Pek:' »Tako, gospod gledališki igralec, sedaj smo pa enaki; tudi pri meni ne bo nič brez kart.« V DOBI KRUiNIM KART LETO IV. UST DOBRE VOLJE ZA SLOVENCE / IZHAJA VSAKO SOBOTO ŠTEV, 7 A \ r (K/ Tednik »Toti list« Izhaja redno vsako soboto. — Naročnina znaša: celoletno din 60.—, polletno din 30.—, četrtletno din 15.—. — Tekoči račun pri poštnem čekovnem uradu v Ljubljani, štev. 10.644. — List naročajte pri: Upravi »Totega lista«, Maribor, Aleksandrova 30. — Izdaja in urejuje: Božo Podkrajšek, Maribor, Aleksandrova 30. — Rokopise, ki jih ne 'Vračamo, pošiljajte na urednikov naslov. — Telefonska številka naše pisarne je: 26-39. — Tiska: Ljudska tiskarna v Mariboru, za tiskarno je odgovoren V. Eržen v Mariboru. Narolniki! Saj nam je nerodno na tem mestu vedno in vedno ponavljati tisto o položnicah in rednem plačevanju. Rajši bi postavili na to mesto kak dober dovtip. Je pa bridka resnica, Ja ima vsak naš naročnik gotovo že celo kopico naših položnic, mi pa še od marsikaterega nismo prejeli, kar nam gre. Podvizajte se, zamudniki, in storite svojo dolžnost, mi vam pa damo častno besedo: čim bodo vsi naročniki plačali list, končuoveljav-uo opustimo že nam neljubo drezanje v taje denarnice. O inseratih ... Da naš list ne prinaša več insera-tov, ste menda že opazili. Sedaj vam povemo tudi, zakaj smo jih opustili: Zato, ker tiskamo naš tednik na 12 straneh, čitateljev pa nismo hoteli prikrajšati v čtivu. Imamo sedaj sicer 4 strani manj kot v lanskem letu, zato pa je list brez inseratov ter prinaša le tekst in karikature. Vse druge povestice, ki so jih kljub zimi nekateri iz trte zvili, so pa izmišljene. In, končno, saj smo v zadnji številki objavili celo — »par-te« ... Uredništvo in uprava. To je pa res Dandanes še Pilat ne šel bi rok si prat, ko pretental ga je duhovnik Kajfa. Saj danes malokdo umiva se lahko, ker podražila se je žajfa. Ker ostati hočemo nevtralni, vsem prijatelji smo — a le daljni. Kdor pa se pusti preveč ljubiti, utegne se v objemu zadušiti. PREDPUST je že od nekdaj čas norenja in plesnih prireditev. Napovedujejo, da bodo letos po Evropi divje — zaplesali. WENDEL NV1LLKIE je obiskal mnoga evropska mesta. Že sredi svojega potovanja je poslal domov v Ameriko to'-le brzojavko: »Zidarjev pod nobenim pogojem ne sinete mobilizirati. Potrebni bodo pri zidanju Nove Evrope. Po vojni jih bomo poslali po vsem svetu in z njihovimi prihranki -okrepili našo' valuto.« NA TIHEM OCEANU je trenutno tako tiho, da se slišijo odmevi evropskega in afriškega grmenja. Ta tišina bi bila mnogim všeč, ko bi se vmes ne slišali tudi odmevi ropotanja ameriških municij-skih tovarn. : POZABLJIVOST. Gcrapcd Koren in gospa Korenova sla se odločili*, da pojdeta na morje. Gospod Kožen fe obložen s kovčegi, zadaj pa jih pelje še pcstrežniica poln voiziček. Ko pridejo na postajo — še dive minuti je do odhoda vlaka — se nenadoma spomni gospa Korenova: »Jej, gramofonske plošče sva pozabila doma!« Gospodu K-oremu zaliva po tčelo. Nejevoljno jo pogleda. Potem pa se mu prestrašeno razleze obraz: »Pa klavir bi -morala tudi vzeti s seboj!« Gospa Korenova ga začudeno poigileda in vpraša, kako je -prišel na to prismojeno misel. »Na mjem sem pozabil vozna listka«, se odreže gospod Koren, V KOLUMBOVIH ČASIH so silili Evropejci v Ameriko in so se tudi tja pripeljali. V današnjih časih silijo Amerikanci v Evropo in tudi prihajajo. Ta spremenjena situacija je pospešila smrt zadnjega Kolumbovega potomca, ki je svojemu slavnemu predniku šel o tem poročat in je ostal kar pri njem. SODOBNA VEČERNA MOLITEV Glavica ml je zaspana, jamica je že skopana, bombnik leta v črno noč, Bog nam svojo daj pomoč! SODOBNA USPAVANKA Aja tutaja, detece spi, saj zatemnitve bati se ni! Če pa priletel črni bi vran, vran črn — sovražni aeroplan, mamica s tabo v klet pohiti, aja tutaja, detece spi! VELIK USPEH SLOVENSKEGA PISATELJA! Iz Amerike poročajo, dai tamkaj prevajajo naše pisatelje. Sprva ni bilo za prevode nobenega zanimanja in so težko našli založnika. Toda, ko je javnost zvedela, da se pripravlja Mcškova knjiga »KAM1 PLOVE-MO?«, kar dežujejo naročila. Vse kaže, da bo knjiga, zašla v vsako hišo, kajti vsi Amerikanci so rado*-vedni, kam plovejo. Moderni Arhimed: »Nolli tangere clrculos meos!« Angel miru: »In kako bom jaz odslej prišel do kruha, ko nimam nikjer domicila In ml ne more nihče izstaviti krušne karte??« DOMAČA ZGODBA Janez gre pol cesti in sreča svojega prijatelja Jurija, ki ima na vrvici psa, oziroma pasje čudo najčistejše p u>d:el pinčbulid ogmops ovčar vol č-jakjazbečarske pasme. Janezi ostrmi: »No, kaj takega! Za božjo voljo, kje si iztaknil tega psa.« i I Jurij: »Nič ne zabavljaj, to je času primaren — enotni pes.« DVOGOVOR Prvi: »Pravijo, da bo pri nas vse na karte.« 1 Drugi: »Bog ne daj!« Prvi: »Zakaj?« Drugi (zakrknjen samec): »Pomisli, kakšno gorje bi t!o bilo. če bi bile še žene na karte.« SODOBNO Berač: »Prosim, dajte ubogemu revežu odrezek krušne karte.« AGENCIJA »RUMENA RACA'< javlja, da Vang-čing-vej ne sedi ravno na najbolj močni veji. Nažagali so mu jo Kitajci sami. Da bi 'se pa veja ne odlomila in kitajskega plc-menitnika pod seboj pokopala, bodo skušali Japonci skleniti premirje s tistimi Kitajci, ki vejo žagajo in rumeni svet vznemirjajo. TANGER Tanger mnoge spet tangira, Španija tam operira in z Angleži konferira, če jih Tanger se tangira. NOV SNEG smo dobili samo zato, ker diplomati in drugi magnati niso za 1. februar, zlasti pa za Svečnicla utegnili pripraviti nobene senzacije. Če pa danes nekaj dni ni senzacij, se ljudje začno .razigovarjati o lanskem snegu. ČEMERNEŽU Če ti sneg ne leze v čevlje, če koruza ti diši, če zaslužiš vsaj za zelje, dobre volje lahko si. Optimist. V prihodnji številki pričnemo z objavo izvirnega kriminalnega romana „SKRIVNOST INKOVE_________ PALAČE" izpod peresa Juan Robanez-a. Roman bo ilustriran in bo izhajal v nadaljevanjih. D. Goflja: Pod ničlo Zdaj je led in sneg in mrzlo, da pod kožo kar zazebe atmosfera vsa je zimska, kar jc čutiš okrog sebe, vse pod ničlo. Kreneš v prvo trgovino, da bi malo se založil: mesto eukra — figo stakneš, pa si grenko boš potožil: »Vse pod ničlo!