moža, ki bi se bal, če postane pojem narodnega voditelja istoveten s pojmom narodnega mučenika. Vzgledna je bila nekoč naša iniieligenca in naš ponos, ker bila je eno z narodom. To je bilo tedaj, ko so bili še na delu rodoljubi starega kova, oni zlati značaji, ki niso poznali ne polovičarstva in ne preračunjenosti, ki so stali za svoje nazore celotno. Bila je to doba, ko so slovela imena Božidar Rajič, Matija Majar, Fran Levstik, ko je vodil Goričane nepozabni Lavrič, ko je učil Štajerce Trstenjak, ko se je na veličastnih taborih manifestirala enotnost našega naroda, ko ni bilo med inteligenco in narodom nobenega prepada- Danes temu ni več tako. Med narodom in inteligenco je nastal prepad, ki se stalno širi in ki grozi, da postane nepremostljiv. Pogubne posledice tega čutimo danes že vsi na svoji koži. V dobi gradnje smo in obenem v dobi političnega kričaštva. Kako pa naj bo stavba dobra, če jo vodijo kričači in hujskači, mesto izvežbanih zidarjev! In da se danes to godi, je krivda inteligence. Iz mehkužnega strahu pred političnim bojem je inteligenca zapustila javno * Ta članek prinaša »Kmetijski list« v 50 številki, z dne 13. dec. t. 1. — Ker se naša načelna smer krije z gorenijo zahtevo, prinašamo članek v celoti v posebno resen preudarek članom našega »narod-no-prosvetnega odseka«, ki je bil s poslovnikom osnovan na blejski skupščini in katerega člane bo 28. t- m. nominiral širji sosvet pov. UJU. Izvajanja si vzame odsek lahko za temeljno podlago stremljenja pri sestavljanju podrobnega delavnega programa našega »narodno-pro-svetnega odseka. — Uredništvo. LISTEK, iil Tako se imenuje zveza vzgojiteljev, ki je bila ustanovljena ob letošnjem kongresu Idistov v Dessau-u (Nemčjia). Namen te un'je nam dovolj pojasnjuje odstavek nekega poziva, ki ga ie priobčil češki strokovni učitelj Jos. Lebduška-Vrdy-Bučice v mesečniku »Linguo Internación a«. Glasi se: »Prijatelji! Mlad'na človeštva je v vaših rokah, in kakor jo boste vzgojili, takšna bo. V vzgoji mladine pa se dandanes kupičiio hude težkoče. katere bo ram le mogoče premagati, ako se združimo. Zato moramo premostiti prepade med narodi ki so bili glavni vzrok usodepolne svetovne vo'ne. V svrho zbliževanja nam najboljše služi mednarodni jezik; potrudimo se, da ga razširimo! Le z njega po-močio dosežemo sporazum med narodi, le-teh medsebojno sodelovanje za boljšo bodočnost, in da bi pripoznali. da smo si vsi bratje!« jenje, na njeno mesto pa so prišli razni kričači v pijači, ki morajo svojo notranjo praznoto zakrivati s krikom. In še se najde inteligent, ki se čudi sirovosti našega političnega boja in še se najde inteligent, ki se izraža, če se vodi v naši politiki skoraj le oseben in ne načelen boj. Kakor da bi mogel biti barbar civiliziran, kakor da bi mogel biti neote-sanec olikan! In kakor v politiki, tako je povsod drugod. Naše gospodarstvo določuje neuteš-ljiv pohlep bank in ne ozir do narodnega blagostanja. Verižniki in šušmarji postavljajo naše gospodarstvo na glavo in glede zadružništva smo na slabšem ko pred vojno. Ponižni sluga bank pa je inteligenca, ki je izgubila stik z narodom in ki zato ne ve, da je v narodu sila, ki more tudi banke treščiti ob tla. Zato ni nikjer odpora proti škodljivcem narodnega blagostanja, zato ni moža, ki bi privedel naše gospodarstvo na pravo pot. In da tega moža ni, je druga krivda inteligence. Največja m najbolj neoprostljiva pa je krivda inteligence, da je skoraj umrlo prosvetno delo med narodom. Kar je mogel, je narod dal, da lahko inteligenca uspešno deluje. Postavil je univerzo in tehniko, ustanovil konserva-torij in druge kulturne zavode — skratka, dal je vse možnosti, da dobi vse naše kulturno življenje največji razmah. Mesto tega pa počiva vse delo in na deželi se je pričel naravnost kulturni Ciad. Ni predavanj, ni predstav in poučni listi se manjšajo in krčijo od dne do dne. Naša inteligenca pa vsega tega ne vidi in sedi v mestih — ter proslavlja slovensko kulturo, ki pada od ure do ure. Komaj se je pričel prepad med narodom in inteligenco, že je prinesel katastrofalne posledice. Gorje narodu, če se razširi, gorje pa tudi inteligenci, če se še poveča! Da preprečimo to nevarnost, si dovoljujemo skromno besedo inteligenci. Iz lastne moči si je položil slovenski kmet trdne temelje za svojo popolno osamosvojitev. Ni daleč več čas, ko bo I prišla njegova ura, da bo skupno s kmeti vse Jugoslavije zgrabil državno krmilo v svoje roke- To je naš cilj in to je naša pravica in zato bomo to tudi dosegli. Izneverili bi se pa sebi, če ne bi podvzeli vse, da bo naša vlada vzgledna, da bomo ubili korupcijo ravno tako, ko vsako nezakonitost. Da pa to dosežemo, pa rabimo pomoči inteligence. Zato vabimo inteligenco v svojo sredo, zato ji pošiljamo svoj poziv. Toda kot odkritosrčni možje rečemo takoj: Ne rabimo inteligence, ki nas je spoznala šele tedaj, ko smo zmagali. Mi hočemo inteligenco, ki orje z nami ledino, ki je s svojim nesebičnim delom zaslužila, da ji zaupamo. Tudi takih ne rabimo, ki nam služijo zato, da bi dvignili sebe, temveč mi iščemo le može, ki so celotno v službi misli, ki delajo da zmaga misel, pa če pri tem sami poginejo. Moramo to zahtevati in ne moremo od tega odjenjati. Prevečkrat je bil opeharjen slovenski kmet, da bi mogli še sedaj slepo zaupati. Naš lasten interes zahteva, da zaupamo le dejanjem in ne besedam. Zato pravimo: Kdor dela za zmago kmetske misli, kdor posveča svoje zmožnosti napredku naroda, ta je naš, pa naj pripada katerikoli stranki in njemu je naša hvaležnost zagotovljena- Ne iščemo mi pomoči inteligence zato, da bi cvetela naša stranka, temveč mi rabimo inteligenco, ker hočemo dobro vladati, ker hočemo, da bo z njenim delom pomagano državi in vsemu narodu. Zato pa se mora odzvati našemu pozivu vsak, kdor ljubi svoj narod, kdor je plemenit v svojih mislih. Jedro naroda je kmetski stan. Ne more napredovati narod, če propada kmet. Zato pa je delo za kmeta obenem delo za narod. In v teti resnici je utemeljena naša beseda inteligenci. Utemeljena pa je še v drugem ožini. V direktni odvisnosti je blagostanje inteligence od blagostanja kmeta. Bodite uverjeni vsi, ki komaj životarite z današnjimi plačami, da bi vas kmetska vlada ne plačevala tako sramotno, ko vas pa plačuje sedanja meščanska. Ampak izboljšanje plač je nemogoče, če se ne iz-čisti hlev, če se ne odstranijo vsi oni za-jedavci, ki ne delajo niti toliko, da bi zaslužili svojo še tako nizko plačo. Pošteno dela kmet in zato ve, da je pošteno delo vredno tudi poštenega plačila- Toda le pošteno delo! Iz kmetske hiše izhaja vsa naša inteligenca in iz kmetske hiše je vsa njena sila. Rasla bo njena moč, če se bo naslanjala inteligenca na svoij dom, demorali-zi rana na bo. če se bo čisto predala vplivu mesta. Samo poglejte okoli sebe. Oče iz kmetske hiše še krepak in silen mož, telesno in duševno čil, njegov mestni sin pa že slabotnež, ki živi le od očetovega dela. Eno najbolj žalostnih poglavij slovenske inteligence je, da se v drugem kolenu že pričenja njena degeneracija. Priznavamo izjeme, toda te potirijujejo le žalostno pravilo. Klic: nazaj h kmetski hiši ima danes isti pomen ko Rousseaujev klic nazaj k prirodi. Na tleh leže stebri morale, ki jih je porušila svetovna vojna, samo podeželje je še v