151. StMllko,
i
• imumii. i (emu. i m uos.
Mleto.
' shaja vsak dtn a večer lasvzcr d nadalje in praznik* ter velja po poitl prejeman aa U K, za po! leta 12 K, ia četi * ista 6 K, za en nase« 2 K« Kdor hodi sam ponj, plača aa vse salo leto 80 K. — Na naročbo brez Istodobne vpoiHfatve naročnine aa ne ozira. — Za — Dopisi na] aa izvole franko vati. — Kskoplsl aa na vračajo. — Pnialitia Ia
Sretmlatva taletaa it. M.
dežele aa vse leto 25 K, aa pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Mnbllano s pošiljanjem na dom za vse leto leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 1 K 90 b. — Za MeanelJo celo leto 28 K. Za vse druge dežele in Amerik« se plačuje od peterostopne petit-vrste po 14 h, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat Je v Knaflovta ulicah it 5, — Upravniitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t J. administrativne stvari.
■MM številka po 10 h. Upravništva telefon it. 85.
Praktični ponslavizem.
»Novoje Vremja« je priobčilo v svoji 11.580 številki z dne 22. m. m. tale zanimiv članek, ki ga priobču-jemo v prevodu:
Praktični panslavizem, ta termin je vznikel v nemškem časopisju ob priliki »slovanskega tedna« v Pe-trogradu.
Ž njim se označuje stremljenje Slovanov po vzajemnosti na kulturni in gospodarski podlagi, ki se bo v bodočnosti izkazalo kot veliko bolj plodotvorno kakor politični in litera-turni panslavizem, ki je tako dolgo vznemirjal evropske politike.
Če se vglobimo v program tega praktičnega panslavizma, kakor ga je sestavil ljubljanski župan Ivan Hribar, moramo priznati, da je ta program velepraktičen. To niso fantazije, to so zahteve, ki izvirajo iz vprašanj vsakdanjega življenja.
Predvsem je veleznačilno, da Hribar ni sprožil vprašanja o vseslo-vanski razstavi na Ruskem. To idejo, katere uresničenje bi stalo ogromne vsote, je on ostavil na strani.
S 30.000 rublji, ki jih je dalo na razpolago finančno ministrstvo za prireditev vseslovanske razstave že leta 1903., ki pa dosedaj še niso bili porabljeni, ni mogoče prirediti slovanske razstave.
Če uvažujemo, da je zadnja vse-mska razstava v Nižnein Novgorodu stala 20 milijonov in da bi taka razstava, pri tem še slovanska, v sedanjem času potrebovala na vsak način ne manjša sredstva, moramo priznati, da se pri sedanjem neugodnem položaju ruskih finane, slovanska razstava ne javlja kot vsakdanje vprašanje.
Kot ogelni kamen je torej Hribar postavil ustanovitev slovanske banke.
Stoječ na čelu ene izmed jugoslovanskih kreditnih bank, katere delovanje je razprostranjeno daleč preko mej mesta Ljubljane in Kranjskega in vedoč po lastni skušnji, da se je*ta denarni zavod mogel ustanoviti samo s pomočjo češkega kapitala, nasvetuje on kartel slovanskih in ruskih bank, ki so že naložile svoj kapital v razna slovanska obrtna in industrijska podjetja.
Med take denarne zavode je treba prištevati tri češke banke: Zivno-*/Visko   banko,   Obrtno   banko in Zfcrednjo zvezo čeških hranilnic, ki in\ajo svoje podružnice že celo v Dal-
LISTEK
'   Uarstuo otrok.
Iz zapisnika društva za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Idrija. (Spisal okrajni sodnik Henrik Sturm.)
Nedavno je hotelo društvo preskrbeti propali družini z mnogimi otroci stanovanje. Oče, rudar, je bil hud alkoholik, v še večji meri pa se je vdala pijači njegova boljša polovica. Mala, čokata postava propale žene z nabuhlim obrazom je vzbujala gnus in pomilovanje. Plave lise na njenem obličju, ki so se redno videle, pa so dokazovale, da vlada v družini prepir in pretep. Mož je bil v toliko boljši, da se je, kakor je trdil, napil navadno le zvečer iz upravičene jeze nad svojo ženo, obenem pa zato, ker je vedel, da mora priti vsak dan trezen na delo. Več časa pa je zato imela njegova ljubezniva družica, ki se je v odsotnosti svojega moža napila že predpoldne do nezavesti geruša, specifične pijače idrijskih delavcev, obstoječe iz špirita, vode in malo pelina. Seveda ni mogla na ta način skrbeti za snažnost in red v hiši, zato pa je bilo stanovanje umazano in nesnažno, saj ni niti perila in obleke prala in cedila, ampak je umazano perilo zavila in po-
maci j i in Galiciji, nadalje one ruske banke, ki so udeležene pri nekaterih trgovsko-obrtnih in železniških podjetjih v Bolgarski, Srbiji in Crni gori.
Kako stališče zavzemajo zapadni Slovani napram položaju ruskega denarnega trga, izpričuje predvsem dejstvo, da je za časa izdanja zadnjega 5% ruskega zunanjega posojila od zneska 165 milijonov kron, ki je odpadel na Avstrijo, prišlo 70% te vsote v roke slovanskih subskriben-tov. Praga sama je takoj prvi dan subskribirala 25 milijonov. Marljivo so kupovali te vrednostne papirje tudi avstrijski Poljaki ne glede na to, da vse njihovo časopisje v tem hudem času ni prenehalo pisati o razpadu ruske države in ne glede na to, da se je na dunajski borzi vodila ljuta borba proti pripuščenju ruskega posojila na dunajski trg.
Misel o slovanski banki je oči-vidno padla na rodovitna tla. Kakor čujemo, je v zvezi s tem »Volžsko-Kamska komercijalna banka« sklenila poslati v zapadne slovanske dežele svojega uradnika, da na licu mesta prouči slovanske finančne organizacije.
Kot nadaljnejšo praktično nalogo smatra Hribar ustanovitev slovanskega korespondenčnega urada. Čehi so že pred 10 leti sklenili zasnovati to podjetje in so v to svrho zbrali že 100.000 kron. Seveda avstrijska vlada ni hotela dati za to potrebne koncesije, ker neče izpustiti iz rok monopola, ki ga v tem oziru ima prosluli dunajski »Corres-pondenz-Bureau«.
Kot ne manj važno priznava Hribar vse, kar bi lahko dvignilo plemensko samozavest sredi kozmopolitske inteligence med slovanskimi narodi. V to svrho je potrebno prirejati shode časnikarjev, učenjakov, učiteljev ter organizirati dijaške ekskurzije slovanske mladine po Rusiji in obratno.
Kažoč na zgled Češke, pripisuje on veliko važnost skorajšnjemu raz-prostranjenju sokolskih društev v Rusiji.
Nadalje opozarja Hribar na potrebo prirejati shode slovanskih pevskih društev in raznih slovanskih športnih krožkov, slovanske umetniške razstave in gostovanja slovanskih gledališč. Znanje ruskega jezika med Slovani bi se moralo poglobiti z razširjenjem v Avstriji že obstoječih »krožkov ljubiteljev ruskega jezika« in   z   uvedenjeni   ruščine v
srednje šole po zgledu Bolgarske, Srbije in Črne gore. V Avstriji delujejo sedaj na reformo srednjih šol in razmotriva se vprašanje, če bi ne kazalo, da bi se nadomestil grški jezik z zakonitim njegovim kulturnim naslednikom na Vstoku — z ruskim jezikom.
Tak je v splošnosti še nepopolen program praktičnega panslavizma, ki ga je sestavil Hribar.
Ta program je udoben v toliko, da ga lahko sprejmo vse politične stranke in da razen dobre volje ni potreba v to svrho nobenega posebnega truda. Bolj podroben program se ima sestaviti v Pragi. Ruski javni činitelji so že določili svoje odposlance, ki imajo oditi v češko metropolo. V njih ravnanje izražamo samo eno željo: manj besed, a tem več de-
janj
Državni zbor.
Dunaj, 1. julija. Prva polovica današnje seje je bila »posvečena« samo dogodkom na graškem vseučilišču. Debata je postala tako viharna, da je predsednik grozil prekiniti sejo. Vihar je izzval največ baron Morse y , ki je sirovo napadal svobodomiselno dijaštvo, profesorje in meščanstvo ter skušal dokazati, da so kmetje, ki so pod vodstvom Ha-genhoferja naskočili graško vseučilišče, bili le mirni i a nedolžni gostje.
V tistem trenotku je pokazal poslanec M a 1 i k brzosliko dotičnih dogodkov, kjer je videti, kako so kmetje vihteli težke gorjače. Nastal je vriše in razvila se je ostra, deloma sirova polemika med klerikalci in Vsenemci na eni in med socialnimi demokrati in nemškimi naprednjaki na drugi strani. Končno je bil Mali-kov nujni predlog odklonjen. — Potem se je začelo razpravljati o inalo-ruskih nujnih predlogih zaradi krvavih spopadov med kmeti in orožniki v dveh krajih na Gališkem. Brambovski minister G e o r g i je preči tal poročilo o dotičnih dogodkih, kjer se postopanje orožnikov imenuje popolnoma   korektno. Posl.
V i t y k (maloruski socialni demokrat) : »To vse skupaj ni res! Vse je izmišljeno! Vi ste »Dichter« v uniformi!« Minister je razburjeno replicira!, da se ne pusti tako psovati, a ker mu je Vityk še nadalje pripovedoval britke resnice, je zaklical minister: »Ali mislite, da imam maslo v žilah!« Obenem pa je prijel za sabljo,   kakor da jo hoče potegniti.
tisnila pod postelj. Da je tako ugonobila perilo in obleko, to je ni nič brigalo.
Mali zaslužek moža ni zadostoval niti za pijačo, tem manj tedaj za hrano in gospodarstvo. Zato se je večkrat pripetilo, da ni bilo opoldne pripravljeno kosilo. Pripraviti kosilo pa žena sploh ni bila zmožna, ker je bila skoro vedno pijana. Edina hrana, ki jo je družina zmeraj imela, je bil tedaj kruh; rudniško ravnateljstvo izplačuje namreč rudarjem njihove mezde deloma v denarju, deloma v žitu, in to že od 17. stoletja iui-prej, zato ne manjka kruha v nobeni rudarski družini. Tako je bila tedaj tudi naša družina obvarovana pred izstradanjem.
Ker so se redno vsak večer, ko se je mož povrnil z dela domov, ponavljali prepiri in pretepi v hiši, so se vsi bali te družine alkoholikov. Največ so pri tem trpele stranke, ki so stanovale ž njimi v isti hiši, in pa sosedi, katerim ni prizanesla pijana zakonska dvojica z vpitjem in kre-gom. Čudno ni bilo tedaj, da je naposled prenehala potrpežljivost hišnega posestnika, ki je kalilcema hišnega miru odpovedal stanovanje. Kajpada sta ta dva počakala, da so jih s silo iztirali iz hiše, tako da so sledečo noč preživeli na cesti. Pripraven lokal, v katerem bi prenočevala družina, se ni mogel najti, vsaj občina ga ni mogla preskrbeti, ko ni hotel nihče v mestu sprejeti zlogla-
sne rodbine pod streho. Tako ni tudi pozneje dobila nobenega stanovanja v mestu in se je morala naposled zadovoljiti s hišo, ki je oddaljena pol ure od mesta.