« Vsem že iz čevlja palec gleda štiri slo din nov par stane, osem vas je pri družim, pa ti srčni utrip zastane: vse pod ničlo! Prvega, ko prejmeš plačo, v treh minutah razprši se za vsakdanji kruh enotni, v kolikor pač še dobi se! Vse pod ničlo! Penzijonist, ki — kot vele mu — mir zasluženi uživa, za ves svoj penzijon nakupi si za — teden dni hraniva. Vse pod ničlo! Zdaj še v — slogu je ta ničla, ko je mraza čas in pusta, < čudno bo pa, ko potem bo v vročih dnevih sred — avgusta vse pod ničlo! A tolažba le je ena: nam še nekam sonce sije, ker dežele so na svetu, kjer še bolj te mrzle dni je vse Pod — ničlo! V ŠOLI Profesor: »In kaj mi veš povedati o Afriki?« Dijak: »Gospod profesor, še nisem čital današnjih časopisov.« Angel miru pri peku Od tih krušnih cedel- cov inu zakaj so le-ti k nom peršli W7l 'T K Lubi krščenih! Mi,, kir v le-tejrn času inu pomnenu suj grešni život pelamo inu regiramo, imamo vejdi-ti, de ta Antikrist enu veliku inu silnu oblast čez vusulni svejt ima. Obtu nikdar poprej od obenih ludi na svejtu ni bilu slišati ne viditi take oferti, požreščine inu mnoigetere nepridne potrate, koker zdaj per nas se godi, suseb s tejm gvantom inu gostovanem. Mi zdaj te naše smrkove glave, te smrdeče trebuhe, blatne noge zgul ž žametom, žida-mi, zlatom, s perlami inu žlahtnimi kamini oblačimo inu na nje obesu-jemo. Nikar samuč te ene žene tih bogatinov, temuč tudi te noirske, gmajn dinarice za volo tiga pregrešnega krišpana tih lasi veliku denarjev vun dajo inu mečejo'. Obtu inu de le-ti bozi, preprosti, gmajn krščeniki ob ta suj život ne pridejo inu de ta iste pomor inu žli-za obuli ne pernese je prov inu pra-vičnu, de se le-ti krušni cedelci dru-ka.nl inu vmej ta folk dani. Skuzi le-te cedelce pak bode tudi ta pregrešen leben tejh bogatinov doli jemal. Ne moti se pak, ako bodo lih ti eni puirgarji, suseb ti bogatiši, stu-pnov zdaj lotrijo, požreščine inu ta pregrešen leben pelali, zakaj ti isti suje blagu inu sujo špižo v tej podstrehi inu v tih keldrih skritu derže inu prez vejsti čakajo na to gorijem-lene tejh cejn inu ništer druziga ne mislijo, koker koku bi tu istu blagu za dražiši kup prodali. Ti isti požrehi z nih falš dejlom inu hinavščino boge ludi ob denar, blagu inu život perpravJajo. Obtu mi gvišnu lohku ta istimu bogatinu, kir v tih velikihl smertnih grejhih do vušes stoji, rečemo mu zepojemo: Mercina je nega ime, prava hudičeva sejme, v vseh žlaht grejhih prebiva, sebi s to platovsko dražbo pekel s pravdo dobiva. Amen. Le-tu vom pišem iz te Štajerske dežele, iz tiga mejsta Maribora na ta sedmi dan tiga mesca sečana, tu je. na s. Romualda dan. Vaš vseh sužabnik Primož Trubar, SKopuh Slavnemu kirurgu, ki je bil prav tako bogat kot skop, je zbolela njegova edina hčerka in kirurg je uvidel, da je potrebna operacija, ki jo je 'tudi takoj izvršil. Drugi dan so prišli prijatelji in znanci povprašat, kako se hčerka počuti. Skoro vsak je vprašal isto: »Ali vam ni krvavelo vaše ljubeče očetovsko srce, ko ste imeli svojega edinega otroka pod nožem?« »Nesmisel,« je odvrnil kirurg, »operacija je operacija: rezal sem, odstranil slepiča, zašili, gotov|0l« Nazadnje je prišel tudi njegov brat z istim vprašanjem: »Ali ti ni tvoje očetovsko srce...« Kirurg ga je jezno prekinil: »Tudi ri prihajaš s tem bedastim vprašanjem; to je vendar smešno, ti bi me lahko bolje poznal.« Brat na to z nasmehom: »Pusti, da izgovorim, dragi moj: ker te že tako dolgo poznam, sem ti hotel staviti, samo to vprašanje: »Ali ti ni krvavelo srce, ko si moral hčerko iz tako bogate hiše operirati zastonj?« Gutenberg se iudl Dobri časi m m »... neverjetno, sam sem izumitelj tiska, današnjih časopisov pa ne znam brati.« Metod: »Kako živiš, prijatelj?« Cirjl: »Sijajno! Kar se kruha tiče naravnost a la carte.« AGENCIJA »BANJA LUKA« sporoča veselo vest, da problem preseljevanja Slovencev po svetu nii več zanimiv. Zanimiv; je bolj vpliv slovenske kulture, zlasti pa lepe pesmi, ki jo Slovenci, kljub svoji kisli zgodovini premoremo v lepi meri. Preden smo kaj drugega izvozili, smo razposlali po svetu našo pesem. V svoji skromnosti pa tega n'ismo obešali na veliki zvon. Po zgledu velikih kulturnih narodov imamo svoje zgodovinarje in menimo, da je njihova naloga odkrivati, kaj je slovenskega v svetu. Dr. Ilešič je to tudi storil. Odkril je, da je češki minister Švehla 'najraje žvižgal ono »Škrjanček poje, žvr-goli«. Švehla je bil agrarec in je razumljivo, da mu je bil škrjanček všeč. V Banja Luki pa pojo »V nedeljo zjutraj vstala bom, v Ljubljanco se podala bom«. Tako je naposled odkrito, zakaj je gna'o naše ljudi doli. Naša pesem, najplemenitejši nagibi. Zato tem potom naša agencija daje priznanje vsem, ki so v svojem hrepenenju vztrajali in jih niso zamajala najhujša sumničenja in satirične strele. Izkazalo se je, da je idealizem močna sila, kajti idealno hotenje, utrditi sloves naše pesmi, je doprineslo največje žrtve in — zmagalo. Kako čisti so biti nagibi naših Banjalučanov in kako plemenite, prav nič materializirane vezi jih vežejo z vsem narodom, kaže ravno Pesem, ki so jo slovenske ba-njaluške trobentice tako-le modernizirale: V nedeljo zjutraj vstala bom, v Ljubljanco se peljala bom, im v Maribor pogledat šla fantiča nepozabnega ... SODOBNI OTROCI. Pri prirtodiopisu vpraša učitelji: »Povejte mi, učenci, katere živali si spravljajo hrano za zimo?