stanu povzdigniti staro nravnost. Rešitev slovenske inteligence leži v njeni povrnitvi h kmetski hiši. In kaj naj rečemo še Vam vsem, ki živite na deželi, ki ste v živem stiku z narodom. Ali morete biti res brezbrižni tedaj, kadar skuša vreči slovenski kmet v gigantskem boju s sebe vse spone? Ali ne čutite, da gre tudi za vaš blagor, če bodo strti vsi oni, ki so okovali narod v svoj jarem? Ali ne vidite, kako vlada še na vseh koncih krivica in nasilje in ali ne spoznavate, da je edino v kmetskem ljudstvu ona elementarna sila, ki more streti krivico in nasilje? Kaj čakate vi pijonirji ljudske na-obrazbe, podeželski učitelji? Vaše mesto je med kmetskim ljudstvom, ker vi ste njegovi poklicani učitelji! In ti častita duhovščina! Deni roko na srce in pošteno presodi, če si le enkrat doživela, da je bila SKS proti veri! Sodi po dejstvih in ne po slišanih besedah! In potem odgovori še na eno vprašanje: Ali si v resnici prepričana, da je zloraba vere Bogu v čast in ljudem v ko- Tako piše učitelj naroda, ki ga štejemo k zmagovalnim prav v smislu velikega Komenskega, ki je že sam sanjal, kako spraviti in zbližati narode oziroma človeštvo potom enotnega jezika. Se razume, da mednarodni jezik nima namena odpraviti naravnih narodnih idiomov, kar se je že neštetokrat povdarjalo. Kljub temu srečava ideja neverjetno nasprot-stvo in zdi se da smo od Komenskega danes toliko idejno kolikor časovno oddaljeni. »Danes je fašizem in iredentizem triurni in ne brezdušni kosmooolitizem,« se je blagovolil ored kratkim izraziti neki ne preveč duhovit dnevnik. Toda vsi veliki pedagogi in misleci so bili tudi kosmopolitično orientirani, a bili so nič mani ko brezdušni! Ako naj obveljajo vzgojni nasveti izvestnih časnikov. potem obesimo zdrava pedagoška načela na klin! Znam. kaj teži slovenski narod, toda, roko na srce. kdo se upa nas zagotoviti, da uresničimo svoje gorke želje le z mečem in ognjem? In to celo napram mo- gočnima narodoma! In ako bi bili mi za- ' dovoljni. je-li s tem nam in Evropi ki jo moramo smatrati za svoio širšo domovino. že mir zasiguran? Ni li še veliko število narodov, ki gof'e enake težnje in zahteve eden proti drugemu? Vsak smatra svoio domovino za premajhno, okrnjeno in preslabotno a noben ne misli na federacijo ker se boii sosed soseda in mu ne zaupa. In tako se nudi Evropa stvarno motrečemu kot prebivališče medsebojnih lažnikov. goljufov, tatov in roparjev! Inteligenca oa kljub svoji študirano-sti ni kos ter obče kvarni anarhiji, da ni čuda, če njena veljava čimdalje boli gi-neva pri masi. Kaka usoda pa lahko zadene inteligenco brez ugleda in zaupanja, i<3 nas noučila nesrečna Rusiia in zadnje dni tudi Grčija! Zato se naj tisti ki se Igrajo z bolestnimi čustvi mase in jih uporabljajo v hazardne svrhe. prav čestokrat spomnijo svarilnih besed: »Mene tekel upharsin!« To omenjam radi tega. ker se uči-teljstvo čim dalje boli udeležuje političnih borb. kar se gotovo ne sklada dobro z niegovlm poslanstvom. Poleg duhovna ima tudi učitelj dolžnost, skrbeti za po?-mirjenje duhov in za ublažitev strasti. Lepi nauki, ki se pa danes ne slišijo radi. kajti le preveč se je navadilo uho na sladko grmenje vojnih topov. In zmagovalni pohodi kličejo in mičejo! Naravna posledica tega razpoloženia bo novo kr-voprelitje z vsemi znanimi grozotami, kajti današnio eeneraciio moramo smatrati za nezmožno i.n moralno preplehko, da bi zamogla rešiti kako višje kulturno vprašanje Vsaka odklonitev kulturnih sredstev oa se hudo maščuje in žalibog da nad šibkimi v večji meri! Tovariš Lebduška pravi, da smo vsi bratje! Ta trditev je toliko resnična, da smo si bratje manj po jeziku, a tem bolj po mišljenju d.e'al bi, po duševni in nrav-ni kakovosti! Bratstvo vlada le med dobrimi! Kdor ne verjame tem besedam, je slep in gluh za socialna zla in krivice! Kdor se boji radi mednarodnega jezika za svoj nacionalizem. (nai pomisli, da se bodo ublažili tudi drugi »nacionalizmi« in efekt bo isti ko danes za male rist, ali si v resnici prepričana, da SLS ne zlorablja vere? Zaslužen voditelj naroda je bila nekoč slovenska duhovščina, če pa gre stvar tako naprej ko danes, postane škodljiva narodu, ker s hujskarijo zavajajo le premnogi duhovniki narod! In končno besedo še Tebi mladina! Še se nisi ločila od kmetske hiše, še si del kmetskega ljudstva- Dočim Tvoji bratje s trdim delom skrbe za Tvoj obstanek, bogatiš Ti svoje znanje in si pripravljaš pot za udobno življenje. Ali je zamrla v Tebi vest, da ne čutiš svoje dolžnosti do naroda? Vstajali smo in šli od napredka do napredka, ko je bila naša mladina še polna plemenitega navdušenja. Danes pa padamo, ker je tudi mladina padla. Le o njenih zahtevah čujemo vedno, nikdar pa o njenem delu. Čisto | pozabila si mladina, da je študij dobrota l in ne pravica. Ne morejo biti vsi dijaki, 1 temveč samo najboljši in najzmožnejši. Kdor pa le zahteva, ne da bi tudi dajal, ta pa ni med zmožnimi in ta ne zasluži podpore. Vstani iz svojega mri'vila mladina m postani to, kar moraš biti po svoji tradiciji: Up naroda — in ne njegov obup! Slovenska inteligenca! Ko je bil pritisk tujca največji in ko smo bili mi najbolj bedni, vseeno smo napredovali, zakaj eno smo imeli, za kar bi nas mogel zavidati marsikak narod! To je, da je bila inteligenca eno z narodom. Danes pa ie nastala med narodom in inteligenco razpoka, ki grozi postati nepremostljiv prepad! Slovenska inteligenca! V tvojih rokah je, če se to zgodi ali ne! Spomenica ministrstvu prosvete. Zaradi obveščernja učiteljstva o delu izvršilnega odbora našega Udruženja, prinašamo spodaj v celoti spomenico, ki jo je izročilo predsedstvo UJU ministru prosvete Svetozarju Pribičeviču. V spomenici so izražene zahteve v pogledu zakona o činovnikih kakor tudi druge zahteve, ki jih je učiteljstvo cele države izrazilo na II. državni skupščini UJU v Sarajevu. Z izmeno ministrstva so sicer nekatere zahteve padle same po sebi in žal, da je med njimi tudi oni del, ki tiče uradniške pragmatike. V koliko se bodo dale rešiti nekatere druge zahteve, to nam pokaže bodočnost in to je naloga predsedstva UJU in onih naših zastopnikov v ministrstvu prosvete, ki imaijo stika z sedaj odločujočimi faktorji. Kljub temu, da nekatere točke niso več aktualne, prinašamo spomenico v celoti, ker nam kažejo stremljenje, delo in stališče našega centralnega vodstva in nam daje tozadevno orijentacijo. Spomenica se glasi: G. Ministru Prosvete, Beograd. Prema izraženim željama i zahtevi-ma škupština poiedinih Povereništava UJU, kao i odlukama II. Glavne Skup-štine udruženog jugoslovenskog učiteljstva, održane u Sarajevu 20, 21. in 22-septembra ove godine, Izvršnom Odboru Udruženja Jugoslovenskog Učiteljstva čast je podneti G. Ministru sledeču predstavku, u kojoi su izloženi glavni zahtevi i želje celokupnog našeg učiteljstva. Podnoseči ovu predstavku Izvršni Odbor se nada, da če Gospodin Ministar i sada i u svakoj prilici dosada, iziči na susret zahtevima i željama učiteljstva i zauzeti se, da se one što skorije i ostva-re. On s puno uverenja očekuje, da če se Gospodin Ministar zauzeti i kod drugih merodavnih faktora, čije je pristanak i odobrenje potrebno da bi se izneseni ovde izloženi zahtevi mogli privesti u delo. Ovo tim pre, što se u ovim opravda-nim zahtevima i željama ne ogleda samo stališki imeres i ne traže materijalne koristi za prosvetne radnike, nego se njima stvara i jedan solidniji osnov za bolju prosvetnu politiku u našoj novoj državi na dobro naroda i države. Učiteljski zahtevi i želje celoga udruženoga učiteljstva, koje je i II. Glavna Škupština u Sarajevu prihvatila jesu o vi: 1. Da se učiteljski kadar što pre mo-gučno više i pre poveča putem otvara-nja novih dobro uredjenili učit. škola. 