Varstvu in skrbni vzgoji tako propalih staršev je bilo izročenih 6 nedoraslih otrok v starosti od 3—12 let. Pozna se jim, da so njih starši alkoholiki: slabo rejeni in bolehni se niso mogli razvijati, tako da so tudi telesno zaostali, izvzemši obeh najstarejših otrok, kajti nravstveni nivo staršev je bil padal od leta do leta. Najžalostnejša in tipična slika otroka, čigar starši so alkoholiki, pa je sin, ki je, čeprav 8 let star, po svoji pritlikavi postavi podoben 31etne-tiiu otroku in ki vsled tega dozdaj še ne more obiskovati c. kr. rudniške ljudske šole, ker je zanj pot od stanovanja staršev do šele predaleč.
V takih razmerah se seve otroci niso niti nadzorovali niti varovali; oče čez dan na delu, mati je bila sicer doma, a sedela pri pijači. Tisti otroci, ki so obiskovali šolo, so zapustili dom zjutraj in se vrnili šele zvečer popolnoma nepotrebno se jim je zdelo priti opoldne domov, saj ne bi dobili kosila. Pa tudi šole niso obiskovali, temveč so se rajši potikali po travnikih in gozdovih.
Tako pomilovanja vredno življenje je živela družina, ko je sklenilo društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb, da v korist nedoraslih otrok uredi njih razmere.   Trud, ki
Poslanec Vityk: »Ne bojim se vaših groženj. Trije kmetje so bili umorjeni.« — Le s težavo se je posrečilo predsedniku, napraviti mir. Govorilo je o stvari še več poslancev, vendar se razprava o teh nujnih predlogih ni dognala do konca, te-muč se bo nadaljevala jutri. Seja se je zaključila že ob 6. uri zvečer.
Parlamentarni položaj.
Dunaj, 1. julija. Pri ministrskem predsedniku je bila danes popoldne konferenca z načelniki političnih strank zaradi programa za preostalo parlamentarno zasedanje. Ministrski predsednik je razložil vladni program, glasom katerega bi za nujnimi predlogi prišli na vrsto sledeči zakonski načrti: rekrutna predloga; zakon glede podpor rodbinam rezervistov; meli j orači j sk i zakon; podržavljenje severne železnice; prvo branje o predlogi glede naknadnega kredita za izboljšanje plač državnim uradnikom nižjih kategorij; prvo branje o zakonu glede zvišanja davka na žganje; prvo branje o predlogi glede znižanja davka od poslopij; o davku na avtomobile; drugo branje o zvišanju davka na žganje; drugo branje o izboljšanju plač državnim uradnikom; predlog poslanca Chiarija, naj se pomnoži število podpredsednikov; volitve v delegacije. Ministrski predsednik je temu programu dostavil, da ne bo mogoče dognati zakona o zvišanju davka na žganje, temuč se bo vlada morala zadovoljiti  z  enoletnim provizorijem.
Dr. Wekerle na Hrvaškem.
Budimpešta, 1. julija. »Bu-dapesti Hirlap« poroča o predstoje-čem potovanju ministrskega predsednika dr. Wekerleja v Slavonijo: »Potovanju ministrskega predsednika se mora tako glede političnega položaja na Hrvaškem, kakor tudi glede srbskih razmer pripisovati velik politični pomen. Dr. "VVekerle bo porabil to priliko, da stopi v dotiko s srbskimi škofi in posvetnimi srbskimi odiičnjaki. Položaj na Balkanu se zadnje čase ni pojasnil, razmerje napram Hrvaški in napram srbski cerkvi je treba urediti. Ogrska vlada in dunajski krogi pa želijo, naj bi se s Hrvaško in glede srbskega patrijarhata napravil čimpreje red.«
MinistrskaJ kriza v Srbiji.
B e 1 g r a d , 1. julija. Kriza že traja 14 dni.  Danes so se oficialuo
pričela pogajanja vladne stranke z opozicijo. V političnih krogih upajo, da se dožene kompromis na ta način, da bo opozicija pripustila rešitev trgovinske pogodbe z Avstrijo, zato pa privoli vladna stranka, da se vrše v jeseni nove volitve.
Napetost med Bolgarijo in Srbijo.
Belgrad, 1. julija. V diplo-matičnih krogih ne morejo tajiti, da se je razmerje med Bolgarijo in Srbijo zaradi vstaških čet v Macedoni-ji znatno poostrilo. Vendar ni resnično, da bi se bolgarska armada mobilizirala ter so sploh vse vesti o grozeči vojski izmišljene.
Angleško-ruski dogovor zaradi Macedonije.
London, 1. julija. Angleško-ruska pogajanja o macedonskih reformah so se pred tremi dnevi zaključila. Dogovor se v glavnih točkah ravna po predlogih angleškega ministra Grevja. Rusija bo obvestila velesile o dogovoru, nakar se bo vršila v Carigradu konferenca poslanikov, da sestavijo skupno noto o macedonskih reformah.
Strahovlada v Perziji. |
London, 1. julija. Iz šahove-ga taborišča se slišijo grozne stvari. Narodnega voditelja Malika so vojaki privlekli po tleh kakor deblo v tabor, tam so mu z živega telesa toliko časa rez|ili meso, da je izdihnil. Tako razrezano truplo so vrgli psom. — Vznemirjenje med ljudstvom narašča. Mesto Tebris so zavzeli pun-tarji. Istotako je v njihovih rokah mesto Salmas. — Angleški poslanik je pri šahu ostro protestiral, da so kozaki obkolili poslaništvo. Šah je poslal svojega tajnika, da bi se ustno opravičil, a poslanik ga ni hotel sprejeti.
Dopisi.
Iz Domžal. Vsakemu količkaj zavednemu Slovencu mora biti spomin na slovanska blagovestnika drag in svet. V znamenju sv. Cirila in Metoda se navdušejemo za svoje narodne svetinje, zato moramo pa baš na predvečer godu sv. Cirila in Metoda pokazati širni naši domovini, da spoštujemo sebe, zatorej pa tudi svoj narodni čut in ponos. Naj plam-
ga je v tem oziru prevzelo društvo, je bil vsaj za enkrat povoljen in uspešen.
Mati nesrečnega očeta teh otrok, poštena žena, živi še in je vkljub svojim 70 letom zdrava na duši in telesu. Preživljala se je do zadnjega časa s tem, da je služila v sosedni vasi za kuharico. Društvo jo je naprosilo, da naj prevzame gospodinjstvo v družini svojega sina. Stara mati je spoznala, da se le tako odpomore preteči izprijenosti njenih vnukov in vnukinj, ter je sprejela ponudbo. In zdaj skrbi in gospodari v družini svojega sina že dva meseca.
Pisec teh vrst je nepričakovano obiskal starico v stanovanju njenega sina ter se prepričal, kako lepo se je vsled razumnega gospodinjstva pametne ženice obrnilo vse na boljše. Otroci, ki ljubijo svojo staro mater iz srca, jo radi ubogajo, obiskujejo pridno in redno šolo ter se obnašajo lepo in vljudno. Njihov oče je bil doma in je pestoval, ko je bil ravno prišel z dela, najmlajšega otroka. Zenica je pravia, da se je njen sin čisto izpremenil; odkar je ona v hiši, da še ni bil pijan. A matere ni bilo v hiši. Ženica je tudi to pojasnila. Ker se ne more odvaditi jeruša, ki ga pa več ne dobi doma, išče tega strupa zunaj svoje hiše. Denar zanj pa si mora sama preskrbeti in zato hodi na delo v druge hiše. Ko je obiskal pisec družino, so mu dejali, da je že en teden ni bilo domov.
Tako bi bilo vse v najlepšem redu in upali bi lahko vse najboljše; ali pokazala se je še ena težkoča: prevelika oddaljenost stanovanja. Radi te ne more že imenovani 81etni deček obiskovati šole, poleg tega pa mora tudi mati rudarjeva stanovati v mestu samem, ker je njegovo stanovanje jako tesno in ker ne more dobiti v bližini nobenega stanovanja. Zato mora dvakrat na dan hoditi dolgo pot do svojega sina, kar pa vkljub svoji čilosti vpričo svoje starosti ne bo mogla dolgo prenašati. Kako se je tedaj odpravila ta težkoča, ko manjka v Idriji tako zelo stanovanj ?
V tej stiski se je obrnilo društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb na c. kr. rudniško ravnateljstvo, ki je našlo i tu rešitev. Domenilo se je z rudniškim predstojnikom, da se odpove rudarju, ki stanuje kot stranka v eraričnem poslopju v bližini rudniške ljudske šole, stanovanje in tako se bode mogla kmalu preseliti v mesto družina, ki se je za njo potrudilo društvo.
Razumljivo je, da bo društvo tudi nadalje posvečalo tej družini največjo pozornost. Zanimivo pa je, ali se bo pametni starici posrečilo, spraviti tudi svojo sneho na boljšo pot in jo odvaditi pijače.
Društvu za otroško varstvo in mladinsko skrb povzroča mnogo težav  skrb, poiskati dečkom,  ki niso
te po naših gorah in gričih neštevil ni kresovi in naj pokažejo objestnemu tujcu, tej domišljavi potvari, da biva tu rod, ki se ne da, navzlic vsem mogočim mahinacijam njegove rafinirane politike podjarmiti. Pri tej priliki gotovo ne bo težko nabrati kak naroden obolus za našo šolsko družbo, ki ima velike izdatke. Posebno naj pokažejo Slovenci v krajih, kjer so se že vgnezdili Nemci, da se zavedajo slovenskega pokolenja. Slovenci, v Domžalah in v okolici, ne upognite tilnika pred temi vašimi krutimi izkoriščevalci, vašimi smrtnimi sovražniki, pred temi nasilnimi Tirolci, kakršne se kažejo slovenskemu občinstvu zlasti v kolodvorski restavraciji, nemški kazini, zavetišču »šulf era j novcev« in »sudmarkov-cev«, sicer vas bodo pregnali z vaše rodne zemlje in vas zarobili, kakor so že mnoge. V prvi vrsti je na vas ležeče, vrli Domžalci, da praznujete predvečer godu slovanskih blago-vestnikov na slovesen način, zato naj plapolajo mnogobrojni kresovi vam v čast, drugim v spodbudo. V soboto zvečer torej prižgite toliko kresov, da se bo tirolskim privandrancem bliščalo pred očmi!
Slovenci!
V soboto zvečer pred praznikom slovanskih bla-govestnikov sv. Cirila in Metoda prižgite kresOve širom naše lepe slovenske domovine!
Dnevne vesti
V Ljubljani, 2 julija.