« Ves razred enoglasno: »Špekulanti.« KRONIKA — Nasulo je snega, da je že povsod v oviro: prometu, vojnim operacijam, lahko da bo celo — celjskim smučarskim dnevom ... — Na svečnicb so v smislu vremenskega pravila visele sveče s streh. To dejstvo je baje zagotovilo za — dobro leto. Seveda: dokler ne dobimo boljšega zagotovila, v dobro leto ne bcumo verovali, ker so istočasno, ko so visele sveče, prišle v veljavo tudi — krušne karte... — Krušne karte begajo zdaj ljudi. Ni jim še točno znana njihova uporaba in njihova veljavnost, oziroma neveljavnost Mnogim seveda tudi s krušnimi kartami ni pomaga-no. Poprej e še za kruh niso imeli denarja, od kod pa naj ga vzamejo zdaj za kruh, povrh pa še za — krušne karte ? — Gostilna »Pri treh mladenkah« (v izvirniku je njen naslov sličen, toda vladar 'drugačen!) se mora umakniti, ker tam kani nastati tržnica. Sicer je avomljivo. če bo tržnica tedaj, ko se bo rodila, imela sploh s čim trgovati, vendar je dejstvo, da so »Tri mladenke« na Vojašniškem trgu, mladenke med vojake spravljati, pa ni za njihov dober glas ravno poltlrebno ... — Oni dan je nekdo nuijnol potreboval avtoizvoščka, zletel je na Trg Svobode, kjeir, je sicer našel nekaj avtomobilov, ni pa našel nobenega šoferja. Ubogi avtomobili: najprej so ostali brez bencina, potem brez šoferjev, če bo šlo tako naprej, pa bodo še brez —• potnikov,.. — Hude pritožbe so radi motenja radioaparatov. Mislim, da niso utemeljene. Programov tako ni, poštenih namreč, za — race pa zadostuje kakšna kavarna,, ali pa — še bolj — dopoldanski trg ... — Spor je nastal med »Jugoslovanskimi biseri« in »Propagando«. Ne ve se, ali niso topot biseri izjemoma preveč Čisti, ali pa je vse skupaj morda le propaganda za — »Propagando«... — Na Pohorju so ustrelili volka. Sicer si pa upa še ropar v človeški obliki iz svojega brloga, če je lačen kot — volk. — Najnovejše cehe po mariborskih gostilnah se glase: 1 osminka vina, pet big 'in deset — žemelj!— Plesen « (Domača naloga) Plesen je zelo^iana ustanova. O predmetu, na katerem, je plesen, pravimo, da je plesniv. Kar je plesni vck ni užitno. Mnogo je plesnivega: kruh, politika itd. Zadnjič je splesnelo nekemu špekulantu 50 kil moke, ki jo je skrival v kleti. Iz tega vidimo, da je plesen včasih zelo koristna. Neki hišni gospodar pa je že lani odpovedal neki stranki (najemniku, ne politični stranki) stanovanje v svoji vili, da je lahka napolnil stanovanje do stropa z živili. Upajmo, da mu boi koristna ustanova plesen povrnila njegovo liubezien do bližnjega. Plesniv kruh je tudi znan in ga ni treba opisati, enako je s plesnivo politiko. Beseda plesen izhaja od besede ples. Po svetu zdaj mnogo! plešejo plesniv ples. Ta navidez moderni ples je v resnici že prastar. Začel se je s Kajnom in Abelom, kar dokazuje, da je plesen že znana od ustanovitve čLoiveškega rodu in da je človeštvo že od kraija plesnivo. Zato ni čudno, da je tako, kakor je in je čudno le to, da človeštvo še ni popolnoma —• splesnelo. NA MARIBORSKIH PODSTREŠJIH leže obilne zaloge moke in drugih dobrin. Tako čitamo v časopisih. Dimnikar: »Včasih sem bil ves črn, danes sem ves bel od same moke, ko pridem z mariborskih podstrešij.« VAŽNO SODELOVANJE. Gujstl; »Ali je res, da si tudi ti sodeloval pri zadnji mednarodni tekmi?« Pepe: »Seveda sem, napumpal sem žotjo.« Ob pomanjkanju petroleja Merkur: »Dragi moji, jaz vam ne morem pomagati, svetujem vam, da se obrnete na Helija, ki je bog luči.« Za latince: Ibis redibis non morleris in bello (,) vejico si naj vsakdo sam posta- vi kamor hoče. ZIMSKA POMOČ. Profesor: »Ali je kdo izmed vas potreben česa za zimo: obutve, perila ali fe*a drtugega?« TomiaiŽek: »Gospod profesor, prosim za smučke!« SODOBNO DETE. Gospod: »Kajne, mala, tvoj psiiek ima gotovo polnila bolh, ko se tako praska? t Olgica (razžaljeno): »Ali gospod, kaj pa mislite? Moj pinč nima bolh, on je samo tako nervozen.« ILUZIJA Sinko: »Atek, kaj pa je iluzija?« Atek: »Iluzija je, če misliš, da boš letos za pust krofe jedel.« Praženki Plemenitaši, (kak ti boljši liidje, majo s v oija poseibna znamenja — grbe, kere si dajo naipopati na vrata, na voze, k očija š o n na cilinder, na suknje, raorti celo na gate, ke se ja posodik vidi, kakšega roda so. Glih tak van je to pr vseh vejkših Svetkih ve leti. Pr nas za. je ne niicate pratike, da že miza potvle, na čen smo. Na viizen kažejo jajca, hren no klobase, na Božič puran, na fašenk pa krofli, el praf po slovenskem-prleškem povedemo praženki. Moren van to povedati, gospod urednik, 'o l.kale v to liiblen o notno melo, jo mesile med prsti, pa sk&movale z glavami Pa kaj so si štele? Kaj more biti, more 'biti! Za viizen de takši stvar ležiša, Hren je že od negda enoten. Klobase so tiitaJk tudi furt svinjske. Le nešterni narodi putoiiio še čreva tiidi z miau-miau. Glih tak so si tudi kiire že pod Abrahamom zgučalle, ke do nesle bele enotne jajce, pa makar majo te belo, žuto, črno el pisano perje, el pa so oskiiblenega roda. Saimo cirilike so ne po-teignole kre njih, pa jin je ne ?a zameriti, da so pol rnejše, te pa lifrajo ttidi pol mej-šo robo. Kak koder je, tekiDoJi so nan svečnico, pa dobri bojo praženki tudi na fašenk, če-glih majo letos namesto Venca samo belo liso, kak je zadji skrajc na mesci. Fsaka slaba, ma tiidi svojo dobro stran. Tak se lehko tiste kiiharce, ke so že predli nikdar ne mele venca — da so se jin praženki ne šteili zdiignoti — letos zigovar-jajo na enotno melo. Če pa se keremi kakši falaček v guli malo zadene, ga poplakne s kupicoj šmiarni-ce, pa je stvar v redi. Kako si Janezek |?