2. Izvesti korenitu refonnu u urede-nju učiteljskih škola i reformisati ih tako da daju što jaču opštu i stručnu spremu. 3. Neophodno je posebno imati što veči broj spremnih nastavnika za učiteljske škole. A to bi se moglo najbolje i najbrže pcstiči. ako se svcdodžba o svr-šenoj učiteljskoj školi prizna, da je ravna svedodžbi gimnazijske mature; (tirne bi se otvorila vrata UniverzitJeta i učitelji-ma (kad je več to dopušteno bogoslovi-ma i učenicima šerijatskih škola) i omo-gučilo im se dalje studiranje na filozof-skom fakultetu i više pedagoško obrazo- | vanje. 4. Hitno izjednačiii sve učitelje u svima pokrajinama u pogledu prava na stanarinu, i izvršiti priinenu zakona o penzijama učiteljskih udovica i njihove Siročadi koji sada važi za Srbiju, Crnu Goru i Vojvodinu. - Isto tako trebalo bi izjednačiti udate učiteljice u svima dodacima sa neudatim. 5. Izvesti što pre opštu prosvetnu reformu i izjednačiti prosvetno zakono-davstvo u celoj zemlji s težnjom da svi prosvetni zakoni budu u jednoj organ-skoj vezi i da učiieljstvo tim putem postane jedna potpuna celina — jednaka u svima pravima i dužnostima- U tome cilju potrebno je neophodno pohititi sa donošenjem novog zakona o nar. školama, što učiteljstvo shvata kao jedan najglav-n'jih svojih zahteva. 6. Da se što pre izvede reforma prosvetne centrale, koju treba tako organi-zovati, da može na sebe potpuno primiti sve mnogostruke izdatke prosvetne politike naše nove države. Želeti je da u njoj odeljenje za osnovnu nastavu bude u rokama ljudi iz svih krajeva otadžbine koji su svoj život posvetili osnovnoj nastavi i koji imaju stručne spreme i lju-bavi za poslove osn. nastave. 7. Usled toga što su prilike u kojima slovenačko učiteljstvo živi izuzeto druk-čije 110 u ostalim pokrajinama, a i zarad toga što je razlika u dijalektu osetnija, potrebno bi bilo postaviti u Prosvetnoj Centrali i naročitog glavnog referenta iz Slovenije. 8. Učiteljstvo žali što se izradi či-novničkog zakona pristupilo bez saslu-šanja učiteljskih predstavnika i u smislu svojih ranijih zahteva u ovom pogledu moli za dejstvo da se, ma i u dvanaestom času, donesu ove dopune i izmene koje se odnose na učitelje: a) Očuvati učiteljima sva politička prava ustavom zagai antirana. Jer, uzi-majuči da učitelji dolaze u red onih, koji su duhovni tvorci novog stanja i preteče novog doba, ne može se dopustiti da im se u tome vremenu krnje gradanska prava; b) Da se u pogledu ocenjivanja uči-teljskog rada zadrže odredbe projekta novog zakona o narodnim školama u kome se prema prirodi učiteljskog posla propisuje i naročiti način ocenjivanja. (Projekat činovničkog zakona sadrži ocene: slab, dobar itd. koje se našim projektom ukinute)- c) Da se za kazne zadrži odredba našeg projekta po kome i proiiv kazne koju izrekne ministar postoji pravo žal-be Drž. Savetu; č) Da u pogledu dobijanja boijih mesta stečajem važe odredbe našeg zakona po kome se uzimaju u obzir i porodične potiebe, koje činovnički projekt ne po-minje; u) Da se učiteljima Juž. Srbije pooa-ča specijalni dodatak koji imaju, a da se naročito onima koji učiteljuju u težim i opasnijim mestima stvore i drugi uslovi neophodni za njihov tamošnji život i rad; e) Da se dodaci na skupoču povise srazmerno poskupljivamju životnili na-mirnica izvodeči u tom pogledu jedna-kost za sve krajeve; f) U pogledu dodataka i primanja svih prinadležnosti ne činiti nikakvu raz-liku u pogledu pola i bračnog stanja; g) Prilikoni razvrstavanja činovni-štva u grupe pojedinih kategorija koje pred vida činov, zakon, rasporediti učitelje s obzirom na važnost i težinu njihove službe, kvalifikacije i godine službe. 9. Da skupštinska odluka, kojom se učiteljima Srbije i Črne Gore, koji su 1914. god. svršili školu pa usled rata iz-gabili neke godine, iste priznaju i uraču-navaju — protegne i na učitelje ostalih krajeva; 10. Na prosvetne vlasti prosvetnoj politici u Bosni i Hercegovini posvete naročitu pažnju; naročito težiti da se što pre i što više poveča broj narodnih škola i pribavi što veči broj spremnih uči-tejla, kako bi se što pre izbacila preko-dnevna nastava; 11. Da se odsada strogo pazi pri iz-» radi novih čitanaka, da se u njih unose i tretirajo samo ona verska pitanja, koja su zajednička za sve naše vere, (u čitankama). 12. Moli se Gospod- Ministar da nastane te da se pri definitivnom utvrdiva-nju prosvetnog budžeta ponovno unese u proračun za Slovenačku 30 milijuna di-nara za pokriče troškova oko posebnih tamošnjih škola i upraviteljskih i drugih doplataka.; 13. Da se pitanje položaja bivših egzarhiskih učitelja jednom definitivno reši; 14. Da ministarstvo Prosvete da veči-broj štipendija na dake Učiteljskih Škola iz zagorskih krajeva, Dalmacije i Bosne i Hercegovine — jer su ti krajevi veoma cskudni u narodnim školama, s obave-zoin da ti stipendisti imaju posle ostati najmanje 10 godina u učiteljskoj službi. Podnoseči Vam, Gospodine Ministre, prednju predstavku u ime celoga udruženog učiteljstva, molimo vas, da i ovom prllikom primite uverenje osobitoga po-štovanja. Beograd, 28. novembra 1922. god. Predsednik Udruženja Jugosl. Učiteljstva Milutin Stankovie. Sekretar, Anta Mladenovič. Pristopite k „Jugoslovanski Matici"! narode oa gotovo le ugodnejši, ker bo od-Dadel neenak boi in napor za eksistei co. | V filološko razmotrivanje mednarounih jezikov se tukai ne souščam. ker bi prekoračilo okvir tega spisa, pač pa z mirno vestjo povdarjam. da je Ido ne le boljši, ampak tudi lažji ko Esperanto. Zna-nie I d a nudi intelektualno in moralno korist. kajti njegovo besedišče je nekaka elita iz najkulturnejših jezikov. J. Kovačič. »Jedna jedeli — pomaranča in jedna jedel i — pomaranča sta dve jedel j — pomaranči!« In učiteljica me je postavili v kot. (Cankar: Moje življenje, str. 9.). Vprašanie »jedelj — pomaranč« je postalo zadnji čas nekako aktualno. Tudi učiteljstvo ne bi smelo omalovaževati tega vprašania. a^rr.!; ouueiovati pri rešitvi. Slučajno sem čital prav te r,*ri C:,..-karjevo kni-i";: -Moje življenje« in obstal . pri c'tiranih besedah. Dale so mi povou za I te vrste. Že pred leti so se prerekali jezikoslovci in laiiki zaradi članja. To našega pravopisa, z izjemo nekaterih časopisov, ki hočejo iti po zlati sredi — ni spremenilo. A prišlo je ujedin enje in »frakarski« Slovenec ie bil sprejet od gostoljubnega Srba z iskrenim »Dobrodošao!