— Vzorne razmere v deželni bolnici. Neki operater srednje vrste, kateremu bog čudeže prepočasi dela, bi rad prišel z božjo pomočjo na prvo mesto v deželni bolnici. Pa kakor rečeno, bog čudeže prepočasi dela, zatorej ne gre! Na to je postal mož nervozen in vsako najmanjšo bilkico porablja, da bi se potisnil ž njo naprej. Zadnjič je prišla v deželno bolnico ženska, katera je prinesla seboj listek, na katerem je omenjena ope-raterska kapaciteta zapisala, da naj se sprejme ženska na porodniški oddelek. Inšpekcijski zdravnik jo je poslal na ginekologiški oddelek. Pameten človek bi menil, da je to eno in isto. Omenjenega zdravnika, »ki zavzema v deželni bolnici odlično mesto«, pa je ta formalnost tako razka-čila, da je v »Slovenskem Meščanu« po deželni bolnici takole podrgnil:
»Deželne bolnice — reši nas, o Gospod! Tako pač vzklikne vsak, kdor je imel kaj opraviti s tem »vzornim« zavodom. Pride bolnik v bolnišnico, v sobo za sprejem bolnikov. Tu čaka eno uro, dve, predno pride kdo, da ga sprejme. Bolnik prinese s seboj listek od zdravnika, ki ga je zdravil mesece, poudarjeno, od zdravnika, ki zavzema v deželni bolnišnici odlično mesto,ali ta listek ne velja nič, kajti spremajoči zdravnik, človek, ki niti slovenščine ne zna (škandal!) in niti rubrik ne pozna v sprejemnem žurnalu, ki bolnika vidi prvikrat v svojem življenju, si prisvaja absolutno oblast odločbe, na kateri oddelek naj se odda bolnik. Šele po raznih posredovanjih se posreči bolniku priti na oddelek, kamor v resnici spada. Seveda ste med tem potekli že celi dve uri in že več. Pripomniti pa je treba, da se je treba
- zelo potruditi, da se v tem »kratkem« času kaj doseže. Ako ne boš obletel cele deželne bolnišnice in iskal posredovalcev tu in tam, baš čakal, da se  boš  v  sprejemni  sobi postaral, predno te dene j o kam.  In potem ta velikanska vljudnost in prijaznost z bolniki! Neka gospa je želela, da bi se jo sprejelo v porodnišnico. Kako je »odločeval«sprejemajoči zdravnik, smo že omenili. Ker je gospa želela, da bi se jo sprejelo v II. razred, ji je dotični uradnik, ki je — mimogrede omenjeno — storil na človeka vtisk, kakor bi bil pri obedu nekoliko preveč   pogledal   v   kozarček, precej »vljudno« povedal, da se je sicer ne sprejme, ako takoj ne odšteje nekaj nad 80 K. Ker nikjer ne najdeš napisano, da se morajo bolnišnični stroški plačati   naprej, ni niti bolnica niti njen soprog vedel zato, in tudi ni imel pripravljenega denarja, pač pa se je dotičnega uradnika zagotovilo, da se ta vsota plača prihodnji dan, oziroma se želelo, da naj se počaka toliko časa (četrt ure), da pove zdravnik, ki je zdravil bolnico in zaradi nje že govoril s primari jem porodniškega   oddelka, kje se namesti bolnika. Odgovor nato je bil: »Ce dr. X. plača, naj pa gre v II. razred.« Umi j ivo je, kako morajo tako prizori delovati na bolnico, ki vidi pred seboj težko operacijo, in nihče se ne bo čudil, da so se ji ob taki »vljudnosti« vlile solze po licu. Ker je soprog dotične bolnice slučajno osebno znan s kontrolorjem bolnišnične uprave, se je končno lahko  dosegel sporazum, da plača  stroške za pol meseca naprej prihodnji dan. Najboljše pri celi stvari pa je bilo potem to, da se je bolnici pozneje povedalo, da na porodniškem  oddelku sploh ni nikake razlike po razredih,   da vse bolnice dobivajo  enako postrežbo in hrano, da so nameščene v skupnih prostorih. Pri sprejemu se je pa zatrjevalo, da se eventualno dobi hrana in postrežba III., II., I. razreda. Potemtakem v resnici ne veš, koga naj bi vprašal, da izveš, kako in kaj, na koga naj   bi se  obrnil,   da  te same »vljudnosti« ne pograbi jeza, da končno obrneš  hrbet  temu deželnemu »dobrodelnemu« zavodu, ko si pošteno preklel oni res velevzorni nered, ki se ga je posrečilo uvesti na ta zavod z onim zahrbtnim denuncijantskim in protekcijskim zistemom, ki je v predzadnjih časih začel tako lepo cveteti na njem in obrodil že tu-patam kak krasen sad, četudi »nekoliko krvav«. Danes smo priobčili en slučaj, ki se je slučajno dogodil človeku, ki nima one pra^- tipične slovenske napake,  požreti vse,   kar se mu narine na krožnik, prepričani pa smo, da se take in enake stvari dogajajo danzadnevom,   le da ljudje ponižno po trpe ,ker so že navajeni takega ravnanja, ker vedo, da ni dosti razlike med ljubljansko mestno klavnico in deželnim dobrodelnim zavodom — deželno bolnišnico. Za danes opozarjamo torej deželni odbor v prvi vrsti   na   naravnost škandalozno dejstvo, da opravlja v deželni bolnici inšpekcijsko službo, h kateri pripada   tudi   sprejemanje bolnikov, zdravnik, ki ne zna slovenski. V drugi vrsti naj se poskrbi zato, da se bolniku po sprejemaj očem zdravniku ne bo jemalo   zaupanja do zdravnikov, ki so jih zdravili zunaj bolnišnice, s tem, da se naravnost prezirajo njihove pospremne  listine,  s katerimi so  pospremili  bolnika v bolnišnico. To bi menda zahtevala že zdravniška kolegialnost sama, ne glede na obzir napram  bolniku.  Končno naj bi se poskrbelo tudi zato, da se v sprejem-
več šoloobvezni, primerne službe in dela. Večino rokodelskih obrti ima rudnik v svoji režiji, privatnih je prav malo, najvažnejši med temi sta čevljarska in krojaška obrt. Rudniško ravnateljstvo pa sprejema v službo le take mladoletne delavce, o katerih izreče rudniški zdravnik, da so zdravi in da morejo opravljati rudarska dela. Idrijske sirote, katerih prehrana in vzgoja se je zanemarila na ta ali oni način, pa so v mnogih slučajih fizično nerazvite in slabe, bolehne, ozkoprsne, jetične postave, M ne morejo nikakor premagati težav rudarskega dela. Mnogokrat je skušala varstvena oblast in odkar obstoja tudi društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb, pripraviti pri rudniku temu ali onemu osirotelemu službo. Toda čeprav skuša g. rudniški predstojnik rade volje ugoditi željam sodišča in društva, mora vendar v mnogih takih slučajih vsled neugodnega zdravniškega izpričevala odreči svojo pomoč.
Da bi tedaj društvo res v vsem obsegu doseglo svoje cilje, bi se morala ustanoviti v glavnem mestu Ljubljani centrala, ki naj bi poizvedovala v raznih rokodelskih in trgovskih obrtih cele kronovine ali pa še prek njenih mej po službah in delu ter jih imela v evidenci. Le s pomočjo take centrale bi bilo mogoče preskrbeti idrijskim dečkom službe in dela ter odpraviti napako, da pohajkuje mnogo  osirotelih  dečkov v
starosti od 14. do 18. leta brez posla po mestu, katerih edino delo je to, da kidajo po zimi sneg na ulicah. Slabotna telesna konstitucija teh idrijskih dečkov ne bi tega ovirala, zakaj znano je, da Idrijčan takoj, kakor hitro ne živi več v ozračju svojega rojstnega mesta, popravi in utrdi svoje zdravje. Za kmetijstvo pa nima nobenega smisla niti veselja, bil bi pa dober rokodelec ali obrtnik.
Takoj ko se je ustanovilo društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb, je imelo dela v obilici. Pri njegovem človekoljubnem delovanju pa so se povsod pokazali stiki s ces. kr. rudniškim ravnateljstvom, čigar so-pomoči nujno potrebuje društvo. C kr. rudniško ravnateljstvo podpira in pospešuje odločno in blagohotno vsa stremljenja in namene tega društva. Vzrok dobrim odnošajem med društvom in rudniškim ravnateljstvom je ta, da stoji na vodilnem mestu rudniških uradov mož, čigar idealna narava se ne more odtegniti nobenemu plemenitemu in Človekoljubnemu delu. Cel čas, odkar obstoji društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb, se zanima c. kr. rudniški nadsvetnik gospod Josip Billek naj živahnejše za njegove težnje in delovanje. Kajti on ni samo vstopil v društvo s tem, da je postal njegov ustanovni član, temveč se tudi najprijaznejše trudi, da ugodi željam in prošnjam društva, da priskrbi mladini službe pri rudniku in se dajo
ni sobi na vidnem mestu pritrdijo določbe glede plačevanja oskrbovalnih stroškov. Vsekako bomo deželni bolnišnici odslej posvečali vso našo pažnjo in brezobzirno odkrivali vse, kar je v kvar in sramoto temu za celo deželo tako velevažnemu zavodu. Občinstvo, katero ima tozadevnih izkušenj, prosimo, da nam jih naznani.«
Mi smo to ponatisnili, ker menimo, da bi nikjer drugod kaj takega mogoče ne bilo. Da bi zdravnik na svoj lastni zavod, enak smrdokav-ri, blato metal, je nečuveno! Tudi mi te zadeve ne bomo iz pogleda puščali.
— Klerikalci se sramujejo katoliškega imena. Svoje Čase so klerikalci vsaki naj brezpomembne j ši stvari obesili katoliško ime. Vse je bilo katoliško. Katoliški so bili do-mi, katoliška društva, katoliška stranka. Malo je manjkalo, pa bi bili še hleve napravili katoliške. Sčasoma pa so se klerikalci začeli sramovati tega pokatoličevanja in so opustili katoliško ime, kjer so mogli, dali so katoliški dom na boben, pustili propasti katoliško družbo in celo pri svoji stranki, ki ji je bilo ime katoliško - narodna stranka, so vrgli katoličanstvo in narodnjaštvo čez planke in jo imenovali ljudsko stranko. Zdaj so tudi na Vrhniki posneli ta izgled. V ponedeljek so na Vrhniki praznovali desetletnico obstanka »Katoliškega doma«, s katero slavnostjo je bilo združeno slovesno zatajenje katoliškega imena. Na Vrhniki namreč ni več katoliškega doma. Deset let se je svetil napis, »Katoliški dom«, v ponedeljek pa je izginil. Zdaj se imenuje družbeni dom. Ali je to nemara zasluga nemškutarjev, ki imajo sedaj prvo besedo v bivšem katoliškem domu, ali je to zasluga tistih brezvercev, ki so glavni stebri klerikalizma na Vrhniki 1 Vsekako ni v bivšem katoliškem domu čisto nič katoliškega več, ne resničnih katoličanov ne katoliškega duha. Marolt, Muley, deževni poslanec Ochsentod in podžupan Tršar, ki daje tako vzpodbudne izglede praktičnega krščanstva, to so res možje, ki ne morejo hoditi v katoliški dom, če nečejo sebe osmešiti in slovensko ter katoliško misel kompromitirati. A ker ti možje ne vprašajo dosti za to, je tudi mogoče da so klerikalci prenienili ime katoliškega doma, da bi laglje nalovili kaj kalinov.
— Proti Ciril - Metodovi družbi.