| predstavlja kruhoborce KROČANOV OČE. Kročanov oče pride v mesto k urarju. Počasi odvije kos papirja iz katerega potegne dva kazalca ure, češ, da ura že di.-I-go stoji. »Kje pa imate uro?« ga vpraša urar. »Uro? No, to imam pa domal« »Zakaj pa je niste prinesli s seboj?« »Čemu? Saj j uri ničesar ne manjka, samo kazalca se vedno ustavita — zato sem vam jiu pa prinesel.« Vpliv Slovencev na balkansko in svetovno pomirjenje Slovenci radi hodimo po svetu. Radi zato, ker nam navadno drugega ne kaže, kajti večina gre pogledat v tujino s trebuhom za kruhom. Poleg kruhoborcev imamo tudi nekaj romarjev in potepuhov, ki jih je najti v vseh kotih sveta. Imamo pa tudi umetnike, ki so naš ponos in ki ne morejo narediti take škode kakor jo lahko narede politiki, kadar jih narod nima pred očmi. Umetniki širijo umetnost, lepo besedo, sladko muziko in kar je še tega, kar spada v njihov »rajon*. Se preden so se osušile ceste in ozelenele livade, sta poromala iz ožje domovine dva bolj znana slovenska umetnika. Manj znanih je šlo morda več, toda o vseh narod nima pregleda. To pa ve, da je vzel v roko romarsko palico Miško Kranjec in takoj za njim Vlado Skrbinšek. Oba je gnalo na jug, bolje rečeno na jugovzhod. Skrbinšek se je potrudil naravnost v Skoplje. S seboj je vzel Kozakovo LePo Vido. S tem je pokazal, da smo Slovenci' pogumni ljudje. Četudi sami tako rekoč spadamo pod Balkan, le nismo pravi Balkanci. In zato ne čisto pravi junaki. — Kakor Pač nanese vreme. — Ker je šel Skrbinšek doli v snežnem vremenu, je fant od fare! Toda šel je z Lepo Vido! Ne pozabimo tega! Lepa Vida je pa poosebljeno hrepenenje po sreči. Zrežiral jo bo v Skoplju in ni hudir, prav gotovo bo s tem opravil veliko poslanstvo. Njeno hrepenenje po sreči se bo razlezlo na publiko in s publiko na vse strani. Vida sicer ne doseže popolne sreče, hrepeni pa le po njej. Toda kar ne doseže ona, utegnejo doseči drugi. Srečo in spokojnost. Tega je danes malo na svetu. Tega tudi na Balkanu ni preveč. Velik del Balkana je miren, skoraj pretežen del. In če bo Lepa Vida šla k srcu publiki, če bo dosegla zaželjen uspeh in vpliv, se bo z njeno pomočjo Balkan zelo pomiril, morda celo do kraja. Namesto vojne sreče, bo začel iskati človeško srečo. To bo pa gotovo vplivalo na ves svet. Balkan ni tako neznaten, da ne bi vedeli tam v širokem svetu o njem; da se ne bi zanimali zanj. Mi privoščimo srečo vsemu svetu. Mi tudi vemo, da ves svet hrepeni po njej. Ce bomo s Skrbinškom in z Lepo Vido pomirili Balkan in potem ves svet, nc.m bo samo toplo pri srcv. GLEDALIŠKE Ravnatelj: »Torej vi hočete igrati vlogo le tedaj, če dobim za vas drugega partnerja, drugega frizerja, drugo garderoberko in drugega režiserja. Potem si bom pač prihranil veliko dela, če si poiščem drugo igralko.« Režiser: »Tako: sedaj jo objemite, glejte na desno proti vratom, držite roko na meču, pazite, da kdo ne vstopi, osredotočite se na tekst in predvsem — bodite popolnoma naravni...« Režiser: »Imeli ste smolo, dragi moj, sedaj morate izvajati konsekvence in se ustrelite s tem samokresom.« Igralec: »Upam, da ni napolnjen?« Režiser: »To je vseeno, saj pozneje itak več ne nastopite.« Režiser: »Za vraga, človek, vi ste že vendar dolgo mrtvi, odložite že enkrat časopis in zaprite oči!* V operi dirigira znamenit gost. Pri skušnji nastanejo težkoče in dirigent je primoran dajati dolgotrajen pouk posebno trdovratnemu trobentaču. Šele čez pol ure se vse ujema. Mož neoporečno trobi. »In jutri zvečer, prosim, prav tako/« pravi dirigent. »Da,« potrdi trobentač, »bom že naročil tovarišu, ki ga danes zastopam.« S srečnim koncem je pač velik križ. Pred kratkim sem moral pisati veseloigro. Vedno pa so konec zavrnili. Ni jim bil dovolj zabaven in vesel. Ko sem prišel zopet h ravnatelju, me je vprašal: *Ali ste veseloigro končali?« Vzdihnil sem: »Vsi pari so sedaj srečno poročeni — ostala sta mi samo še mladi kraljevič in stara perica. In sedaj premišljujem in premišljujem, kako bi še iz teh dveh napravil srečen zakonski par.« PRI VRAŽ ARKI, »Gospod Putrihi, karte kažejo, da se boste v kraitkem poročili.« »Res? Pa povedio tudS, kako se bo moja žena pisala?« »Seveda! Gospa Putriihova!« VESTNOST, Pri neki četi so imeli posebno vestnega in natančnega podčastnika. Ko je nekoč kot dežurni prišel ponoči (v sobo, kjer so spali voijaki, j'e zbudil naslednjega »požarnega« p'»l ure prekmalu, rekoč: »Kar mirno spi. Imaš še pol ure časa do nastopa službe. Te bom že pravočasno zbudil.« NIKOLI JI NI PRAV! Boljša polovica: »A, tako! Ko sem te jaz prosila, da bi prihajal zgodaj domov, te pred četrto ni bilo. Sedaj, ko so na banovini ukazali, pa poslušaš. Tebi so predpisi več kot jaz! Šuft!« Mikula Letič: IZ" r a ž e Z živinozdravnikom dr. L.-otn sva govorila o vražah in babjevernosti. Dr. L. mi je povedal sledečo zgodbo: »Koti dijak sem v Ljubljani stanoval pri dobri Marjeti. Bila je prava študentovska mati in dejstvo, da je bila napol slepa, je povzročilo, da je bila še bolj skromna in dobrodušna. Nekoč sem prišel na novega leta dan zjutraj ob 5. uri domov od napornega silvestrovanja. Pričakovala me je dobrosrčna Marjeta in me naprosila, naj jo spremljam k maši ali pa vsaj tako daleč, da srečava prvega moškega, ker sama ne vidi. »Veste,« je dodala, »če prvemu moškemu, ki ga na novo leto srečam na ulici, voščim, potem mi je sreča vse leto naklonjena.« Nisem mogel odreči in šla sva. Ulice so bile prazne in moja Marjeta je že začela vzdihovati, da ne bo sreče, ker ne bova videla nobenega moškega. 1 Tedaj so se odprla tik pred nama velika hišna vrata in hišnik je pomolil svojo zaspano glavo na ulico, da pogleda po vremenu. Kakor dogovorjeno sem na pol slepo Marjeto dregnil pod rebra. Živahno je začivkala: »Dobro jutro, očka! Srečno novo leto!