« Minila so že štiri leta odkar živimo s Srbi in Hrvati v eni državi in ni čuda, da so se pojavili glasovi ki kličejo po jezikoslovnem, ne ujedinieniu. ker bi bilo še prezgodaj, ampak zbližaniu V 2. številki »Republikanca« je napisal dr. Novačan celo stian o tem važnem vorašaniu. Predlaga nai se ne piše tvornopretekli opisovalni deležnik z ! na koncu, ampak z o Primerja gla-KOiie posameznm vrst K.uior nn oisemo, kakor ;ih izgovarja narod in kakor naj bi jih pisali po njegovem o^edlc^a. iiučem se podajati na polje, kjer nisem strokovnjak, toda s praktične"-" dišča lahko vsi nozdrkvimo ta pokret Pred meseci je izšla naredba Višjega šolskega sveta, ki odpravlja članje na vseh šolali. Tako naredbo smo pričakovali ker je bil na srednjih šolah že nekaj časa odpravljen 1 (seveda ne dosledno), vendar je zadela pri nekaterih učiteljih osnovnih šol na pomisleke, ki pa izhajajo le iz neprilagodljivosti. »L« je komoden. Pomislimo da se otroci nižjih razredov pri čitanju težko privadijo izgovarjati 1 kot o ali u. Vidijo 1. reči morajo o. u ali celo a (bil - bio. biu, bia), V vsaki pokra-jinici že itak male Slovenije bi se učii otroci izgovarjati tvornopretekli opisovalni deležnik drugače. Ta neenotnost pa bi se odpravila ako bi se jezikoslovci zedi-nili za enotno pisavo v smislu kakor predlaga dr. Novačan. Saj bi taka pisava b>la zelo blizu narodni izgovarjavi. kakor tjdi srbohrvatskemu pravopisu. Izgovar;'£ va na u bj bila ¿vučne.isa. lepša. Sevp^' bi uvedbi o-!- ugovarjali različni lokalni pa-trijotje. a vsaka refoima zahteva" žrtev. ¿e ponrvatiti. toda ne bod n o zakrknjenci. ki iz zapečka filistrsko z.ejo na svet in na čas ki hiti brezobzir.o mimo nas! VI?Jo K. Vestnik meščanskih šol. STATISTIČNI PREGLED MEŠČANSKIH ŠOL V SLOVENIJI.* V šolskem letu 1922/23 ie 24 javnih (16 deških. 6 deklišk-h. 2 deški in dekliški) in 9 zasebnih meščanskih šol. Na 11 deških meščanskih šolah sovzeajamo tudi deklice. Letos sta se na novo otvonli deški meščanski šoli v Voiniku in pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah obe s so-vzgoio deklic, deške meščanske šole v Ormožu pa predsedstvo višjega šolskega sveta ob sicer danem zbornem pooblastilu ni moglo dovoliti ker obveznice krajevnih činiteljev za stvarne ootrebšč.ne še niso v redu Na teh 33 meščanskih šolah je 145 razredov in sicer 117 osnovnih razredov in 28 vzporednic med temi 67 dešk l in 78 dekliških razredov. Vanie je vstopilo v šolskem letu 1922/23 5306 otrok in sicer 1741 učencev in 3565 učenk, torei 98 otrok več nego v šolskem letu 1921/22. Deklic je za 105% več ko dečkov Ti učenci(ke) se takole porazdeljuejo po razredih: I. r. II. r. III. r. l\.r. dečkov: 766 535 331 109 deklic: 1256 1093 891 331 skupaj: 2016 1628 1122 440 13 meščanskih šol ima ..astavni (4.) razred; vanj smejo vstopati samo učen-ci(ke). ki so uspešno dovršili tiirazredno meščansko šolo. torej no zakonu ustri gli šolski obveznosti: v teh razredih se pri-oravliajo za tehnično srednio šolo. za učiteljišča trgovske šoie in trgovsko akademijo ker jih ravnateljstva zadnjih treh vrst šol sprejemajo brez sprejemnega izpita V nastavnih razred h je posebno mnogo deklic (331 med 440). to visoko število dokazuje, da orimanikuie naši ženski mlad;ni po dovršeni meščanski šoli strokovnih šo-. (obrtnih, gospodinjskih). Napredek meščanskih šol ovirajo predvsem sedanje družabne in gospodarske neprilke. Gradnja novih, razširitev starih poslopij sta zelo draui isto \elja učilom: vendar je treba pripomniti. da vsi krajevni činitelii ki so se obvezali; da bodo skrbeli za stvarne potrebščine svo-iih meščanskih šol. po svojih močeh skrbe za primerne dotacije. V mestih, kjer so mimo meščanske šole dvorazredne trgovske šole s pripravljalnim razredom, ta pripravnica naravnost škoduie meščanski šcli. N(l deški meščanski šoli v Celju ie n. pr. število učencev v postopnih razredih sledeče: 109, 57 24, 11 Praviloma se sprejemajo učenci v dvorazredno trgovsko šolo brez sprejemnega izpita iz nastavnega (4.) razreda; če pa vstopi učenec iz 2. razreda meščanske šole v pripravnico pridobi eno leto zato ostane v 3. in 4. razredu meščanske šole slabi materiial. Največja je deška mešč. šola v Mariboru ki ima 11 razredov in 4/'9 učencev, njei slede: dekl. mešč. šola 2 v Mariboru (9.402). 1. dekl. mešč. šola v Ljubi.ani (9.357) i. deška mešč. šola v Ljubljani (7.268). dekl. mešč. šola v Cel u (6.249), deška in dekl. mešč. šola v Jesenicah v7.232) dekl. mešč. čola šolskih sester v Mariboru (4.221). dekl mešč. šola v L ch-tenturničnem sirotišču v Ljubljani (5.213) in zunanja dekliška uršulinsk i mešč. šola v Ljubljani (4.200). Posebe ie treba opozoriti na veliko število deklic ki se vzgaiaio v zasebnih meščanskih šolah. Na 9 zasebnih meščanskih šolah ie v 33 razredih 1404 učenk (39%) in sicer postopoma po razred/h: 441, 425, 392 in 146. To veliko število po-iasnujejo naslednje okoliščine: 1. Javne dekliške meščanske šole v Ljubljani. Mariboru in v Ceiij so prenapolnjene. vanje se po zakonu sorejemaio v orvi vrst; deklice iz lastnee-i šolskega okoliša. 2. Zasebne meščanske šole imaio vse razen one šolskih sester v Celiu internate. V teh internatih so deklice v obče bolje preskrbljene ko uri dijaških materah, ki mladino dostikrat le izkoriščajo a žal .ie eleda o vedno dovoli na nn>/no vzgojo izročenih deklic. Zato oošiliajo posebno starši pt de-želani iz krajev kjer ,ii meščanskih šol, svoie deklice v in^rnate teh zasebnih meščanskih šol. 3. Priz\ati oa moramo tudi da mnogo „u i v.,'- izrecno zahteva versko vzgoio kakor io nudiio samostan- meščanske šole. Neobvezni nreIz moje domovine«, ki nosi tu-rVi naslov knjige, je »pismo sebi«, ki označuje življensko pot pisatelja. Vsebina po-vesiic se naslanja na realijem. trdo realno življenje. Rekrut Janez ie verna slika trpkih preteklih razmer, ki živi v sedanji generaciji še v živem spominu in bo vesela, da jo pozabi. Naš krog bo zanimala posebno slika »Učiteljice Eleonore«. Kako verna slika preteklih in žal še sedanjih razmer. Socialni položaj učiteljice v narodu ni baš najboljši, tega se dobro zavedamo. Razmere so res drastične zato je snov tako dobrodošla pisateljem. Posebno učiteljica i ji še več novinka ima res uprav trnjevo not v narodu. Konečni efekt je povsod isti! Iste okoliščine, isti pojavi povsod! Narod nezaupljiv! Slika zato za nas. poznavalce razmer ni nič noveea: véndar priznamo da ie tipična. Knjiga ima priročno in r,osebno lično vnanjo opremo in bo dobro služila našim knjižnicam. — k Mladika, ilustrovani družinski list. Potreba po družinskem listu, ki bi bil kulturna vez širokih slojev vseh Slovencev: v Jugoslaviji, Italiji, Avstriji in drugod, je več kot pereča. Resnica je, da imamo Slovenci listov za tako maloštevilen narod toliko, kakor jih razmeroma noben drug narod nima. To priznanje nam dajejo vsi oni tujci, člani velikih kulturnih narodov, ki prihajajo k nam in občudujejo naš tisk in požrtvovalnost našega naroda, ki vzdržuje toliko kulturnega dela. Kljub temu pa si moramo priznati, da prav pravega družinskega lista, kakor jih imajo vsi izobraženi narodi v obilici, mi vendarle še nimamo. Mohorjeva družba je dobivala od toliko strani pobudo, naj zasnuje tak družinski list s slikami da se je zanj resnično odločila. Vedela pa je tudi, da imajo Slovenci v Julijski krajini list »Mladiko«, ki je prodrl tamkaj že na široko med narod. Zato si. je želela, naj tak list izhaja tudi iz tiskarne Družbe sv. Mohorja za Jugoslavijo in s tem vzdržuje duševno edinost Slovencev na prosvetnem polju. Obe uredništvi sta stopili v stik in sklenili, da izhaja ista »Mladika« v Gorici« in na Prevaljah. Zaeno pa sta usmerili načrt lista tako, da bi ustrezal najširšim slojem slovenskega naroda. Kakšna bo torej »Mladika«? »Mladika« bo strogo nepolitičen list. Ureievana bo tako, da ga bo lahko umela in brez spotike brala naša mladina, pa da bosta tudi mož in žena dobila v njem zabave in pouka. »Mladika« bo razdeljena na pet oddeljkov: I. Leposlovje. 