Ciril - Metodova družba ima dva strupena nasprotnika: nemški »Šul-ferajn« in »Slovensko krščansko socijalno zvezo«. Obeh delovanje je naperjeno proti njej. Ni dovolj, da zatira vesoljno nemštvo slovenski narod, najti so se morali med Slovenci ljudje, ki gredo Nemcem povsod na roke. Naši klerikalci so založili svoje vžigalice proti vžigalicam naše šolske družbe, zdaj pa nameravajo uvesti še svoj narodni kolek, ki naj istotako dela konkurenco narodnemu kolku Ciril - Metodove družbe. Klerikalcem v njih brezdomovinstvu res nobena umazanost ni prevelika. Na narodnjakih je zdaj, da narodni kolek Ciril - Metodove družbe zahtevajo prav povsod in da ga dosledno pri-lepljajo na vsako pismo in razglednico. Ako je veliko brezdomovinstvo klerikalcev, bodi naša narodna zavest tolika, da s podvojenimi močmi delujemo za našo obrambno družbo. Tudi če ji klerikalci spodnašajo tla, mora uspevati!
— Bercetova 251etnica, V nedeljo 5. t. m. na praznik slovanskih bla-govestnikov sv. Cirila in Metoda bo
izprijenim otrokom pripravna zavetišča.
Ko pripovedujemo o delovanju društva za otroško varstvo in mladinsko skrb, moramo omeniti tudi deželno pomožno društvo za bolne na pljučih na Kranjskem, ki je nedavno na plemenit način prišlo na pomoč revni rudarski družini, s čimer je dokazalo svoj človekoljubni značaj. Že več mesecev leži rudar bolan na jetiki; njegova žena je umrla pred letom za isto boleznijo. Pričakovati se je moralo, da bo ista bolezen zagrabila i njegovih pet nedoraslih otrok v starosti od 2—9 let, če bodo ostali v bližini bolnega očeta. Malo prej, predno se je ustanovilo društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb, je ta slučaj naznanila varstvena oblast omenjenemu deželnemu društvu s prošnjo, naj pomaga otrokom ter jih varuje, da se ne nalezejo bolezni. Društvo je rade volje dovolilo mesečno podporo v znesku po 10 K za vsakega štirih mlajših otrok in je naprosilo varstveno oblast, da jih naj da v vzgojo stran od očeta, oziroma naj jim preskrbi stanovališča zunaj mesta v zdravili družinah. Za devetletno deklico, ki že lahko pomaga pri kmetijstvu, ni določilo nobene podpore in omenilo, da se ji lahko preskrbi brezplačno stanovanje in živež pri kaki človekoljubni rodbini. Med tem se je ustanovilo društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb, ki je skrbelo za na-
obhajal v trnovski cerkvi župnik Berce 251etnico svojega mašništva ali srebrno mašo. Ker Berce ni hotel delati za klerikalno politiko, ga je škof po hudih šikanah s silo upokojil in ga pregnal s fare. Vendar škof še ni bil zadovoljen in je dal še potem čutiti Bercetu svojo jezo in sovraštvo. Prav pred kratkim, kakor znano, mu je zagrozil, da mu odvzame mašo, ker je Dravi j ah govoril o ljubezni do bližnjega. V narodnem oziru je Berce velezaslužen mož, ki si je tekom let pridobil nevenljivih zaslug za slovenstvo in narodnost. Od ustanovitve Ciril - Metodove družbe je bil njen veden podpiratelj z besedo in dejanjem; bil je med ustanovitelji zagorskega Sokola, ki ga je zaradi njegovih zaslug imenoval za svojega častnega člana; kjer je služboval, povsod je skrbel za izobrazbo ljudstva z ustanavljanjem bralnih društev in pevskih zborov. Kako darežljivih rok je bil, vedo pripovedovati cele fare. Kaj čuda, da so bili ljudje povsod na njegovi strani in da je kruto škofovo preganjanje vzbudilo največje ogorčenje celo pri nekaterih zmernejših klerikalcih. Ta mož obhaja torej v nedeljo 251etnico mašništva. Dolžnost vseh naprednjakov je, da se te obletnice udeleže v kar najlepšem številu. Velika udeležba od naše strani bodi Bercetu v dokaz, da ga spoštujemo kot rodoljuba, in v zadoščenje za nečuvene krivice, ki mu jih je prizadejal škof Jeglič.
— Shod zaupnikov »Narodne stranke« v Celju pretekli ponedeljek je bil dokaj številno obiskan. Zastopane so bile malodane vse okrajne organizacije. Zborovanje je vodil predsednik dr. Vekoslav Kukovec, ki je v svojem pozdravnem govoru poudarjal, da je dolžnost stranke in njenih somišljenikov, da store vse, da se stališče stranke ne le vzdrži, ampak tudi tako okrepi, da bo lahko s polnim uspehom nastopila pri vseh volitvah. A ne samo političnega, marveč tudi prosvetnega dela je treba. Zato je potreba, da somišljeniki posvetijo vse svoje moči na novo osnovani »Zvezi narodnih ,društev« ki je za razvoj kulturnega življenja neprecenljive važnosti. O volilni reformi za deželni zbor štajerski je poročal dr. Anton Božič. Naglašal je, da namerava nemška večina v deželnem zboru Slovence politično popolnoma zadaviti. Po njenem načrtu bi se naj število virilistov pomnožilo od 3 na 5; število mandatov v velepo-sestvu in v trgovski in obrtni zbornici naj bi ostalo neizpremenjeno, pač pa bi se imelo pomnožiti število poslancev v mestni in kmečki skupini, in sicer v mestih in trgih za 4 mandate, v kmečkih občinah pa za 2. Toda vsi ti novi mandati imajo pripasti Nemcem. V splošni kuriji bi po novem načrtu imeli volilno pravico samo tisti, ki je nimajo v drugih skupinah, poleg tega pa bi se število mandatov pomnožilo za 4. A tudi od teh štirih mandatov bi po načrtu nemške večine ne pripadel niti eden Slovencem. Potemtakem bi imeli spodnještajerski Nemci, katerih je jedva 40.000, 6 mandatov, Slovenci pa, katerih prebiva na Štajerskem pol milijona, komaj 10 poslancev. To je krivica, ki kriči do neba. Proti takšni nakani se je treba upreti z vsemi silami. Najmanj, kar morajo Slovenci zahtevati, je, da še število mandatov v kmečki skupini na Spodnjem Štajerskem pomnoži na 10, v skupini mest in trgov morajo Slovenci dobiti najmanj 1 mandat, v splošni kuriji pa vsaj 4. Za ta minimum slovenskih  zahtev se je treba
daljne korake. Temu se je posrečilo najti zanesljive ljudi v Novi vasi pri Žireh, ki so prevzeli otroke v rejo, deklici pa se je preskrbelo delo pri nekem posestniku. Društvo je kupilo slabo napravljenim otrokom potrebno obleko, perilo ter obutev in prevzelo skrb za nadaljne potrebe teh sirot. Obenem prispeva k stroškom tudi z 2 K mesečno za vsakega izmed 3 najmlajših otrok, ker so ljudje v Novi vasi zahtevali več kot 10 K na mesec za enega otroka.
Dobra reja otrok se bo nadzorovala in društvo bo skrbelo za to, *ia se bodo otroci dvakrat na leto zdravniško preiskali, kakor zahteva deželno pomožno društvo; to bo tem lažje, ker je član društva tudi rudniški zdravnik. Človekoljubnemu delu obeh društev pa želimo, da bi doseglo svoj cilj, rešilo človeški družbi omenjene otroke, ter bilo pozneje ponosno na ta uspeh.
*
Proti nravnosti in šolski disciplini je grešila llletna deklica, učenka tukajšnje c. kr. rudniške šole, in bati se je bilo, da nravno čisto propade. Da je dobila sredstva v dobavo slaščic, se ni bala krasti, še več, vkljub svoji nežni mladosti je kazala nagnenje k nenravnim dejanjem. Temu pa ni bil njen oče vzrok. Kajti on je vdovec in ker je rudar, je čez dan na delu zunaj hiše. Zaradi tega nimajo njegovi 4 nedorasli otroci čez dan nobenega nadzorstva in tako
boriti z vso odločnostjo in slovenskim poslancem v deželnem zboru je treba naročiti, da posežejo, če je treba tudi po obstrukciji, ako bi nemška večina ne hotela radevolje ugoditi tem skromnim slovenskim zahtevam. Nato je govoril o političnem položaju, navdušeno pozdravljen, državni poslanec Pran R o b 1 e k. Slikal je težavni položaj slovenskih poslancev v parlamentu, ki je posledica needino-sti med Slovenci samimi in pomanjkanja slovenske solidarnosti. Glede jugoslovanskega kluba je naglašal, da se klub radi tega ne more postaviti na odločno opozicionalno stališče, ker so v njem zbrani poslanci, ki zastopajo različne interese. Vendar pa se v klubu nikogar ne sili, glasovati za vlado. Cim bi se to zgodilo, bi bil govornik med prvimi, ki bi obrnil klubu hrbet. Poslanec je nato obširno razpravljal o novinskem kontingentu in o raznih gospodarskih in socialnih vprašanjih. Njegov govor je bil z odobravanjem vzet na znanje. Na predlog dr. Kukovca se je poslal brzojavni pozdrav zborovalcev obolelemu državnemu poslancu Viu-ku J ežovniku. Po poročilu o stanju »Narodne založbe« in »Narodnega Lista« se je vnela živahna debata, ki so se je udeležili Spindler, Sevčni-kar, Pesek, Kitak, Rebek, dr. Kukovec, dr. Karba in Lesničar. Končno so zaupniki soglasno sprejeli tole resolucijo: Glavni zbor zaupnikov narodne stranke izjavlja, da zahteva pravično volilno preosnovo za deželni zbor štajerski v zmislu resolucij, sprejetih pri shodih narodne stranke dne 23. svečana 1908. Zaupniki, ogorčeni, da se namerava z načrtom nove volilne reforme prizadeti nove krivice našemu narodu — pozivajo slovenske štajerske deželnozborske poslance in slovensko javnost sploh, da se z vso odločnostjo upre vsakemu poskusu, stališče slovenske deželnozborske delegacije relativno poslabšati — ter poziva slovenske poslance, da vsak tak poskus z vsemi le mogočimi sredstvi tudi z obstrukcijo preprečijo. Zaupniki pozivajo vlado, da upoštevajoča najprimitivnejši čut pravičnosti ne pripusti teptanja javnih pravic slovenskega naroda na Spodnjem Štajerskem, tvorečega tretjino prebivalstva, ker bi sicer morala prevzeti odgovornost za ne-dogledne posledice, ki bi jih rodilo njeno pristransko delovanje v prilog Nemcev.