« 1 Hišnik je odgovoril: »Hudič babji, ravno ti mi moraš prva voščiti!« Vrata so zagrmela. V ZOOLOŠKEM VRTU. Gospa Verižniioai navdušeno opazuje kameleona in pravi svojemu možu: »Poglej, Janko, kako dolg jezik ima!* »Si mu nevoščljiva, kaj?« se odreže mož. OPREZNOST. Vsak četrtek se sestajajo v neki Ljubljanski kavarni prijateljice, lri so pred 30 leti 'ikup-no zapustile Solo. »Jaz doslej niti en četrtek nisem manjkala«, se pohvali gospa Kmapičeva. »Je pač prijetno v tej družbi«, meni gospa Gundričeiva. Knapičeva: »Ne zaradi tega, a če sem tu, vsaj vem, da ne govorite o meni nič slabega.« GANGSTERJI MED SEBOJ »... ti boš meni govoril, reva, ki sem bil s Hacetom zaprt in imam njegovo sliko z lastnoročnim podpisom!« URA. Jane* je prišel spet pozno domov. ».Kje si hiodil?« se oglasi njegova žena iz postelje, »Saj je šele deset«, se izgovarja Janez Prav tfedaij pa bije ura eno. »Ali te nič ni sram, lažnjivec? Eno je bilo.« »Seveda eno! Kako pa naj bi še ničlo?« SLABO UPANJE Brodolomec na mini: »Upam, da me bo končno le našla kaka ladja ter me rešila.« Iz slovenske kulturne torke Če nam slovenski kulturniki ne bodo v hudo šteli, da včasi pogledamo v njihovo malho, bomo kdaj pa kdaj kaj iz nje potegnili in milemu, kulture potrebnemu slovenskemu narodu, bolj po svoje piokazali. Dosti naše kulture je y revijah. Naj-delj časa klenka zi njo Ljubljanski Zvon, na svojih krilih jo raznaša Modra ptica, na Štajerskem razganjajo oblake neznanja Obzorja, Dom in svet prepeva pesmi vernim Slovencem, dočim so bolj bojeviti za Dejanja, a sodobniki imajo Sodobnost. Ker je malha velika, ne utegnemo potegniti vseh hkratu iz nje. Stvar je pa tudi ta, da letos malha še ni polna in da lahko pokažemo samo nekaj revij. Najprej smo dolžni vzeti na rešeto Modro ptico, ki jo pilotira Janez Žagar, naš najdrznejši kulturnik, kajti on začenja povsem samovoljno novo leto s 1. decembrom in tako prevrača naš koledar. V prvih dveh številkah je pilotiral nad rusko) stepo. Trije padalci so opravili vsak svoje: Kokolj je prevračal Tolstojeve junake, Lavrin boljševiške poete, a dr. Cvetko se je spravil na simfonista Čajkovskega. In kaj so dosegli? Samoi to, da jim je stari Tolstoj z; Vidmarjevo pomočjo razlagal kako so nekoč prali njegove grofovske plenice. Te prilike ni zamudila Milena Mohori-čeva in nam je prestavila svojega milega Rokca. Jože Kranjc je pri kozarcu cvička iztaknil Človeka brez knjig, a Miško Kranjec je pospremi i Deklico, ki je odšla v mesto. Da pa ne bi o nežnih bitjih pisarili le moški, je Asta Žnidaršičeva sredi zime pripovedovala oi Pomladi stare device Late, Tavferjeva Vida je pa zapela milo Voščilo. In da ne bi utonili v milobi, je Boris Bagnolo spregolvoril o zločincih zoper življenje in premoženje, zoper red in mir. Ker so pa zločini grda stvar, nam je pesniško navdahnjeni Branko Rudolf razložil, kako zelo ga je očaral Voduškov Odčarani svet. Ker smo tudi mi očarani, naj bo za danes pika. »No Mihec, kako je bilo danes v šoti?« »Lepo, oče. Veiste, kaj je rekel učdteli?« »Ali te je pohvalil?« »Da... Rekel je, da bi lahlko kar šolo zaprti, če ibi bili vsi učenci taki, kakor jaz.« UREZAL SE JE Neki bahač je nekoč izjavil teologu: »Če bi bil moj sin idiot, bi ga kratko in malo poslal v bogoslovje.« »Zdi se mi, da vaš oče ni bil teh misli,« ga je kratko zavrnil teolog. ŽENSKA RADOVEDNOST Kapitan: »V bodoče mi žensk ne pri peljite več na podmornico. Že dive uri gleda skozi periskop in ne pusti nikogar zraven!« NAPOLEON IN BONAPARTE. Janez in Tone sta se pogovarjala o zgodovinskih velikanih. »Jaz pa odločno trdim,« pravi med pogovorom Janez, »da je bil Napoleon večji vojskovodja kakor Bonaparte.« »Glejte, spet ste se 'osmešili«, vpade Tone, »Napoleon in Bonaparte sta vendar identična.« »Lahko,« odvrne Janez, »ampak Napoleon je 'bolj identičen.« V SLUŽBENEM STILU Sodnik: »Vi bi se tore] radi ločili od svoie žene. Cernu pa?« StenotipisJ: »Vsied kapacitete tristo zlogov na minuto.« IZPOLNJENA ŽELJA. V družbi pripoveduje nekdo, koliko želj se mu je v življlenju izpolnilo. Pa se oglasi plešast gospod: »Meni se je v vsem življenju izpolnila le ena.« Vsi: »Katera pa, povejte?« »,Ko me je učitelj vlekel za lase, sem si želel, da bi bil plešast.« JASNA SODBA. K znamenitemu učitelju petja pride starejša dama in ga prosi, da preizkusi njen glas. Profesor preizkuša. Končno vpraša dama: »iKaj menite, gospod profesor, j!e moj glas primeren?« Profesor: »O, čisto primerenl Mislim, da je najbolje, če ga ponudite odboru za pasivno zaščito mesta, če bi se mu kdaj pokvarile sirene.« OH, Tl PREDPISI! Jaka: »Kako si I© upaš uporabljati vžigalnik? Ali ne veš za tozadevne predpise?« Tone: »Saj je vendar žigosan!« Jaka: »Vem, pa vendar! Kaj ti ni znano, da je uporaba bencina poi 10. uri zvečer prepovedana?« MED PRIJATELJI. — Posodi mi petdeset dinarjev. — Posodi, posodil In potem terjaj — sam kreg in prepir! Ni vredno, da bi se najino prijateljstvo razdrlo radi iborih petdeset dinarjev, — Pa mi jih posodi tisoč! PRVA MISEL. Turist gleda v globoko strugo, ki jo je uigladila reka, »Aid tudi veste«, ga vpraša Vodnik, »da je trajalo stotisočletja, predno je bila izkopana ta silna globel v skalovje?« »(Kaj vraga!« se začudi mož, »ne bi bil mislil, da je šlo tukaij za gradbeno delo vlade!« Prometni stolp o Ljubljani Ker se Ljubljančani nikakor ne morejo zediniti, kje bi bolj odgovarjalo postaviti stolp, predlagamo, da jim ga oblasti narede na kolesa (kakor kaže slika), pa si ga naj Ljubljančani sami zapeljejo, kamor hočejo. ZGODBICA Alojzij Gradnik je pred kratkim izdal pesniško zbirko »Zlate lestve«. 