11. Po okrogli zemlji. III. Gospodar in gospodinja. IV. Pisano polje. V. Zanke in uganke. Tak bo torej v bodoče družinski list »Mladika«, ki ga naj naroče družine, knjižnice, šole, društva in posamezniki. Za Božič že dobite prvo številko, ako napišete na dopisnico svoj natančni naslov in jo pošljete Družbi sv. Mohorja na Prevalie. Vsaka mesečna številka bo obsegala 40 strani v veliki obliki. Za okras smo si nabavili lepe slike in vinjete od naših umetnikov. Tako boste koncem leta imeli 480 strani •debelo knjigo s podobami in vse to za sedanje razmere po najnižji ceni. —k Kraljevič Marko — 1923 je lična mladinska knjižica s koledarjem, ko jo je založila »Družba sv. Cirila in Metoda«. Zbral jo je Kom-poljski, ter je spisana za našo šolsko mladino in obsega nekaj lepih pesmic in mnogo povestic. črtice iz življenja pokojnega kralja Petra I. Osvoboditelja in našega kralja Aleksandra krasita tudi dve sliki obeh junakov. Po spisih in pesmicah so zastopani naši najboljši mladinski pisatelii. Beletrističnemu delu sledi koledarček za 1. 1923. — Knjižica ima žepno obliko in je vezana. — Na zalogo »Kraljeviča Marka« opozarjamo zlasti šolska vodstva in pa starše, ki žele za Božič napraviti svojim otrokom veselje. Naročila, če le mogoče od šolskih vodstev skupna, sprejema »Družba sv. Cirila in Metoda« v Ljubljani, Narodni dom. —kpl. Podoknica. četverospev, besede Jan-Lebanove, napev Avgusta Lebana. Izšla v »Mali Pesmarici«. To je ena poslednjih skladb prerano umrlega skladatelja Avgusta Lebana. Janko Le-ban jo je našel v zapuščini svojega brata, pisano na brzo roko s svinčnikom, brez teksta. Zamislil se je v duh skladbe ter jej zložil to besedilo: Noč zagrinja že zemljó, vsa narava spi sladko in srédi zvezd nebrojnih čred zre náme mesec bled, náme, ki še sam bedim in pod oknom nje slonim ter v tihotno nemo noč spev pošiljam zdihujoč: »Oh. deklica predraga ti. le sladko spi, le sladko spi!« Človeku se zdi. da sta se tekst in napev hkrati rodila. Priporočamo krasno skladbo kar najtopleje! —k Druga i treča kniiga »Knjižnice praktične pedagogije« izači če tijekom 1923, svaka sa oko 10 štampanih araka; svaka ie za sebe cje-lina. U njima če biti sa stajališta metode rada kritički objašnjene današnje nastavne osnove, ud/beniki i današnje učenje. Nadalje če donijeti primjere rada, što u teksu »Metodike škole rada« služe kao konkretna podloga za razvitak principa, a onda i druge primjere praktičnog rada u vježbaonicama Viš. pedag. škole, pa če na njima biti prikazana razlika izmedu današnje «škole učenja« i »škole rada«. — Iza toga prelaza sliiedit če potpuni priručnici za sve grane školskoga rada, koji če prikazati pedagoški i didaktički preradeno, za školski rad osnovnih, gradanskili. nižih srednjih škola podesno naučno, književno i umjetničko gradivo. Tim če biti prikazana škola rada, a ujedno emaneipirana naša škola od tude, za nas nepodesne pedagoške praktične literature. — IT 1 ' . „r.üetOu.iie snoie ra-rada« osnove su za priručnike, koji neče biti ša-blonska zamjena učiteljeva samostalnoga rada."" nego če mu ga omogneni, uavši mu pedagoški cdabrano gradivo i upozorivši ga na pedagoške momentej koji su skriveni u n! Metodika škole rada d^ v? za uče- ............knjige i ' ;tva, koja treba škola pri učemkovi' budu po- voljne prilike za rad u i i ako bu- de interesa od strane p, i, a u pr- vom redu učitelja, ondf praktične pedagogije nabrzo poče' 'ama. k Josip Brinar: danske šole. I. del (stari i src V). Založila Jugoslovan«' dovine obsega razen najvažnejše snovi iz starega veka vso jugoslovansko zgodovino iz srednjega veka, in sicer pod zaglavji: A. Postanek slovanskih držav. B. Propadanje jugoslovanskih držav. Turška sila. C. Kultura v srednjem veku. — II. del Zgodovine (novi vek) ima snov razvrščeno v poglavju: A. Jugoslovani pod tujo oblastjo. B. Probuianje in osvobojevanje Jugoslovanov. C.. Kultura v novejši dobi. C. Svetovna vojna in ujedinjenje Jugoslovanov. — V Dodatku prinaša knjiga najvažnejše določbe iz Vidovdan-ske ustave. — O knjigah še izpregovorimo. —k Harry Sheff: Hči paoeža roman Lukre-cije Borgie. Po zapiskih škofa Burkarda, tajnika papeža Aleksandra VI. Knjižnica »Jutra« 4. zvezek. Ljubljana 1922. Str. 177. Znameniti in splošno pozornost vbuiajoči roman Hči papeža, ki popisuje razuzdano in zločinsko delovanje papeža Aleksandra VI. in njegovega sina Cezarja ter ljubezenske spletke in podatke njegove lepe hčerke vročekrvne I.ukrecije, je pravkar izšel v ponatisu. —k Ivo Jančič: Najnovejše risanje v osnovni šoli. Praktična uporabna snov in smernice za vse razrede. Izdano leta 1922. Tako je naslovljeno najnovejše delo na polju risanja, ki je sad večletnega praktičnega delovanja, kritičnega opazovanja iz uspehov in razmotrivanja ter metodičnega postopanja pri risanju od najnižje do najvišje stopnje na osnovnih šolah. Reči stnemo, da nismo nobenega dela te vrste — izšlo jih je p_red vojno nebroj, s tako velikim zanimanjem pregledovali, kakor baš pred-sto.ieče. In ni nam žal, kajti avtor je podal uči-teljstvu osnovnih šol prav izborno metodično delo v podobi malih risb, ki jih je nanizal na sto straneh od početnih vaj na najnižji do mnogo-barvnih slik na najvišji stopnji. Mnogo je še starejših, pa tudi mlajših učiteljev, ki sami niso risarji, pa tudi ne vedo, kam bi se v risarski uri djali, s čim bi svoje učence zaposlili. Tavajo v nekaki megli okrog, in ob najboljši volji ne morejo doseči nobenega po-voljnega uspeha. Takim bi priporočali naj Janči-čevo delo in pa učne načrte za risanje, ki jih je bivše avstrijsko naučno ministrstvo z navodilom vred 1. 1911 in 1912 izdalo, temeljito preštudirajo, pa bodo kmalu na jasnem, kaj in kako je na vsaki učni stopnji osnovne šole risati in kako se dosežejo povoljni učni uspehi. Jančičevo delo jim nudi v priročni obliki sistematično, razvojno navodilo za risarski pouk, ki ie danes neobhodno potreben in važen ne le za razvoj umetniškega duha in okusa, ampak tudi za povzdigo srčne omike. Kako veseli so otroci. kadar se jim posreči kaj uspešnega narisati! S tem pa de'o še ni završeno, kajti učitelj jih mora vedno opozarjati na lepoto, da jo učenci vidijo in spoznavajo, da se ob njenem živem vtisu razveseljujejo — navajamo jih, da delajo s hotenjem. Ker ni vsak učitelj bolj ali manj spreten risar, pa tudi vsak risar ni vedno razpoložen kaj narisati, more kaj takega še manj zahtevati od svojih otrok. Ako pa zahteva, mora ubrati pravo pot, mora izbrati pravo snov, prikladno duševnemu obzorju učenčevemu, in način kako bo najlažje dosegel z učenci stavljeni smoter. In baš vsem takim zahtevam ustreza Jančičevo delo, ker temelji na praktičnem izkustvu, ker je metodično razvrščeno po snovi in prikladnosti otroških duševnih sil. Otroci, zlasti začetniki, naj se nauče igraje risati. V ta namen treba na nižji stopnji primernih predvai, temeljem katerih potem lahko posne-maio obliko predmeta. Poleg prostolaktnih vaj v potezaniu vodoravnih, navpičnih in poševnih črt, spoznavanja raznih kotov, treba na nižji stopnii prav