— »Deutscher Volksrat« za Spodnji Štajer je imel, kakor se nam poroča, v ponedeljek, dne 29. junija t. 1. v celjskem »Deutsches Haus« ob 4. uri popoldne shod svojih zaupnikov. Zgovorni poslanec za mesto Celje, znani M a r c k h 1, klobasaril je po svoje o splošnem političnem položaju, seve pri tem si pošteno privo-šeujoc šmentane »vindisarje«. Ro-prezentant pristnega spod n jest a j er-skega nemštva, mestni »amtsvor-stand« dr. Ambroschitz, — ime samo je že značilno dovelj! — pa jo govoril o novi volilni reformi za štajerski deželni zbor ter obrazložil, kako strašansko se Slovence še protežira, ker se sploh dopušča, da se o njih eksistenci na Štajerskem še — govori. Ta nova reforma bode res uni-kum! Srednje- in Zgornještajercem se v vseh kurijah koncedira vse, nam Slovencem pa nič ali pa betvice, ki so naravnost udarec nam v obraz. — Človek ne bi mislil, da živimo v 20. stoletju! Nam Slovencem bi se na Turškem bolje godilo glede političnih pravic, nego pa v zeleni Štajer-
(Dalje v prilogi.)
se je zgodilo, da je zašla deklica ua kriva pota.
Za njo se je zavzel najprej siro-tinski svet mesta Idrije. Sporazumno z vodstvom dekliške ljudske šole je sklenil, spraviti deklico v »Grofice Lichtenthurnove dekliško sirotišnico« v Ljubljani, poprej pa jo odtegniti očetovemu nadzorstvu in jo oddati v varstvo izkušene skrbnice. To se je takoj zgodilo. Obenem se je oprostila deklica šolskega obiska in šolska voditeljica gdč. M. Kavčič je z lastno ji prijaznostjo prevzela nalogo, da je trikrat na teden privatno poučevala deklico.
Vsi ti ukrepi sirotinskega svela so bili povsem opravičeni. Zakaj če bi bila deklica nadalje obiskovala šolo, bi bila prav lahko pokvarila svoje sošolke. Pri deželnem sodišču v Ljubljani se je bila namreč vršila kazenska obravnava proti fantu, ki je bil učinil na deklici nenravno dejanje. K obravnavi je bila povabljena i ona kot priča. Gotovo bi otročja radovednost sošolk, ki so o njenih tatvinah že nekaj slišale, želela od deklice natančnejšega poročila o obravnavi, in odgovori deklice bi bili gotovo kvari j ivo vplivali na cel razred.
Posrečilo se je tedaj, spraviti deklico v omenjeni zavod. K mesečnim stroškom po 20 K prispeva njen oče po 5 K, ostalih 15 K pa daje društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb. (Dalje prih.)
Priloga „Slovenskemn Harođn" št. 151, dne 2. jnlija 1908.
ski. Toda vsaka sila do vremena. Podjarmili nas še ne bodo Tevtoni vkljub vsem razdrapanim razmeram, ki — žal — med nami samimi vladajo. Tako brezobzirno zapostavljanje našega življa, kakršno se vrši v naši kronovini od strani ma-jorizirajoeih nas Nemcev, je že brez-primerno ter se mora prej ali slej maščevati. Tudi »Volksrat« tega ne bode preprečil. — Davno bi že bilo po tistem spodnještajerskem nem-štvu, ko bi to vlada le količkaj hotela. Toda čakajmo! Stoletja, polna preziranja, pritiska in brezpravja, so šla mimo nas ,in vendar smo še tu. Ne obupaj mo! Živeli bodemo tudi dalje vkljub raznim renegatom a la Ambroschitz in vzlic drugim mata-dorjem nasilnega »Edelvolka«.
— Poglavje iz »jubilejske literature«. Od štajerske Save se nam piše: Na »nemški« šoli v Hrastniku ob južni železnici službuje kot nad-učitelj mož, po imenu T a n z e r. Temu pedagogu ni dovolj, da ga je usoda določila v to, da širi nemško kulturo po hrastniškem grabnu, kar baje zdaj že hudo čuti, ne, hotel si je pridobiti tudi slave kot patriotičen »pisatelj«, zdaj v — jubilejnem letu! In res skrpucal je brošurico z naslovom »Unsere Jubelfeier«, broječo celih 14 strani, ter jo hotel prodajati — 5 snopičev po 1 K — kot »Festes-gabe« otrokom naših nemških šol. Okrajni šolski nadzornik Gust. Vo-dušek opremil je knjižico tudi z laskavo oceno ter jo priporočal dež. šolskemu svetu v — odobritev. — A glej! Gori v Gradcu pa, kjer imajo kaj prizanesljive oči za vse nemške proizvode, Tanzerjevemu detetu, kateremu je že kumo val nadzornik Vo-dušek, niso priznali življenja ter mu odrekli aprobacije. Tako je in nič drugače. Toliko v nekak prinos podlistku »Spomin na preteklost v 149. številki »Slov. Naroda«.
— Tečaj za učitelje, ki bi poučevali v trgovskih strokah na obrtnih nadaljevalnih šolah bo   od 15.
septembra do 1. oktobra t. 1. na umetno - obrtni strokovni šoli v Ljubljani in je deželna vlada na podlagi prijav in stavljenih predlogov določila zanj sledeče gg. učitelje in nadučitelje: s Kranjskega: Franca Ivanca v Kranju, Emila Tomšiča v Smartnem pri Litiji, Karla Mahko-to v Tržiču, Franca Kanta v Radečah pri Zidanem mostu, Ivana Ste-pišnika v Toplicah - Zagorju, Vin-cenca Zaletela v Postojni, Otmarja Novaka in Rudolfa Pleskoviča v Idriji (rudarska šola), Jakoba Pretnarja, Franca Gartnerja na I. ozir. na IT. mestni slov. deški šoli v Ljubljani, Antona Likozarja v reševalni-ei za zanemarjene dečke na Rakovniku, Viktorja Miheliča v Št. Vidu nad Ljubljano in Rudolfa Kumpa v Cerknici; iz Goriške: Alojzija Ur-bančiča iz Mirna, Avgusta Tanceta z Nabrežine, Rudolfa Vižintina iz Renč, Pavla Medica iz Gabrovice in Maksa Kuntika iz Solkana; s Štajerskega: Franca Pristovška iz Žalca in Josipa Korbana iz Gornjega grada.
— Promocija. Eksportni akademik gospod Vladislav D e r č je bil na dunajskem vseučilišču promoviran doktorjem prava. Čestitamo!
— Imenovanje. Zadružni instruktor za Kranjsko in Koroško okrajni komisar dr. Herman Blodig je imenovan za dež. vladnega tajnika na Koroškem. Zahtevamo Slovenca za njegovega naslednika!
— Geometerska vest. Evidenčni geometer I. razreda Ferdinand pl. Kleinmavr v Ljubljani je imenovan za višjega evidenčnega geometra II. razreda.
— Iz financ ne službe na Štajerskem. Finančni svetnik Gustav Tauzher v Mariboru je imenovan za višjega finančnega svetnika. Računski praktikant Leopold Erjavec pri računskem oddelku deželne finančne direkcije je premeščen k računski ekspozituri v Maribor, davčni asistent Štefan Š u c od pristoj-binskega oddelka finančnega okrajnega ravnateljstva v Mariboru k davkariji v Sevnici, davčni praktikant Josip Sever pa iz Ptuja k pristojbinskemu oddelku finančne okrajne direkcije v Mariboru.
Baski delegati na vseslovan-ski konferenci v Pragi. Vseslovan-ske konference v Pragi dne 12. t. m. se udeleže ti-le ruski delegati: kot odposlanci stranke oktobristov Član državnega sveta Krasovskij, poslanec Šidlovskij, Petrovo Solo vovo, bivši minister Sip o v in knez Gr i gorij Trub eokoj ; izmed kadetov Miljukov in Maklakov; iz stranke, „mirnoobnovljencev" M. M. Kovalovskij in N. N. Lvov; iz zmernih desničarjev grof Bob-r in s k i, izmed poslancev, ki ne pripadajo nobeni stranki, M. A. Sta-kovič in Denisov. Mestna občinska sveta v Petrogradu in v Moskvi sta izvolila za svoje zastopnike V. M. Volodimirova in N. I. GuČ-kova, obrtna skupina pa Rjaku-iinskega. Izmed slavistov se udeleže konference  Filevic*  in akade-
mika Kandakov in K o r i (predsednik moskovskega društva slovanske kulture), izmed Žurnalistov pa Fe-dorov, Pilenko in Svatkov-skij.
C. kr. kmetijske družbe kranjske občni zbor bo v četrtek, dne 9. julija, ob devetih dopoldne v dvorani »Mestnega domau v Ljubljani. Spored: 1. Predsednik prične zborovanje. 2. Poročilo o delovanju glavnega odbora v 1. 1907. 3. Predložitev družbenega računa za 1. 1907. in proračuna za 1. 1909. (Račun in proračun se dopošljeta gg. družbenikom v pravem času.) 4. Volitev predsednika na mesto po § 19. družbenih pravil od-stopivšega dosedanjega družbenega predsednika gosp. Otona pl. Detele, člana gosposke zbornice, graščaka itd., ki se je preselil iz Ljubljane. 5. Volitev podpredsednika na mesto po § 18. družbenih pravil izstopivšega dosedanjega podpredsednika gospoda Frančiška Povseta, komercialnega svetnika, državnega ter deželnega poslanoa, graščaka itd. v Ljubljani. 6 Volitev Štirih odbornikov v glavni odbor na mesto po § 17. družbenih pravil izstopivših gg.: Antona grofa Barba, c. kr. komornika, graščaka, deželnega poslanoa itd. v Ljubljani; Leopolda barona Liechtenberga, deželnega glavarja namestnika, graščaka itd. v Ljubljani;   Alojzija Pavlina,
0. kr. veterinarskega nadzornika v Ljubljani, in Frančiška Pavlina, o. kr. stavbnega svetnika v Ljubljani. 7. Poročila in predlogi odborovi. 8. Poro-ročila in predlogi podružnic. 9. Nasveti in prosti govori posameznih družabnikov.
Velika vrtna ¥088110« slov. trgovskega društva „Merkur*1 dno 5. Julija U 1. Iz trgovskih krogov se nam piše: Na tej veliki vrtni veselici se bodo videle v resnici popolnoma nove stvari. Omenili smo že večkrat, seveda le mimogrede, o panorami in zverinjaku. O panorami nečemo veliko pisati; kar se bode videlo skozi stekla, naj ostane še skrivnost, toda o zverinjaku smo pa mnenja, da je treba širšo javnost na njega posebno opozoriti. V tem zve rinjaku bodo v prvi vrsti zastopane najrazličnejše eksotične in domače ptice. Med temi ptioami bodejo tudi nekatere dresirane, in sicer se kot taka najbolj odlikuje inozemska ptioa „Kaukus Australieus", ki je sioer popolnoma podobna naši domaČi kavki, samo s to razliko, da ima na glavi bel greben in na nogah velike bele ostroge. Druga interesantna ptioa, katero je Šele pred nedavnim Časom našel naŠ domači coolog „fšteian Žejnu ob reki Nil, se imenuje nNil". Ta žival je jako interesantna, da bo vsakogar presenetila, kdor si jo bo ogledal. Opisati to žival je težko, ker je predpotopna, in smo radi tega naprosili coologa Štefana Žejna, da bo sam navzoč v zverinjaku in bo gledalcem prav vljudno opisal in razložil ta čudesni stvor. Razen teh navedenih ptic ima zverinjak še druge pošastne živali, kakor sove iz Kavkaza, zelene jastrebe,   leve,   žirafe, opice
1. dr. z eno besedo, popoln zverinjak, ki bo imel svojo godbo. — Interesantno in zabavno bo tudi gledati ba-tiŠe, potem potovanje po afrikanski puščavi na velblodu, kuhanje Evropejca, ki je padel ljudožrcem v kremplje itd. — Vse to je veleza .-mivo in dokazuje dovolj jasno, da se je veselični odsek v resnici zelo potrudil, da priredi nekaj izrednega, lepega in tudi zabavnega. Opetovano smo že trdili, da bo veliko smeha, in prepričani smo, da nismo v ničemer pretiravali. Poudarjamo pa še enkrat, da se vrši veselica ob vsakem vremenu. V slučaju slabega vremena se vrši veselica v areni, Sokolovi dvorani in drugih prostorih „Narodnega doma".