'Zbirka je prav lepa, zato pa silno mračna in pesimistična. Na str. 51 je pesem »Nova Golgota« in v njej verzi: 1 »Kakor du ni vere več nobene, ni zvestobe, ne ljubezni prave, ni pravice več in ne postave, ni device, ne poštene žene.« Neka sodelavka mnogih ženskih listov je nato apostrofirala Gradnika s sledečimi verzi: ' »Smo device še in še poštene žene samo cene nimamo nobene.« Jožek: Meja dostojnosti »Da, da, to vam m/oTam pa že kar takoj povedati«, mi je dejal oni dan gospod Peter Skok, »da današnja mladina ne pozna več meje dostojjnoeti. Bil sem, prosi m, sinoči na plesni zalbavi in če verjamete ali ne — javmo so se tam poljubovali. Na Usta sicer ne, ne rečem, a na lica. Kar med plesom, kot da bi češnje zobali. Fant se je nagnil k dekletu, čof — in že je imela sramoto na licot. In tudi v garderobi. Smrkavec dvajsetletni je pomagal punci obleči plašč in med tem jo je poljubil na uho. A ona, prosim lepo, se mu je zato še prijazno nasmehnila. Ne, ne, pa že moram reči, da današnja mladina ne pozna meje dostojnosti.« Gospod Peter Skok j*e vzdihnil ;n nadaljeval: »No, mi smo bili v svojih dneh že drugače olikani in omikani. Vedtao smo imeli pred očmi takorekoč sveto parolo: Meja dostoj- nosti. Pomnim na primer še prav dobro proslavo desetletnice obstoja našega dijaškega društva. Tam smo se odlično zabavali, zlasti ker smo bili pod vplivom' alkohola, A, prosim, alkohol nam je samo pomagal, da smo si izmislili dimveč nedolžnega veselja. Tako smo naprimer staremu predsedniku društva lepili na plešo dobrodelne znamke za pomoč poplavljenim Kitajcem in jih nato žigosali z društvenim pečatom. Iz tajnikovega pisalnega stroja smo trgali železne palčice, ki drže črke, in si z njimi trebili zobe. Zabavali smo se, povem vam, kot v raju. Nekdo, ki je izmaknil očetu samokres, je streljal na diplome častnih članiov in pri tem upil na ves glas: .Pokažite to svojo čast, Bizgeci prismojeni!' Krohotali smo se v taki meri, da se je nekom« od smeha pripetilo nekaj človeškega, kot se reče. A to še ni bilo vse. Ko je bila ura deset, je nekdo vistal, potrkal po kozarcu (no Ja, potrkal je premočno; razbil ga je) in dejal: ,To pa že moram reči, da so Buri edini narod, ki zaslužijo isvoje ime. To vam povem zdaj, ko je ura odbila polnoč.' Potem se je zjokal. In ker se le ni nehal dreti, se nam je zazdelo, da ga je popadla melanholija in da ga je treba odzdraviti. Nato smo mu sezuli čevlje in mu polivali noge z vrelim čajem. To je trajalo tako dolgo, da se je ulbogi melanholik razjezil in razbil najbližtnjomm šobo. Tudi ta zabavni akt je povzročit obilo smeha. Da, to so bile glavne reči, a dogodilo se je še nekaj drugih smešnosti: blagajnikovi ženi smo ostrigli lase; tekmovali smo, kdo bo pljunil do stropa; gasilcem smo telefonirali, da se ije predsedbiku konkurečnega društva vnela sloma v glavi in oviti v prte smo šli strašit hišnikove otroke. Tako vidite, da smo se res odlično zabavali. A, povdariti moram, vse samo do meje dostojnosti.« Mladina, moja generacija, kot se reče, ne delaj mi sramote! Nauči se od starejših, kje je meja dostojnosti. ZADNJA PREVIDNOST Bolnik v sanatoriju je mislil vedno na smrt in niti ni več hotel slišati, da bo še kdaj ozdravel. Zato rnu je rekel nekega dne zdravnik v tolažbo: »Pogum, pogum, dragi moj! Vaši pri-znaki so na las slični tistim, ki so se pred leti pojavili' pri meni. In kako zdrav človek sem danes! To morate vendar priznati, kaj ne?« »To že,« je odgovoril bolnik. »Toda, če dovolite, katerega zdravnika ste pa imeli?« GROŽNJA • »Gospod natakar, če mi boste prinesli jutri zopet tako mrzlo juho na mizo, potem me vidite danes zadnjikrat.« V GOTOVINI Knafeljc gre k očetu svoje izvoljenke: »Rad bi poročil Vašo gospodično hčerko.« »Ali imate denar?« »Cernu... ali naj jo plačam v gotovini?« DOMIŠLJAVOST. Dva gospoda se prepirata. Prvi; »Vi, pazite! Izustili ste besedo bedak! Ali ste s tem mislili mene?« Drugi; »Nikar si nič ne domišljujte! Mislite, da ste vi edini 'bedak na svetul« DOBRO PRIPOROČILO. Gospa čistilcu parket,ov: »Sobe, ki sem vam jih pokazala, boste očistili. Upam, da ne 'bom imela razlogov za pritožbe.«. Čistilec; »Nikakor ne, milostljiva! Kar vprašajte tam na oni strani ulice piri gospodu ravnatelju Kaviču. Lani sem mu očistil parket tako, da si je na njem pet gostov zlomilo noge.« Senzacija v Ljubljani Znano je, da v Ljubljani radi pretiravajo. Tako, na primer, je stolp pred pošto takšen: Ko pa je novica od ust do ust prispela v Moste, je stolp že izgledal tako-le: ( Celjski obrazi Krjavelj, Marjan, Kvas in brat deseti, pozdravljeni junaki mladih dni! Stopili živo ste mi pred oči, sovražiti, ljubiti, kleti, peti sem moral z vami v domišljiji zgreti. Le Dolet me mkol’ prepričal ni: Da nam življenje take tud' ljudi ustvarja, nisem mogel doumeti. — Ko gledam, Viki, tvoj korak, početje, poslhšam tvoje modrovanje, petje, kak' jezik tvoj bogat sentenc in šal je, I — in vino veritas in tako dalje —, spoznam, da Dolci večen je, živi, in prosim, da mi Jurčič odpusti. Mikula Letič. Iz Sloiengradca Čuli smo za avanzma: Krek slovenjgraški »brzojavno« je postal nadprefekt sušaški. Da-li je resnična vest, nismo še doznali. Res pa je, da so jo že s pivom zalivali. Če pa je potegnjen bil član S. K. Slovana, potlej naj sam ljubi Bog čuva — kapetana. Božo. Iz M ar e nb er ga Na maškaradi, ki so jo prirediti pod geslom »Prišla bo Pomlad«, je vladalo res pravcato pomladansko razpoloženje. Zbran je bil cvet Koroške dežele, ki se je proti jutru tako razbohotil, da je zajel vso dvorano. Prireditev je potekla v popolnem soglasju z devizo »Prišla bo pomlad«, saj je bilo ob koncu v pravem pomenu besede vse »v rožcah«. Izpod Karavank RADOVLJICA je vesela, ker je Liga za plemenito človeško sožitje v Ženevi podelila dr. Trillerju zahvalno diplomo, ker je pred sodiščem izjavil, da je »nasprotnik nasilstva kot sredstva za dosego uspehov v politiki in to ne samo iz človekoljubnih, temveč tudi 'iz ideoloških in taktičnih razlogov.