pridno vaditi tudi vaje s krivimi črtami, vaje kroga, ovala, polžje in spiralne črte. Vselej sled.i takim vajam uporaba v risaniu primernih predmetov, iz početka v najlažji, pozneje čim težji obliki in izvršbi. Jančičeva zbirka nam nudi na prvih devetih straneh način in postopanje pri izražanju obrazov, oseb, živali, drevja, trave, vode, snega, oblakov in hiš, da se vidi način izražanja, in da je priročno za uporabo. Na deveti strani nam kaže risba tablice, kako se eden in isti predmet podava na različnih stopnjah. Na deseti strani nam kaže najlažjo in najsigurnejšo pot do stavljenega smotra (tukaj za primer mlin za kavo). Stran 11. nam kaže, kako lahko, enostavno in jasno se da razložiti kaka obrt. n. pr. lončarstvo. Na 12. strani so nekatere tehnične vaje za učitelja, ki za risanje na tabli neobhodno rabi vsaj nekoliko spretnosti in si io na označeni način igraje pridobi. Na naslednjih straneh nam avtor podava deloma samo proizvode učencev nižje stopnje, razne vrstitve kot predvaje in ornamentalne risbe, dal.ie snov za nazorno (ploskovno) risanje in prvotne poime. ter pravila za perspektivično risanje na višji stopnji osnovnih šol. Ker je na nižji stopnji glavno spominsko in ilustrativno rispnje. na srednji stopnii pa risanje nloskovno učinkuiočih predmetov ter uporaba barv, slikanje in polnitev ploskev ter ustvaria-nie silhuet, na višji stopnii pa upoštevanje simetričnih in krivočrtnih oblik, barv ob'ekta in najpreprostejša perspektiva, ima vsak učitelj na straneh 2--24 obilico predmetov, kako se mu je ravnati pri risanju na posameznih stopniah. Na straneh 96—100 ima nekaj primerov barvne harmonije (tri do štiri barve). Skratka rečeno Delo nam ugaja, ker je oraktičen sad. kaže uporabo in razvrstitev snovi in smernice za vse razrede osnovnih šol. Kar se tiče tehnične risbe sicer niso na višku, toda kot smernice in navodilo zadoščajo popolnoma. Tudi cena ie pri sedanii draginii primerna. Delo šolam vseh stopenj in vsakemu učitelju najtopleje priporočamo. F. Maroit. —k »Sadje v gospodinjstvu«. Kratek navod v ravnanju s sadjem, o domači sadni uporabi in o konserviranju sadja in zelenjadi. Za gospodinje in dekleta priredil Martin Humek. Pojasnjeno z 13 barvnimi prilogami in 42 slikami. Druga pomnožena in popravljena izdaja. Vsakovrstno sadno drevie io !;tcö ^.eü vprašanjem, ki jim druga leta ni delalo preglavice: niso namreč vedeli, kako bi sadje porabili, da bi jim bilo več zaleglo. Marsikateri gospodar, ki je druga leta skrbno potrgal in snraim oa«,. —a., je pravočasno prodal, ga ie moral letos otresti in je prišel ob lep dobiček, ki bi mu ga nudilo pri pravilnem postopanju. Nujno potrebno je to- rej, da so naše gospuJ;.:j a..J; -i jo priliko po nizki ceni nakupiti sadie, poučene, kako naj z njim ravnajo, da jim pride najbolje v korist in užitek, oziroma, da se jim ne pokvari. Shranjevanje tudi poznega zimskega sadja je odvisno od mnogovrstnih okoliščin. Zato se moramo dobro poučiti, katero sadje se shrani in katero takoj porabi, ali predela ¡n kako pridelava ter zakaj? — Knjiga »Sadje v gospodinjstvu« obse- :iq>ci Stev. 51. ga vsa potrebna zlata pravila, kako ravnajmo in oostopajmo s sadjem, da nam pride v korist in kako ga predelajmo, da pri njem ničesar ne zgubimo. — Ne samo za gospodinjske šole, za vsakega sadjarja in vsako gospodinjo je knjiga nujno potrebna in nadvse koristna. Kdor se bo držal, navodil te knjige, bo dobro in z malim trudom porabil svoj sadni pridelek. —k Breskev in marelica. Navodilo, kako ju vzgajajmo in oskrbujmo. Priredil Martin Hu-mek, višji sadjarski nadzornik v Ljubljani. Malo-kateri naših sadjarjev zna gojiti in pravilno ravnati z breskvijo in marelico, ki rodita izmed vseh naših sadnih plemen na.iplemenite;ši sad. Knjiga je vsled tega za naše sadjarje eminentne važnosti. Peča se v prvi vrsti z negovanjem in predelovanjem breskve, v drugi vrsti pa z vzgajanjem marelice. Obsega izredno zanimiva poglavja in je okrašena z 22 slikami in dvema bar-venim prilogama. — Knjigo priporočamo vsem, ki imajo priliko gojiti to žlahtno drevje, oziroma se zanimajo za sadierejo. Naša gospodarska organizacija. —K Izredni občni zbor društva za j zgradbo Učiteljskega konvikta v Ljublja- \ ni sklicujem na zahtevo Učiteljskega j društva za Kranjski šolski okraj na četr- j tek, dne 28. t. m., ob 17. uri v načelstve- j no sobo Učiteljske tiskarne. Na dnevnem redu bo razgovor in sklepanje o predlogu imenovanega društva, ki se glasi: »Ker ni upati, da se v doglednem času zgradi primerno poslopje, se je zadovoljiti z nabavo lesenih paviljonov, kakršne je država nabavila akademski mladini v Zagrebu.« — Na mnogobrojno udeležbo vabi — predsednik. —g Darila »Učiteljskemu konviktu« v Ljubljani. 7% obveznice državnega investicijskega posojila (s kuponi od meseca septembra 1922): Janko Droč, učitelj v Lipovcih (Prekmurje. la 100 Din; Olga Horvatbva, učiteljica na Vrhniki, 1 a 100 Din; Viktor Mihelič, nadučitelj pri Dev. Mar v Polju, 1 a 100 Din; Milan Volkov učitelj v Ljubljani, 2 a 200 Din; Franjo Pečar, šolski voditelj v Ratečah pri Kranjski gori. 1 a 100 Din; (s kuponi od meseca marca 1923 dalje): Zdravko Mikuž, nadučitelj na Brezovici, 1 a 100 Din; (s kuponi od mes. marca 1922): Metod Požar, učitelj v Zalogu pri Ljubljani, 1 a 100j3m ; Vladimir Požar, nadučitelj v Skaručm, 1 a 100 Din; skupaj 9 obveznic a 100 Din in prej izkazanih 40 obveznic a 100 Din = 4900 Din. Srčna hvala! Tovariši in tovarišice," ki hranite doma take obveznice, darujte jih »Učiteljskemu konviktu«! —g Darilo. Avgust Minkuš, šolski voditelj v Bogojini (Prekmurje), je iz-premenil že plačano vsoto brezobrestnega posojila »Učiteljskemu konviktu« v Ljubljani v darilo. Iskrena hvala! —g Zn Neratov temeljni kamen UD v Mariboru ie darovalo učiteljstvo pri Sv. Ani v Slov. goricah 20 Din. S tem so se odzvale vse šole Sv. Lenartskega okraja irvzemši ene pri Sv. Lenartu. Nomen — omln? Učit društvo za Slovenjebistriški okrai 20 Din. zadnjič izkazanih 4642.25 Din skupaj 4682.25 Din. Hvala! —g Darila za UD v Mariboru: Obveznice T/o drž. posoiila so nadalje darovali: Karbaš Fran, naduč.. Slov. Biistrica 2 a 100 Dm (s kuponi od marca 1923 dalje) 200 Din Janžekovič Matko. učit.. Slov. Bistrica. 2 a 100 Din (s kuponi od marca ■922 dalie) 200 Din. Kocjančič Karolina, učit. Št. Janž pri Dravogradu, la 100 Din (s kuponi od sept. 1922 dalje) 100 Din. Le-ben Zinka učit. Črešnjevec. 1 a 100 Din (s kuponi od sept 1922 dalje) 100 Din. Droč Janko. učit. Lipovci. Prekmurje 1 a 100 D,in (s kuponi od sept. 1922 dalje) 100 Din. Dosiei 45 obveznic a 100 Din = 4500 Din. Prekmurje 'se je odzvalo šele z dvema obveznicama. Ali ie tam tako malo zanimanja za UD v Mariboru? Vzdramite se tovariši! Na noge! — O priliki zborova-m'a učit. društva v Slov. Bistrici dne 14. 12. 