Sročolov na „Merkur Jevi" veselici dno 5. Julija. Nekaj krasnih dobitkov za to veselioo bo razstavljenih v soboto in nedeljo dopoldne v izložbi tvrdke GriČar & Mejač, na kar si usojamo slavno občinstvo opozarjati.
Društvu za otroško varstvo In mladinsko skrb je naklonila kranjska stavbna družba 200 kron kot jubilejni dar. — Nadalje mu je poslal gosp. dr Jos. F ur lan, odvetnik v Ljubljani, 10 K vsled neke kazenske poravnave.
Računsko listke družbe sv. Cirila In Metoda so naročile nadalje sledeče p. n. tvrdke: V Ljubljani: hotel „Šeidel", gostilna pri „Lipi«, restavracija Čonžek, hotel „Štrukelj", gostilna Tratnik, „Narodni dom", „ Meščanska pivarnau, Frančiška Hosfc-nik; gostilna pri Zupanu, kavarna „Evropa", gostilna pri „Levu", gostilna „Novi svet"; iz drugih krajev: Josip Vidrih, Ajdovščina; Fil. Črne; Tomaj; gostilna Deisinger, Skofja Loka; H. Lončar, Tržič; „Narodni dom", Celje; Fr. Spaoapan, Ozeljan, Šempas ; Kališek, gost. Fužine; Ka-rolina Žitko, Senožeče; Ant. Rustija, pek. mojster, Ajdovščina; Francka Legat, Lesce; Podružnica Vuhred; Antonija C var, restavr., Ortenek; hotel „Grie«, pri Brežioah; Al. Bože,
gost. na vagi, Sesana; Milka Koren-čan, Vrhnika; Anton UrbanČič, Čatež, pri Vel. Loki; Fani Šlajpah, Vel. Loka; Anton Vuga, gost., Sv. Lucija ob Soči; Mar. čop, Žirovnica, Gorenjsko; Ivan Glušič, Gorioa; Anton Rovšek, Vič; hotel „Lloyd", Ljubljana.
Doielno društvo državnik plsamiiklk ofictjanto? In pomočnikov srn Kranjsko v LJubljani —
je svoj redni občni zbor, ki dne 7. junija t. 1. ni bil sklepčen — preložilo na nedeljo, dne 5. julija 1908, točno na 3. popoldne v restavracijo hotela „Štrukelj" v Kolodvorskih ulicah z običajnim, oziroma z istim dnevnim redom, kakor bi se imel prvič vršiti. Člani, posebno ljubljanski, se opozarjajo in naprošajo, da se občnega zbora prav mnogoštevilno udeleže. — Marsikdo v Ljubljani se je zopet britko varal, ker je pričakoval tako sigurno zagotovljene pomaknitve Ljubljane s 1. julijem v II aktivitetni razred. Tu se vidi, koliko se sme dati na razna tozadevna poročila.
Hrvaški dijaki prirede v petek, dne 3. julija v veliki dvorani „Nar. doma" koncert. Že skrbno sestavljen program in radodaren namen koncerta, čigar čisti dobiček je namenjen revnim ljubljanskim dijakom, bi moral vzbuditi zanimanje ljubljanskega občinstva. Se enkrat torej opozarjamo na koncert in pričakujemo, da se ga opčinstvo v največjem številu udeleži.
Vojaški veteranski kor v LJubljani priredi v Ljubljani, dne 5. julija jubilejno slavnost v proslavo 601 etnega slavnega vladanja cesarjevega.
Na korist pogorelcem na Blodn
priredi rostavrater v „Švicariji" gosp. Kenda v soboto 4. t. m. koncert. Vstopnina 40 vinarjev za osebo. Začetek koncerta ob 1/.i8. Ker je vsa vstopnina namenjena pogorelcem, se preplaČila hvaležno sprejemajo. V svrho kontrole naj vsakdo, ki pre-plaČa vstopnino, vzame toliko vstopnic, kolikor znaša preplaČilo.
Učinki alkohola. Med najlepše in najpriljubljenejše izprehode našega mesta spada gozdna pot v Šiško. Posebno ob jutranjih in večervih urah prihajajo ljudje radi tu sem, da se naužijejo v prosti naravi svežega zraka. Zadnja dva praznika pa se je pripetilo nekaj nečuvene ga. Pijani ljudje, ki prihajajo ob nedeljah ponoči iz Šiške tu sem, so v svojem vandalizmu izruvali kar par klopi ter jih pometali na pot. Nadalje so poškodovali ograje pri mostičih, tako da se lahko pripeti velika nesreča, Če se kdo slučajno nasloni na ograjo. Obračamo se na pristojne organe s prošnjo, naj kaj izdatnega ukrenejo proti takim in enakim »nedeljskim zabavam". Mogoče bi bilo umestno, Če bi kdo izmed gg. orožnikov šišenske orožniŠke postaje, v katere okrožje spada tivolski gozd, vsaj ob nedeljah pazil na red. Hudodelce naj bi se eksemplarično kaznovalo.
V tujini ponesrečil. Dne 29. m. m. je v predoru v Anlaufcalu na Solno-graškem električni tovorni vlak povozil mehaniškega delavca Ignacija Zajca, doma od Sv. Jakoba pod Ljubljano. Zajec je bil rojen 1. 1880 in ima brata F.anoa Zajca. Na tej progi se je zgodilo že več nesreč, ker stavbno vodstvo premalo pazi na varnost.
Žalostna košnja. Od Grosupljega se nam piše: Od vseh strani se čujejo tožbe o veliki Škodi, ki jo je napravila že sedaj tako nenavadno dolgo trajajoča suša! Tukaj pri nas je pa škoda izredno velika. Na vrtovih ja vse zgorelo; kdor ni pridno škropil, ne bode pridelal ne bil&e salate, ne fižola, ne korenja, — sploh nič sočivja! Po njivah je ves krompir sioer v cvetju — a popolnoma ovenel, kakor bi ga črv spodjedal!! Kar se pa tiče pridelka na senu, je pa že prava katastrofa za naš okraj! Po senožetih v bližini Grosuplja se ne bode dobilo niti desetinke mrve od prejšnjih let. Žalostno je videti po travnikih delujoče kosce, ki mahaj o in mahajo po zelo nizki travi — katerapasena solnou kar skoraj izgubi! Trava je komaj tako visoka, kakor druga leta otava. Delavec se pa mora vse eno drago plačati, ali kosi visoko ali pa nizko travo! Kaj bomo polagali živini na zimo? Našim poslancem pa kličemo: „Tu vas čaka hvaležno polje delavnosti!!"
Šolska mladina v Kostanjevici priredi v dvorani gosp. Lav. Bučarja 5. julija ob 5. popoldne kon cert.
Lokalna železnica Kranj-Tržič
s postajami Naklo, Duplje in Tržič in s postajališčem in nakladali -šČem Križe se bo dne 6. julija 1908 izročila javnemu prometu. Postaje Naklo, Duplje in Tržič se otvo-rijo za popolen promet, postajališče in nakladališče Križe za oseben, prtljažen in omejen blagovni promet in sioer se vrši od tega postajališča odprava oseb v vlaku, odprava prtljage doplačilnim potom.
Ob otvoritvi sovo železnico
Kranj-Tržič. „Gorenjec" poziva Slovence ob novi železnioi Kranj-Tržič, da ob njeni otvoritvi, v nedeljo 5. t. m. okrase svoja poslopja s slovenskimi zastavami, sami naj pa pridejo kar najbolj mnogoštevilno na posamezne postaje te železnice alf pa se postavijo kar ob progi in pozdravijo prvi vlak s povabljenimi gosti z gro-movitimi „Živio" in „Na zdar"-klioi. S tem pokažejo, da se zavedajo važnosti nove železnice in da teče ta samo po slovenskih tleh. Posebno TržiČani naj pokažejo, da je Tržič slovenski.
Kranjskagorska podružnica „Slovenskoga planinskega društva11 priredi pred zborovanjem dne 5. julija ob 9. dopoldne ob ugodnem vremenu izlet v divno Planico k izviru Nadiže. Da se more tam kaj pripraviti se prosi, da se javi do sobote vsak, ki se namerava udeležiti tega izleta.
Izletnikov na Mrzlico obeta priti v nedeljo 5. julija lepo število. Kdor količkaj ljubi slovenske planine in ima smisel za gorsko krasoto in hoče uživati planinski vzduh in hlad, naj pohiti na naš savinski Triglav, od koder je diven razgled na dobršen del slovenske zemlje. — Nekaj izletnikov poj de že v soboto popoldne ob 4. iz Griž, da bodo na vrhu žgali ogromen kres z umetalnim ognjem v čast sv. Cirilu in Metodu, darilo trgovca g. Kvedra v Žalcu. Glavni del izletnikov pa odrine v nedeljo zgodaj zjutraj iz Žalca, oziroma iz Griž, potem iz Trbovelj, Hrastnika itd. Pri „Hausenbiohlerjevi koči" bo točil gostilničar g. Naprudnik iz Griž dobro kapljico ; jestvine si oskrbi vsak sam. Na obširni planinski trati se bo razvila pravcata planinska veselica.
„Studenski fantje" prirede na god slovenskih blagovestnikov dne 5. julija v prostorih g. Al. Kobala v Studenem veselico.
Redni občni zbor podružnice sv. Cirila In Metoda za Št Peter na Pivki In okolico se vrši 5. julija, v nedeljo, na praznik naših blagovestnikov, v Št. Petru v gostilni pri „Zvezdi" popoldne ob 6. uri z navadnim dnevnim redom. Po zborovanju petje in prosta zabava. K pol-noštevilni udeležbi vabi najvljudneje odbor. Vseh pravih rodoljubov in poštenih narodnjakov naj bode klic: prihodnjo nedeljo k zborovanju. Tedaj proč z osebnostmi in drugimi malenkostmi in vsi na svidenje pri „Zvezdi" v Št. Petru. S tem bomo pokazali svojo narodno zavest, obenem pa tudi položili majhen dar domu na oltar!