« OKROGLE Sod jesiha so oni dan povaljali po snegu, ker je oviral promet. Najbolj so se odlikovale ženske, kajti jesih je predvsem kuhinjska in torej s tem ženska zadeva. Kadar se pa ženske spravijo na sod., je huje kakor če bi se spravili nanj moški. Ti ga izpraznijo in mu odleže. Zenske ga pa na-lože, bolje povedano, mu j'ih nalože. Veletrgovina Gratis je doživela modernizacijo v tem smislu, da kupci cingljajo s steklenicami, pa se jim naenkrat odpro predali in je na razpolago vse tisto, česar prej sploh niso imeli. Namreč za kupce. Gledališče »Maska sožitja« ima na sporedu Vodo. Ko se igralci oddahnejo, pride na vrsto veseloigra »Kdo bo primarij?« Iz Kranja KRANJSKO MESTNO GLEDALIŠČE pripravlja za svoje abonente in tudi za druge cenjene goste lepo, staro glasbeno senzacijo. Na oder bo postavilo Smetanovo »Prodano nevesto«. O njej se je zdaj šušljalo samo za kulisami in tudi glavne vaje so bile bolj prikrite. Toda s stvarjo je treba v javnost! Publika je željna uspelih predstav, saj ji ne gredo iz spomina: Tragedija v kopališču, Janeza Nepomuka trnjeva pot, Kunigunda, predsednikova in direktorjeva žena, Gospodarji vsemirja, danes in nikdar več. Spretni režiserji pa pripravljajo tudi nekaj drugih salonskih komadov. Dame in gospodje, ki bi radi sodelovali, se lahko potrudijo v kavarno, kjer je najti režiserje in suflerje. OPRAVIČILO Cenjeni čitatelji so včasih pritožujejo, da premalo poročamo o vzornih kranjskih zakoncih, častilcih zvestobe. Naj nam ne zamerijo, da prizadetim prizanašamo. Kruli je namreč na karte, koruza pa ne. Morda bomo pa le poživeli dobro voljo z raznimi strički, le to je hudir, ko ne vemo, kje bi zagrabili, ko se iz vsakega kota kaj ponuja. Iz Ormoža ormoški kino je 'izdal nove lepake, ki so vredni1, da jih spozna širša javnost. Zato bomo priobčili najvažnejše dele lepaka v izvlečku, ker je zelo poučen. Torej: kino »predvaja sledeče filmove«. »Marija llona. Momentalno delo Wesse-ly«. — Doslej smo neuki Slovenci mislili, da je za »filmovanje« potrebno mnogo časa, sedaj pa nas naš kino pouči, da je film lahko narejen v — momentu. »Bezmrtnl valcer — v gl. u!.... Friedl Csep.« — Naš kino je brez odobritve pristojnih oblasti izpremenil priimek Czeppa v — Cep, menda zato, ker je čep pri sodu bolj znan in zato ni čudno, da se je »Nesmrtni valček« izpremenil v »Bezmrtni valcer«. »Bela Anie. Po slavnem romanu od Guy-de Maupassanta.« — Bela Airii bo po slavni reklami od ormoškega kinota zelo zanimiv, samo čakamo še drugi del — Crna Ami. »La belle Beatric — največji cirkuški film z na]slavni]šimi igralci, in trlsiranlmi živalmi.« — .Mogoče bi bilo koristno tudi reklamo malo »’tris!irati«. »Dr. Koch. Film ki bode vsakomur v zdravswenih panogah pokazal kaj vse danes zamore medeciua.« Katera »medecina« le »zamore« to, da bi ne bila na lepaku tako spakedrana slovenščina. »Alarm v Pekingu. Senzacija za senzacijo sledijo v tem filmu. Strah za življenje Frohllcha Iz nevarnosti.« — To je zelo skrivnostno povedano. »Toti list« razpisuje tri lepe nagrade za najboljše rešiitve, kaj neki pomeni stavek »Strah za življenje Frohlicha iz nevarnosti.« »Grešna noč. Zadnji film P. Negri v katerem čujeta njen meloefični .glas.« — Dvojina »čujeta« dokazuje, da računa kino s svojimi »fihnovi« samo na dva obiskovalca. Mogoče je to s svojo reklamo dosegel. Kinč nebeški REMARJEV ANDREJ iz Grabna pri Vintgarju se je to zimo spremenil v Romarjevega Andreja. Bil je dober Planinec in je rad gojil koze. Vsaj eno je imel vedno pri hišiv. Letos mu je pa ušla. Ker ni strpel brez kozjega mleka, je šel za njo. Zdaj pa še njega ni nazaj. Lep narodni pregovor »Kamor gre pastir, 'tja gredo njegove ovčice« so Gorenjci zdaj spremenili v rek »Kamor gre koza, tja gre njen gospodar«. Ker je s tem Andrej obogatel naš narodni zaklad, je prav, da je poromal za svojo kozo. Ona: »Kaj se vam ne zdi tunel nekam zelo dolg?« On: »VeSte, gospodična, sva v zadnjem vagonu.« Hoji ftlsl od Murske Sobote 8. II. 1941. Šolska naloga. Danilo Go!lfa. Murska »etata je glavno mesto Prekmurja, Na zemljevidu je od' Maribora d-> Murske sobote eni mačji skok. Kakor pa je zemljevid 'V današnjih 'časih zelo neiainesL.if, da celo goljufiv, tako je tudi f pričujočem Slučaju prafkar obelodanjeni mačji skoik od Maribora do Murske sobote najbolj milo rečeno, ena optična prevara, če že ne Goljufija, kajti ta mačji skok traja z moderno prometno pridobitvijo, ki se ji pravi »Vlak« najmanj tri ure in pol. In če za Ljutomerom koga vlak povioizi in mu odreže pol noge, naj se nikar ne pusti naložiti na taisti vlak in prepeljati f Mursko soboto, temveč naj lepo šarita s drugo polovico in z 'preostalo celo nogo peš naprej', ker bo prej tam. Murska sobota je f premnogih ozirih pii-jetno presenečenje za človeka, zlasti če od nje tnanj pričakuje. Tako imamo f dravski banovini neko višnjo Goro, ki šteje, kadar so volitve in torej tudi mrtveci štejejo, približno 500 glaf prebivalstva, a se ponosno nazirva »Mesto«, .dločim ima Murska sobota 5000 prebivalcev in ito brez mrtvecev, toda ampak je vas. In vendar to napako njeni prebivalci prenašajo z stoijiičnim mirom, ker pač Ijiuibijo svojo prestolnica Recimo — da Ptuj ima manj prebivalcev in še ti uži'/ajo nekako vaško tihožitje, aimpak reči ti enemu Ptujčanu, da je Ptuj vas. Najprej te bo ustrelil s pogledom n'egove modre zenice, potem pa 'bo izipustil krilato besedo: >Biilst a tečrn kriagn, tu troutl kšerter!