1922 je nabral tov. blagainik UD 160.25 Din. Prisrčna hv^la vsem darovalcem! —g Darilo »Učiteljskemu konviktu« v Ljubljani in »Učiteljskemu Domu« v Mariboru. »Učiteljska tiskarna« je odkupila od »Društva za zgradbo učiteljskega konvikta« pravkar izišlo Dimnikcvo knjigo »K r a 1 i Peter 1. Osvoboditelj« za 50.000 K. Dogovorno s pied-sednikom »konvikta« tov Ganglom. s predsednikom tiskarne tov. Bernotom in z avtorjem Jak. Dimnikom pripiše Učit. tisk. proti 5% obrestmi 25.000 K »Učit. konviktu« v Ljubljani in 25.000 K pa »Učiteljskemu Domu« v Mariboru. Pravilu > bi bilo da bi učiteljstvo pridno segalo po kniigi. ki :'e bogat zaklad za patriotične praznike in šolsko uporabo. Tudi šole jo lai naročajo za učit. in šolarske knjižnice po več izvodov. Cena 16 Din. Tej knjigi sledi knjiga Krali Aleksander I. —g Članarina in darila za učiteljski konvikt Tov. Alojzij Keceli. *ol, vodia v jii 10 K Hv;ilri I Iz naše stanovske organizacije. Iz poverjeništva UJU v Ljubljani. —pov Seja širjega sosveta UJU pov. Ljubljana, dne 28. decembra 1922. Po sklepu seje ožjega sosveta UJU poverjenistva Ljubljana se vrši v četrtek, dne 28. decembra 1922 v magistratni dvorani v Ljubljani seja širiega sosveta ob 8. zjutraj. — Posebnih vabil ne dobe predsedniki. Dnevni red ie v zadnji številki. Gibanje okrajnih društev v Sloveniji. + ODBOR »DRUŠTVA UČITELJEV IN ŠOLSKIH PRIJATELJEV ZA OKRAJ LJUBLJANSKI; OKOLICE« ima sejo dne 27., dec. 1922 v zbornici šole na Ledini v Ljubljani ob 9. uri dop.. Na dnevnem redu so volitve v viš. šol. svet, račun, članarina za prih. leto in druge društvene zadeve. Vabim torej k tej seji ne ie odbornike nego vse člane, ki se ta dan po opravkih mude v Ljubljani. Več oči več vidi. — Janko Žirovnik. + KAMNIŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO JE ZBOROVAIO v sredo dne 8. novembra 1922 v Dobu. Prisotnih je bilo 46 članov in članic. Hospitacija. Ob 10. uri dopoldne je bila lio-spitacija v I. razredu pri tovarišu Jelo Janežiču. Tema: Memoriranje pesence: »Kako bi bilo«. Po končani hospitaciji je otvoril tovariš predsednik zborovanje. Predvsem je izrazil tovarišu Božiču iz Mengša v imenu vseh sožalje k izgubi njegovega očeta, ki je preminul med počit-* nicami. Nadalje je omenil tovariš predsednik, da je izšla nova knjiga za risanje, ki jo je sestavil tovariš Jančič. Priporočal jo je navzočemu učiteljstvu in sklenilo se je, da si jo nabavi vsako šolsko vodstvo. Nato je prišla debata o hospitaciji, ki so st je udeležili tovariši Požar, Toman, Janežič in g. nadzornik Kante. Predavanje. Kot druga točka dnevnega reda je bilo predavanje tovariša Cirila Petrovca iz Ljubljane: Protestantovska doba in njeno šolstvo v Sloveniji. Predavanju je učiteljstvo sledilo z izrednim zanimanjem. Drugi del predavanja nam bo podal tovariš Petrovec na enem prihodnjih zborovanj. Predlogi: Tovariš Anton Germek je predlagal sledeče: 1. Ker so za sedaj ljudske šole preskrbljene z učnimi knjigami, se opozarjajo vsi oni činitelji, ki piše'0 knjige, naj prenehajo za en čas s pisanjem novih učnih knjig. Tovariš Šmajdek je stavil ta-le predlog: 2. V osnovne šole naj se vpeljejo enotne knjige in sicer: wZa I. razred: Vider: Moje prvo berilo; za II. razred: Gangl: II. čitanka; za III. razred: Černej: III. čitanka; za višje razrede Rape: IV. čitanka in Flere: V. čitanka. Za računstvo: Črnivec: Računica I., II., III., IV. in V. del. Na višje organiziranih šolah: Brinarjcva slovnica I., II. in III. del. Za ponavljalno šolo: IV. oziroma V. čitanka in Črniyčeva računica V. del. Oba predloga sta se poslala UJU, poverje-ništvo Ljubljana. 3. Okrajnemu šolskemu svetu se je sporočilo, da je društvo sklenilo, da bo praznovalo rojstni dan Ni. Vel. kralja Aleksandra, ki pade na r.edeljo, v soboto 16. decembra 1922. 4. Tovariš Šmajdek je predlagal sledeče. Otroci, ki se poučujejo zasebno, naj se zgla- se vsakega pol leta pri dotični šoli, kjer so všo-lani, k preizkušnji. Dotična šola, kjer so imenovani otroci všolani, nai da tem otrokom vsakega pol leta šolsko naznanilo. Zadnji predlog se je odposlal okrajnemu šolskemu svetu v Kamnik. 5. Tovariš predsednik je priporočal, naj se vsak, ki bi imel rad kako pojasnilo v stanovskih zadevah, obrne na odbor, ki mu bo stvar odgovoril, oziroma na zborovanju obravnaval. 6. Določilo se je, da se vrši občni zbor meseca februarja v Domžalah. + PTUJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO JE ZBOROVALO 9. novembru v Ptuju. Tov. predsednik je otvoril zborovanje s pozdravom desetim novim članom, ki jih je bodril k vztraj- i nemu delu za temelj države — našo mladino — in jih pozval naj vrše dolžnosti brez ozira na one, ki jim v tem nasprotuje. Tov. Žuinir O. nam ie podal zanimivo sliko naše blejske skupščine; zanimiva je bila tembolj, ker je poročal o osebnih vtisih nepristranskega opazovalca. Poročilo je bilo prepleteno z lepimi pokrajinskimi opisi. Tov. Majcen je poročal o skupščini v Sarajevu. Il opisa so zrli južni, čustev prekipevajoči bratic. Končal je: »Dolžnost naša je, da delamo na veličastni zgradbi UJU neumorno dalje. Da dovederr.o v naše vrste vse učiteljstvo; da se vsak čas in ob vsaki priliki brigamo za početje n;1 šili tovarišev ter jim sami kažemo in nudimo ono tovarištvo, ki naj nt bo samo na papirju ampak v srcu slehernega učitelja in učiteljice brez ozira na starost. Zavedajmo se tega vsi, osobito pa vi voditelji, katerim je podrejeno učiteljstvo izročeno, ter čuvajmo nad tem, da nam naši mladi tovariši ne bodo obračali s strahom hrbta, temveč da se bodo z zaupanjem in spoštovanjem obračali do nas ter se nas oklenili. Tako bomo zadostili delu programa naše organizacije UJU, kateri ni glavni namen le stanovski dobrobit, pač pa dobrobit celokupnega troedinega naroda. Soglasno ie bil sprejet sledeči: Predlog. Učiteljstvo ptujskega okraja, zbrano na zborovanju dne 9. novembra 1922., zahteva, da centralni odbor UJU v Beogradu ukrene, da se pretresa in sprejme novi šolski zakon že v tekoči parlamentarni seziji. Prečitali so se razni zlobni in zlobnoneumni članki v »Straži«. Naš odgovor: molk in delo! Tovariši, tovarišice, ali ste že vsi videli knjigo »Najnovejše risanje v lj. šoli«? Ni mogoče! Drugače bi prodal pridni tovariš Jančič na zborovanju, ki ga je obiskalo 120 tov. vsaj 119 izvodov. Poverjenika šolske matice prosita za poravnavo članarine: po pošti ali pa vsaj na prihodnjem zborovanju v decembru. . + GORNJEGRAJSKO UČIT. DRUŠTVO je zborovalo dne 4. novembra na Rečici. Predsednik V. Pulko pozdravi v obilnem številu navzoče člane, se jim zahvali za izvolitev učit. zastopnikom v okrajni šol. svet, častita tov. Korbanu na izpremembi naslova, našemu društvu zvestim tovarišem in tovariši« in marljivim sodelavcem Papstu in ge. soprogi, Sotlarju, Zdolšku, Ra-kovcu in Mavriču, ki so se izselili iz okraja želi na novih mestih obilo zadovoljnosti. Tovarišu Kocbeku, ki je 18 let vestno in s prav dobrimi uspehi zastopal učiteljstvo v okrajnem šolskem svetu ter to častno mesto odložil, ker je stopil v pokoj, se predsednik s pritrjevanjem navzočih iskreno zahvali. Društvene zadeve, a) Zapisnik zadnjega zborovanja se odobri, b) Glede deleža pri »Tvornici učil« se zadeva spravi v red. c) Tov. Jos. Terček se zahvaljuje učiteljstvu, ki ga je izvolilo namestnikom v okrajni šol. svet. Izjavlja pa, da je njegova častna funkcija iluzorična, če se ne sme udeleležiti seje, ako je zastopnik učiteljstva zadržan. Zato predlaga tov. Sotlar, naj se izposluje, da ima namestnik učiteljskega zastopnika iste pravice, kakor zastopnik sam. če se ta ne more udeležiti seje. Zato se naj odlok Viš. šol. sveta z dne 4. junija 1920, št. 6242 v tem smislu izpremeni. Sprejeto, č) Ker se dosedanji društveni blagajnik tov. Sotlar najbrž v kratkem preseli, zato položi račune, ki so v najlepšem redu; za namestnika je izvoljen tov. Jos. Korban. Poročilo o II. pokraj. skupščini na Bledu je podal predsednik; navzoči ga odobrijo. Podaval je tov. Sotlar o-postanku in razvoju družabnega reda. Podavalec je bil za dobro delo lepo pohvaljen. Razno. Tov. Ivo Jančič je poslal na ogled svoje risarsko delo, ki je zbudilo zanimanje In našlo naročnike. Tov. Zemljič prečita v »Jutru« objavljen in komentiran članek »Navajanje ljudstva k vohunstvu in denunciranju učiteljstva«, ki ga je rodil »Domoljub«. Zahrbtnosti propadajočega klerikalizma se je znalo učiteljstvo do sedaj uspešno otresati; v bodoče bo se ga še boljše. — V P — n. G.: Položnica je prišla pomotoma v Vaš list. —lu J. L. v K.: »Ročni katalog« je izšel v Učiteljski tiskarni in ima poleg kataloga in koledarja vse podatke glede službenih prejemkov vseh vrst učiteljstva. Stane 10 Din. — »Šolski imenik« za Slovenijo izide sedaj nov — bo v »Tov.