Iz Zagorja ob Ssvl. Na predvečer slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda, v soboto dne 4. t. m. priredi podružnica na vrtu gospe Marije Weinbergerjeve slavnost s kresom in umetalnim ognjem na Gorici, slavnostnim govorom, petjem in godbo na lok. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstop prost. Za slučaj slabega vremena se vrši slavnost v nedeljo večer. Vodstvo naše dične šolske družbe nam pošlje govornika iz Ljubljane, vrli „Zagorski Sokol" in „Pev-ski klub" prevzameta stroške za kres in umetalni ogenj; slednji in pa „Zagorski orkester" sodelujeta tudi pri koncertu. Bratsko složna, hočejo pokloniti naša društva vsako svoj dar domu na oltar. Rodoljubni Za-gorjani, sledite vzgledu naših društev! Pokažite, da niso oživele naše podružnice razvaline Zagorskega napreduj aštva, tako se je pisalo takrat o nas — marveč napredni Zagorjani, ki so zvesto stali za svoj dom in stoje zanj še vedno trdno kakor skala!
Na naslov Južne železnice!
Iz Pragarskega se nam piše: Zadnji dopisnik iz Ptuja glede postajališč Sterntal nam je vsem Poljancem prav iz srca govoril. Pravi škandal je, da se južna železnica ozira samo na mesto Ptuj, dočim slovensko okolico popolnoma prezira. Tako je odvzela s 1. majnikom 4. postajališču Sterntal brzovlak, ni ga pa nadomestila z nobenim lokalnim vlakom. Od 11. dopoldne pa do polu 6. zvečer ne stoji torej na Sterntalu noben vlak. Ljudje, ki imajo torej v Ptuju čez 11. dopoldne spraviti, morajo seveda potem peš domu, dočim drdra vlak ob 3/4ll. skoraj prašen proti Sterntalu. Isto tako morajo kupci, ki imajo na sejmih v Št. Lovrencu ali na Ptujski gori opraviti, čakati do polu 6. zvečer, da se morejo iz Sterntala odpeljati. Ali nam hoče južna železnica s svojo slabo zvezo res še teh par sejmov zatreti g. Ornigu na ljubo?
Vransko. „Podružnica sv. Cirila in Metoda" je prejela od občine je-romske 20 K podpore, od občine vranske 10 K, od občine prekopske 5 K in od okrajnega zastopa Vranskega 20 K. Skupaj 55 K. To so zopet novi dohodki, ki jih podruž-nioa poprej ni imela. Z veseljem tudi poudarjamo, da se je nabralo v nabiralniku pri g. Košenini v sedmih
mesecih 100 K. Naj bi posnemale to podružnico vse druge podružnice!
Podružnici družbe sv. Cirila in Metoda v Brežicah priredite v nedeljo, dne 12. julija na vrtu Narodnega doma veliko ljudsko veselioo. Svirala bo vojaška godba c. kr. peš-polka iz Karlovca, sodeloval bo tudi Čitalniški pevski zbor.
Ustrelil SO jO v Brežicah vodja ondotne tovarne za palice, 22 letni Vladko S p i t z e r, sin zagrebškega trgovca in lastnika imenovane tovarne.
Iz Maribora se nam piše: Gospod Ivan Žemljic, ki je bil pred kratkim imenovan sodnim pristavom za Ormož, vodil je začasne posle preiskovalnega sodnika pri tukajšnjem okrožnem sodišču. Za ves čas svojega službovanja pri sodniji v Mariboru ne more g. Zemljicu nihče niti najmanjšega očitati in vendar ga nesramno napada znana ounja „Marb. Zeitung", ter ga imenuje „einen win-dischnationalen, allelawischen Geriohts-adjunkten". Gospod Žemljic ima namreč to edino napako, da je rojen Slovenec in da je kot tak tudi Slovencem pravičen, kar je seveda v očeh naših „hajlovcev" največji greh. Sicer so pa po mnenju „Marb. Zrg u tudi gg. davčni uradniki, kakor DoUnšek, Belšak itd. „nationale Heisssporne", pred katerimi ima „Marb. Zrg " grozen strah, da bi ne ^poslovenili" menda kar čez noč mariborske davkarije. Kakor se vidi, vpliva sedanja velika vročina zelo močno na nemško mariborsko klepetuljo, ki se imenuje „Marb. Žeitung".
Prijet vlomilec- V Mariboru so prijeli 331etaega mesarskega pomočnika Franca Žiberta iz Blance pri Brežicah, ker je vlomil v neko trgovino in odnesel za 75 kron blaga.
Prijet vojaški begun. V Mariboru so prijeli Leopolda Keršiča iz Nove vasi pri Slovenski Bistrioi, ker je pobegnil od vojakov in ukradel več obleke.
Nemška zmaga* V Št. Ilju v Slov. Goricah so pri zadnjih dopol-nilnik občinskih volitvah zmagali Nemci in nemškutarji. Ta uspeh pripisujejo Nemci „Stidmarki", katere pogubonosen upliv za nas se vedno bolj kaže na naših mejah.
Ustanovni zbor Zveze narodnih društev na Štajerskem in Koroškem11. Dne 28. junija t. 1. ob 4. uri popoldne se je vršil v Celju, in sicer v tamošnjem „Narodnom domu" ustanovni zbor „Zveze narodnih društevnaŠtajerskem in Koroškem" ob veliki udeležbi odposlancev posamnih društev. Od vseh strani slovenskega Štajerja bila so zastopana razna nepolitična (pevska, bralna, gasilna, učiteljska i. dr.) društva, tužna Koroška je odposlala tri zastopnike. Akademično aruštvo „Triglav" je imelo tudi svoja repre-zentanta. — Načelnik pripravljalnemu odboru, g. A. Pesek, nadučitelj iz Narapelj, otvori zbor s prisrčnim pozdravom vsem zbranim, omenjajoč, da je doslej k „Zvezi" prijavilo 5 4 narodnih društev iz Štajerskega in Koroškega — od tod tri — svoj pristop, kar je vsekakor tolikšno število, kakršnega bi se tudi ob najsmelejših upih ne bil nadejal. (Med zborovanjem jc oglasilo pristop 6 društev, tako da je prijavljenih že 60 društev!) To lepo Število kaže, da bodemo še dolgo živeli vkljub vsestranskim homatijam naših neprija-teljev. če bi se taka „Zveza" bila osnovala vsaj pred )0 leti, bilo bi danes pri nas vse narodno življenje na povsem drugačnem stališču, nego pa je. Zato pa se je zdaj treba lotiti tem intenzivneje izobraževalnega dela. Izobrazba je podlaga blagostanju in to je treba negovati na vse strani. Danes se vse organizira. Zato pa je treba tesne združitve vseh narodnih, nepolitičnih društev v eno falango ter tako paralizovati delo nasprotnikov in v to organizacijo pritegniti ml a din o. Mladino moramo pridobiti ter v njej zbatiti smisel za to organizacijo in za pravo narodno zavednost. Bodimo napram mladini prijazni ter dajmo ji primernega vpliva v javnem našem življenju ! A treba je dela, vztrajnega, sistematičnega dela! Delo je pričeto, naj se nadaljuje v preporod narodnega našega življenja. To ob kratkem vsebina Peško vih izvajanj, ki so našla burno odobravanje — K besedi se oglasi urednik Lesničar, ki najprvo srčno pozdravi tri navzoče brate Korošce. (Živahno pritrjevanje.) Jedro njegovega govora pa je približno nastopno: Novo politično življenje seje obudilo širom slovenskega Štajerja, odkar je stopila „Narodna stranka" na plan. Tudi klerikalci se od istih dob krep-keje gibljejo, kar politično delovanje le pospešuje. A to delovanje rabi po-globljenje ... Da se je osnovala „Zveza nar. društev", to je plod dela organizovanega vrlega našega slovenskega uči tel j s t va, katero sije s tem prid obilo trajno zaslugo za kulturno povzdigo Štajerskega slovensstva. Pri tem pa gre največ priznanja delavnemu gosp. Pesku! (Velik aplavz.) Treba bode
ocrtati „ Zvezi" natančno delokrog. Pri vsej delavnosti navdajati nas morata živahnost in navdušenost. Intenzivne delavnosti ni brez navdušenosti. Glejmo, kako delajo nasprotniki pri kršč.-socialni zvezi! Treba bode skrbeti aa dobre podavatelje ter si tekih vzgojevati. A ljudstvo si moramo pripraviti, da bode zrelo za podavanje. Pošiljati nam bode dobre govornike na vse strani, posebno na obmejne kraje, na Koroško. S tem vršimo obenem obrambno delo. Ne pustimo, da bi klerikalci sami povsod snovali svoja izobraževalna društva. Storimo istotako! Reševati nam je praktična vprašanja: pravilna uravnava k n j i ž n i o , primerna uprizoritev ljudskih predstav, prireditev učnih tečajev, centralizacija društvenih prireditev i. dr.! Povsod pa mora zavladati stroga disciplina! Oglejmo si tozadevno nasprotnike. Pri naših inteligentih te discipline dostikrat pogrešamo. V odbor se morajo voliti istinito delavni ljudje. S to željo konča g. Lesničar zanimiv svoj govor, ki je v poslušalcih našel glasen odmev. — Oglasi se g. J. Nagi a v iz Trbovelj, tajnik tamošnje gasilne družbe, ter želi, da bi se „Zveza" potegovala v to, da bi požarne brainbe na slov. Štajerju v narodnem oziru bolj odločno nastopale ter da bi v tem oziru žalska „Grasilna zveza" tudi storila svoje. (Pritrjevanje.) Nato poprime besedo g. dr. V. Kuko veo ter naglasa, da mora med naša društva sploh priti pravi duh. Moogo društev pač eksi-stira po imenu, a dela v tistem pogrešamo. V tem oziru vplivaj nova naša „Zveza" I Pripraviti bode treba izobražene moči za posamezne struje. Klerikalci nam bodo tudi tu nasprotovali, a kaj to; saj so nas žen? pad i, predno smo se še rodili! (Glasno pritrjevanje) G. Lesničar še glede prireditev v obče pripomni, naj bodo te vsikdar take, da občinstvu res kaj nudijo. — Potem se je določila prispevnina „Zveze" od strani nje društev. Po daljši debati se je sklenilo, da ima vsako društvo od slednjega svojega člana vplačati letno 20 vinarjev, da pa odbor to Članarino eventuvalno kateremu dru štvu tudi lahko zmanjša. — Sledi volitev odbora. Izvolili so se: Pesek (Naraplie), predsednik; odborniki: Lesničar (Celje), dr. Dolar (Celje), dr. Pil k o (Maribor), K veder (Št. Juri ob j. ž ), O s e t (Št. Juri ob j. ž ), Vrabl (Vransko) F1 e r e (Sv. Štefan), Košar (Velika Nedelja), Kramar (Trbovlje), Malus (Bizeljsko), Go-ričnik in Ravnik (Glinje na Koroškem) ter 2 odbornika izmed slov. akademikov, ki se bodeta šele nominirala. — Sedež „Zvezi" je Celje. — Po več nego dveurnem marnem posvetovanju zatvori nato g. Pesek zbor. Želimo le, da bi nova ta združba bila res v dobro slovenskemu našemu ljudstvu!
Narodno delo ob meji Na Križadi v zapadnih Brdih ob laški meji, blizu tam, kjer ima „Lega" svojo šolo v Neblem, se je vršila v nedeljo lepa veselica s petjem, igro in nastopom Sokola iz Gorioe in Pr-vaČine. Nabralo se je obilo ljudstva, pa bi ga bilo še več, da ni deževalo bas' takrat, ko se je bilo čas zbrati k veselici. Na taki veselici se spregovori dosti rodoljubnih in vzpodbu-jevalnih besed, kakršnih je potrebno prav ob tako ekspeniranih krajih, kakor so za Krm inom ob meji. Narod tam se vzbuja, za kar skrbijo tudi narodna društva, ki tam dobro delujejo. Vsa Čast obmejnim rodoljubom!