« Jaz sem se lastnoročno uniformiral, zakaj je Murska sobota zatorej še vas, pa so mi na svitlo dali, da bi to stalo ogromno faoto din 10.000. Ta je seveda tehten vzrok, ker je to mnogo preveč. Za ta denar bi recimo nabavili že štiri boljše bike, in bi ljudje imeli fsaj kaj1 za jesti. Jaz vsaj mislim, da sci dancis že taki časi, da je bo'lj!e imeti fei-ke in magari vas, kakor pa mesto bres bi-kof. Ulice so jako zelo široke, nekatere celo iz 'kio*ck narejene in je tudli f tem pogl-jdu ta ivas vzor marsikateremu mestu. Imajo tudi jako zelo dobro obiskane cerkve: katoliško, luteransko in tudi židovski tempelj. Po obsežnosti tega temipla sklepajoč, prebiva f Murski soboti precej hetarejcef, kar se pozna tudi na cenah fsepovsod. Tudi več jezikof slišiš v Murski soboti, med -njimi prevladuje na zuinaj slovenski, takole f družinskem in nekem posebnem kulturnem krogu pa se nekateri Slovenci poslužujejo tudi drugih zvokof. Seveda tudi slovenski jezik f Murski soboti ni enoten ter imamio več tabiorof, kakor f politiki. Tako srečuješ f izgovorjavi prekmurske, prleške, koroške, primicrske, kranjske m še druge nijanse. Vendar te nijanse nikakor niso f škodo gospodarskemu, zlasti na kulturnem Procvitu mesta, ozirema vasi, kajti baš ti človeki so jako zelo delavni na fsih Toriščih, morajo pač odslužiti, da smeb kol »prišleki« in »čiči« in dirmlgi manjvredni Človeki živeti med domcrodci, F Gospodarskem pogledu j'e markjnten zlasiti gospod Benko z njegovim res velikim obratom. Pred njegovo meseno industrijo istoiji celo en živi živalski vrt, kar je jako zelo lepo znamenje, da on živali namreč ne samo ubija, on jih tudi goji.. . Drulgače imajfo tu tudi gimnazijo1, profe-sare, Vesele sodnike, advokate, tned njimi zelol težke, (eden tehta 110 kil). Pa tudi ent novi poklic sem zasledil: na eni tabli stoji zapisano »Fiškališ« — To pride najtarže od prekmurske besede fučkati. To j* torej človek, ki se najferže pofiička na fse. UMESTEN PREDLOG •'"■'V' Paglavcc: »Kaj nc bi vidva rajši zamenjala čevlje, a?« Tramvajska balada Ob 6. uri, ko se dan rodi se tudi tramvaj prebudi, pretegne ude in zaškripa, potem se slavnostno premika da steče po najboljši vesti iz garaže na Celovški cesti. O tram- tram- tram- tramvaj, kdaj se prikažeš, kdaj? Predrami se Ljubljana od' vekomaj zaspana in Vič, Št. Vid, Sv. Križ in Moste pošiljajo ji prve goste. Na vseh križiščih na vse kraje strme novinci t!e izdaje: »O tram- tram- tram- tramvaj, kdaj se prikažeš, kdaj?« Tako ob osmi uri, ko vsak v urad se žuri na vseh postajah ljudske mase stoje in šepetajo vase: »Le Karmah, Kojc, Svengali mogoče bi dognali: o tram- tram- tram- tramvaj, kdaj se prikažeš, kdaj?« Zaljubljenec tam z Viča, ko čaka na dekliča, ki je iz daljnih Most doma nestrpno gleda, cepeta, kadi in kolne, šeta, psuje, naposled kakor vsi vzdihuje: »O tiram- tram- tram- tramvaj, kdaj se prikažeš, kdaj?« Če vse funkcijonira pa tramvaj ne parira: v Gradišče, karavane, nihče pa na Poljane. Vičani se smejijo, Moščani se jezijo: »O tram- tram- tram- tramvaj, kdaj se prikažeš, kdaj?« Vse to pa je še huje takrat, kadar dežuje: si stisnjen kot sardine, vdihavaš razile pline, od njih pa, ki kot mokre miši nanj čakajo, samo se sliši: »O tram- tram- tram- tramvaj, kdaj se prikažeš, kdaj?« Če bi se ipa po sili še s tramvajem vozili draginja in bolezni vsi bi bili hvaležni, vsak tramvaja bi bil vesel, nihče, nihče več ne bi pel: »O tran:- tram- tram- tramvaj, kdaj se prikažeš, kdaj?« Dvojni učinek Ravnatelj umobolnice si je vtepel v glavo, da mora biti slučaj bogatega tovarnarja Obrana ozdravljiv. Po mnogih brezuspešnih p; skusili mu je prišlo na misel, da bi igrali tovarnarju Obranu enega Lmed najbolj bedastih filmov, neko veseloigro. Uspeh je točno potrdil domnevo ravnatelja. Na koncu predstave je bil tovarnar zopet popolnoma normalen. Zato pa sta znorela dva stre-žaja in zdravnik, ki je stvar nadzoroval. Umetn>k — pesimist «... škandal, baš pod mojo sliko so morali postaviti pljuvalnik!« Ivan Rob: Stlrle stezosledci XXI. Po kosilu, po prebavi družba se na delo spravi. Milan kladivo vihti, v soncu lice mu šari. XXIII. Noč je. Tiho mesec plava. V tihili sanjah spi dobrava. Tiho vse je, le lisjak tuli kakor ponočnjak. STROKOVNJAK Na mednarodni slikarski razstavi je visela velika slika »Adam in Eva«. Znan sadjar, ki je obiskal razstavo, je sliko nar tančno ogledoval in potem nejevoljno zmajal z glavo. ;-Kako sodite o sliki?« ga je vprašal '■ XXII. Da bo mehko jim ležišče, Jože praproti poišče; delo dečku pa smrdi, ker ima preveč masti. XXIV. Hu! Junakom grlo davi. Medved! — se rodi jim v glavi. Strah jih stiska. Dolgo v noč jim zaspati več ni moč. ( Nadalje vanje sl edi.) voditi k. »Prav nič mi ne ugaja!« »Kako to? Saj je vendar krasna priznana umetnina!« »Jak tega ne najdem. Kako more slikar-umetnik dati Evi v roke take vrste jabolko, ki ga gojijo šele zadnjih petdeset let!« Filmi, ki jih morete ta teden videti v Ljubljani: Od 8.—11. februarja Daddy - mala princesa, velefilni v naravnih barvah z ljubko Shir!sy Temple v glavni vlogi. Od 12.—14. februarja Trgovci z dekleti, z Ljubljančanko Ito Rino, Sv. Petrovičem, Camillo Horn iti Weraer Fuettererjem p Kino JilI0BUu * ’ Morski volk, z Errol F!ynnom in Ciivio Havillaud b kino JlATICl" ■* Od 8.—11. februarja Gospodar tuje hiše, komedija s Hans Moserjeni. Od 12.—14. februarja Boginja Konga, film iz afriške džungle z Ann Sothern in John Carrollom q Kino „s L 0 C1“ Filmi ki jih NE MORETE ta teden videti v Ljubljani: POD SVOBODNIM SONCEM, ker tega Finžgarjevega romana do danes še niso filmali. LJUBLJANA — NI VEČ ZASPANA, ker hodi spat po novem še uro prej, kot sicer. MAKARONI Z ENOTNO LUKNJO, ker še ni določeno, kako velike naj , i bi bile luknje.