« objavljen — in bo vseboval vsa šolska oblastva in šolstvo ter učiteljstvo od otroških vrtcev do univerze, prav vse šole in zavode. Iz seje višjega šolskega sveta za Slovenijo. Dne 14. dec. 1922 je otvoril sejo predsednik dr. Bevk, ki je poročal o tekočih zadevah od zadnje seje. Mala matura na srednjih šolah. Med drugim omeni malo maturo po dovršenem IV. razredu srednje šole v kateri smo v Učit. Tov. že zadnjič poročali. Minister prosvete je predpise, ki so veljali za to maturo v Srbiji, raztegnil na celo kraljevino. Disciplinarni predpisi za Prekmurje. Predpisi o disciplinarnem postopanju proti učiteljem, ki so veljali za Kranjsko, se raztegnejo na Prekmurje. Ravnatelj Voglar je stavil samostojni predlog za neko učiteljico, da bi dobila pokojnino. Za meščanskošolsko učiteljstvo je predložil sledeče zahteve. Učiteljstvo zahteva: 1. enega zastopnika v višjem šolskem svetu, 2. isto učno obveznost kakor učitelji na trgovski šoli in na učiteljišču in 3. izenačenje plač s temi učitelji. Razgovor je pokazal, da so te zahteve sedaj neizvedljive in se mora počakati novih šolskih zakonov. Opomba uredn.: Gotovi krogi meščan-skošolskega učiteljstva tu hotoma prezira svojega zastopnika meščanskošolskega učiteljstva v viš. šol svetu in vlaga svoje zahteve po drugem članu. Če je njim prav, nam bo tudi, smešijo pa s tem le -- sebe. Vse meščansko-šolsko učiteljstvo se gotovo ne strinja z ostjo, ki jo je g. H. in še par 'd' pvišpicujejo? Poročita o u«ešč. nskem šolstvu v Sloveniji je podal v. š. nadzor. dr. Poljanec in ga prinašamo na cirugeni n-estu. Skletjp se otvoriti meščansko šolo*v Ormožu s prvim ianuarjem 1923, ako bodo do tedaj -Koiene vse i ¡alnosti. Za zadevo sta se zlasii toplo zavjpla g. 1'lavšek in Ribnikar. PO SKLEPU LISTA. — Doklade uradništvu. Kakor poro-ča'o listi, je ministrski svet sklenil dati uradništvu 13. mesečno plačo. V kakem obsegu, še ni podrobnih poročil in tudi nI uradnega poročila o tem tsklepu. Nekateri listi poročajo tudi o 30% povišku drag. doklad. — Finančni odbor še ni sklepal o vprašanju. — Iz Jesenic. Vodstvi obeli osnovnih šol uprizorita v soboto zvečer, ob 20. uri, v šolski telovadnici ljudsko igro: »Na sveti večer«, katero je spisal tovariš Leo Pibrovec. Vabimo. — ker je čisti dohodek namenjen za šolska učila. | Prireditve šolskih otrok. Predlog ravnatelja L a j o v i c a, naj bi se § 79 dokončnega učnega reda deloma spremenil, se je odklonil. Ta paragraf določa, pod kakimi pogoji smejo učenci ljudskih in meščanskih šol prirejati predstave ali pri njih sodelovati. Potrebno je za to dovoljenje okrajnega šolskega sveta. Imenovani so bili: za strokovnega učitelja na I. deški šoli v Ljubljani Anton Dragan; za nadučitelja v Novi cerkvi Rudolf Zupanek, v Špi-taliču Alojzij Berce, v Stranicah pa Leon Dobnik. Učiteljska mesta so bila podeljena: v Šmarjeti Slavi Benedičičevi, v Svibnem Danici Habjanovi, v Krškem Mariji Vutkovič-Povhovi, v Št. Ru-pertu Mihaeli Karmen-Hvali, v Kostanjevici Ivanu Juršecu, pri Dev. Mar. v Polju Alojziju Kre-salu. v Čatežu ob Savi Karlu Crnjaču, v Novi cerkvi Pavli Zupanek-Kosančičevi, v Špitaliču Katarini Berce, roj. Plevnik, v Ločah Mariji Bez-laj. Za učiteljico ženskih ročnih del pri Sv. Tomažu in na Runcu je imenovana Marija Pleskar. - Sestavil se je ternopredlog za ravnateljsko mesto na kočevski gimnaziji in nekaj predlogov za stalno upokojitev. Katehetske zadeve. Kanonik Nadrah In Vrabec sta govorila o raznih katehetskih zadevah. Višji šol. nadzornik za srednje šole Wester poroča o svojih inšpekcijah srednjih šol. Po referatu gg. Gangla in Gabrška se je vršila daljša razprava o številnih disciplinarnih slučajih ter o upravnih šolskih zadevah. LISTNICA UREDNIŠTVA. —lu Železniške legitimacije je treba v svr-ho vidiranja poslati na ravnateljstvo državnih železnic v Zagrebu in sicer najkasneje do 15. januarja -«»rili. i. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljana. Št. 614. RAZPISUJEJO SE V STALNO NAMEŠČENJE UČIT. SLUŽBE: 1. Šolski okrai Celje okolica. 1. Elagovna. pošta Št. Jurij juž. žel.- dvorazrean.. za učiteljico. 2. Dobrna, 4razredn., za učitelja. 3. Dramlje, 4razredn. za učitelja in učiteljico. 4. Št. Jurii juž. žel., deška 5razredn., za učitelja. 5. Kslobje. pošta Št. Jurij juž. žel., dvorazredn.. za nadučitelja in učiteljico. 6. Ljubečna, p. Celje, 5razredn., za uč telja jn učiteljico ozir. učiteljici. 7. Št. Lovrenc p. Prož., p. Štore, trirazredn.. za nadučitelja. 8. Št. Pavel pri Preb.. 6razredn. s po-sebn. razred, za oddaljene, za dva učitelja in učiteljico. 9. Petrovče, 5razredn.. za učitelja in učiteljico. 10. Zg. Ponikva. P. Žalec, dvorazredn.. za nadučitelja in učiteljico. 11. Svetina, p. Štore, enorazredn.. za učitelja-voditelja. 12. Štore 4razredn„ krajni š. svet Teharie. za učitelja. II. Šolski okraj Laško. 1. Dol, 5razredn., za učitelja ali učiteljico. 2. Henina. krajni š. svet Jurklošter, enorazredn.. za učitelja-voditelja. 3. Hrastnik, deška 5razredn. z 2 v^poredn. za učitelja. 4. Sv. Jedert. p. Laško, dvorazredn., za nadučitelja. 5. lurklošter. trirazredn.. za učitelja ali učiteljico. 6. Sv. Katarina, krajni š. svet Trbovlje. dvorazredn.. za učiteljico. 7. Laško. 6razredn. z 2 vzporedn.. za učiteljico 8. Št Lenart, p. Laško, trirazredn., za nadučitelja in učitelia ali učiteljico. 9. Sv. Miklavž, p. Laško, enorazredn., za učitelia-voditelja. 10. Sv. Marjeta, p. Rimske toplice, dvorazredn.. za učiteljico 11. Trbovlje-Vode. deška 8razredn., za 3 učitelje. III. Šolski okrai Vransko. 1. Rraslovče. 6razredn.. za učitelja. 2. Polzela 6razredn.. za učiteljico. 3. Vransko. 6razredn. za učitelja. Pravilno opremljene prošnje je predložiti službenim potom dotičnim krajn. šollsk. svetom do 31. januarja 1923. Predsednik: Dr. Žužek, s. r. Štev. 1638—1639/P 1. RAZPIS NADUČITELJSKIH SLUŽB. V smislu odloka višjega šolskega sveta štev. 15489 od 16. 11. 1922. se razpisu-leta s tem v stalno nameistitev naslednji nadučiteljski službi: 1. Sv Barbara v Halozah, sedemraz-redna osnovna šola z eno vzporednico. 2. Cirkovce, šestrazredna osnovna j šola. Z obema službama ie združeno prosto uradno (stanovanje. Pravilno opremljene prošnie je predpisanim potom vlagati pri označenih krajnih šolskih svetih do 14. januarja 1923. Okrajni šolski svet Ptujski. —»Predsednik: Dr. Pirkmaier. m. p.