Zveza narodnih društev na Goriškem šteje sedaj 80 društev. Do konca leta jih bo 100.
Laškim seimarjem iz Gorice se slabo godi po sejmih med goriškimi Slovenci. Nagnali so jih bili v Kobaridu, v Tolminu, opravili niso nič v Ajdovščini, sedaj pa so jim pokazali v Štanjelu Kraševci, da je za nje najbolje, Če se sploh ne prikažejo več med Slovence. Po Štanjelu je bilo okoli slovanskih štantov in po drevju vse polno slovanskih zastav in polno napisov po voglih: Svoji k svojim! 'Samo k Slovencu. Izmed laških sejmarjev sta dobila šVnte dva, drugi so razgrnili svojo robo po tleh, ali prodali niso nič. Od jeze so kar pihali, potem pa jo pridno zahvali s pijačo. Samo eden je zapravil na pijači in jedi 15 K.
Tatvina v cerkvi Cerkev sv. Ivana v Gorioi ob Židovski ulici okradejo že nekaj let sem vsako leto po enkrat neznani tatovi. Tako so jo okradli tudi sedaj; pobrali so iz pu-Sio denar in z oltarja Matere božje dva zlata uhana.
Poskusen samomor. V Gorici se je hotel ustreliti 24letni Cezar LenardiČ, a mu je nekdo udaril po roki, da je krogla zletela v steno.
Občni zbor „Narodno Čitalnice" pri 8v. Luciji je sklenil ustanoviti javno ljudsko knjižnico. Ker pa nedostaje društvu gmotnih sredstev, oziroma pripravnih knjig za či-
tanje, zato se obrada ustanovni odbor do vseh rodoljubov s prošnjo, da bi z denarnimi darovi ali knjigami pospešili realizovanje gori navedenega sklepa. Vsak najmanjši prispevek se hvaležno sprejme in objavi v Časopisih.
Laški tolovaji 8 laških tolovajev je predsnoČnjim napadlo blizu LoČnika tri slovenske mladeniče s kamenjem in noži. Eden je zelo poškodovan.
Doielnl glavar soriški bo, kakor poroča „Reiohspost", zopet Pajer, njegov namestnik pa dr. Gregorčič. Vest o dr. Gregorčiču pač ni verjetna.
Italijanska kri. 27letni čevljar Mihael Orlando iz Italije je v Trstu Veroniko Peterlin, ko je šla domov iz službe, nadlegoval z gotovimi prošnjami in zahtevami. Ker vse skup ni nič izdalo, postal je silovit in vdrl v vežo hiše, kjer je Peterlin stanovala. Ker tudi tu ni dosegel svojega cilja, iztrgal je ženski ročno torbico z vsebino 70 K in zbežal. Lopova so k sreči prijeli in oddali sodišču.
Umrl le v Opatiji vpokojeni vodja zemljiške knjige gosp. Rajmund Samsa, znan povsod po Kranjskem.
Smrt valed neprevidnosti V
Trstu je vsled neprevidnosti padel 36letni delavec Rade Gjukič iz Črne gcre 20 metrov globoko in ostal na mestu mrtev.
Poskusen samomor. V Trstu je hotela skočiti v morje 161etna Antonija D o brinja zaradi domaČih prepirov, a so je še pravočasno rešili.
Ubil ao le v Trstu 371etni čevljar Andrej Moč iz Podgore pri Gorioi. To je tisti človek, o katerem smo poročali, da je padel z zidu, na katerem je spal, a ga niso spoznali, kdo da je.
Nespametno šalo so si dovoljevali v nedeljo in v ponedeljtk v Trstu mladi ljudje, ki so zažigali grmičevje v okolici. Nastali ogenj, ki se je hitro razširil, so morali priti gasit ognjegasci. Pri enem izm^d teh požarov je pogorelo Čez 2000 kvadratnih metrov gozda. Zažigaloa, nekega železniškega uslužbenca, so zaprli.
Zaradi sovodstva so zaprli v
Zagrebu oskrbovateijioo nekega kopališča. Ženska je posredovala proti denarni odškodnini, da so v njeno kopališče prihajali istočasno moški in ženske in uganjali nemoralnosti.
Št. Janžka železnica. Prvi premog iz Št. Janža je pripeljal vlak v ponedeljek. Stroj je bil ob tej priliki okrašen.
Slavnostna otvoritev triiške
Železnice prihodnjo nedeljo bo čudna slavnost. Upravni svet bi bil vendar moral imeti toliko takta, da bi vabil če že ne Slovenoe s s amo si o venski mi pa saj z dvojezičnimi vabili na otvoritev proge, ki bo tekla skozi po slovenskem ozemlju in za katero jo kro-novina prispevala menda s 180.000 kronami! Upravni svet pač vabi na slavnost vse častne občane tržiŠke, katere so pobrali po celem svetu, ni mu pa prišlo na misel, da bi bil o slavnostni otvoritvi oricialno obvestil mestni zastop iz Kranja, ki seje opetovano potezal za tržiško železnico. V Kranju se vendar odcepi nova proga in saj župana bi bili morali vabiti na otvoritev. Prav tako tudi nista vabljena člana trgovske zbornice, čeprav je eden članov tudi namestnik v državnem Železniškem svetu. Sporoča se tudi, da tržiško županstvo poživlja občinstvo, da naj povodom slavnostne otvoritve razobesi zastave, s pripombo, da oni, ki nimajo zastav, dobe zastave pri županstvu, županstvo pa deli — frank-fortarice! Vse kaže, da ta čudna družba hoče v nedeljo uprizoriti pan-germansko slavnost, pri kateri bodo delali nekateri Slovenci stafaže. Menda bi bilo gospodi itak ljubše, ako bi bila bolj zase, Germani med sabo!
Slavnega lovca neslavna smrt. Znani lovec K n a p o v c s Toškega Čela, ki je v službi pri ljubljanskem lovskem društvu in pri Hubertusu, je s češn e padel in se ubil.
Preserski lov9 ki ga je imela ljubljanska lovska družba v zakupu za 701 K na leto je sedaj izdražil pivovarnar Perles za letnih 2100 kron.
Surovinskega društva črev-ljarske obrtovalne zadruge v L]ub-lianl polletni občni zbor se vrši v torek, dne 7. julija t. 1. ob 1/28. uri zvečer v prostorih gostilne Zabuko-vec, Breg št. 1, z običajnim dnevnim redom.
Semen). Dne 1. t. m. je bilo na tedenski semenj prignanih 892 konj in volov, 341 krav in telet, skupaj 1233 glav. Kupčija je bila pri goveji živini, kakor tudi pri konjih srednja. Cene goveji živini so bile 60 v do 72 v kg živa vaga.
Koncert v »Zvezdi11 priredi danes zvečer ob 6 vojaška godba.
„Društvena godba ltubl|an-ska" konoei'tnje danes zvečer na vrtu hotela „11 i r i j a" (Kolodvorske ulice). Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina prosta.
tfNmittona  godba Ifakljan*
aka" koncertuje jutri pri večerni predstavi „The Elite Biospraf" na vrta hotela pri „Maticu". Začetek ob 8. zvečer.
Sredstvo proti kačjemu piku. Iz
različnih krajev dobivamo poročila, da je letos zopet izredno veliko strupenih kač. Zaradi tega opozarjamo občinstvo, da je prof. Riehl na Dunaju sestavil izvrstno sredstvo proti kačjim pikom, ki ga vsakdo lahko uporablja. Sredstvo dobiti je v priročnem zavitku in opremljeno z natančnim navodilom v C. Haubnerjevi lekarni, Dunaj L, Bognergasse 9 za ceno 8 K. — Kogar je pičila strupena kača, ta naj si dotični ud nad rano takoj krepko obveže z jermenom, žepnim robcem ali kako slično stvarjo. Ta obveza je največje važnosti, kajti prof. Riehlovo sredstvo
— obrizganje raztopline klorovega apna — uniči kačji strup le, dokler je še omejen na dotični ud in se še ni razširil čez vse telo. Na to raztopi pastilo klorovega apna v določeni množini vode, posrkaj to raztopimo v brizgalnico, ki je v zavitku in natakni na brizgalnico iglo. Potem napravi krog rane toliko incekcij, da porabiš vso raztopino. Injekcije napraviš naj laj še, če dvigneš in nae-neš z dvema prstoma kožo. V tako nastalo gubo vbodi iglo in vbrizgaj tekočino. Gotovo bo vsakdo rajše napravi j al te izvrstno učinkujoče injekcije, kot pa da bi izsrkal rano ali jo celo izrezal in ižgal, kakor se je svoj čas nasvetovalo. Šele ko so dovršene injekcije, sme se odstraniti obvez. To prof. Riehlovo zdravljenje kaže izvrstne uspehe. K sreči pojavljajo se pri nas kačji piki večinoma na okončinah, roki in nogi, tako da je lahko mogoče, pod vezati dotični ud in hitro vporabiti Riehlovo sredstvo. Kačji piki, ki so bližji osrednjim organom, osobito piki na glavi pa so mnogo opasne j ši. V takem slučaju ali če se že kažejo znaki splošnega zastrupljen j a, če postaja bolniku slabo, če bljuva in se ga loti driska, če težko sope in dobi krče, pokliči takoj zdravnika ali pa pošlji ranjenca v bolnišnico. Dotlej pa mu dajaj alkohola v obliki konjaka ali žganja. Alkohol se je izkazal kot izvrstno sredstvo proti kačjim pikom, ki v mnogih slučajih še reši življenje, ker krepi srce in vzdržuje dihanje. Tako nas nekako varuje kačjega strupa, ki postane osobito s tem po-gubonosen, da omrtvi osrednje dihalne živce v možganih.
Izgubljeno in najdeno. Žena jet-niškega paznika Lucija Orehkova je izgubila črn dežnik. — Neka dama je izgubila zlat prstan z dvema diamantoma in rubinom. — Ga. Jožefa Jermanova je izgubila denarnico, v kateri je imela do 10 K denarja. — Ga. Rozalija Veznovičeva je našla srednjo svoto denarja. — Gojenka trgovske šole je našla svilnat solnčnik.
— Ga. Hani Kobaldova je izgubila žensko ročno torbico, v kateri je imela ključ, žepni robec in nekaj denarja. — Služkinja Ana Dečmanova je izgubila denarnico z manjšo vsoto denarja.
Star Komar. Policija je snoči ujela v Trnovem 43 let starega komarja, namreč postopača Mihaela Komarja, ki je za otroci lučal kamenje in pri tem dva poškodoval. Mož je to pot že 38tič pribrenčal v zapor. Najmanjša kazen mu je bila odmerjena na 24 ur, največja pa na 13 mesecev.
Bojkot pivopivcev se je po ljubljanskih gostilnah že včeraj občutno poznal in sicer tako, da niso ljudje spili niti toliko pive, čeravno je bil semanji dan, kakor v najhujši zimi. Pristni pivopivci so imeli na mizah vino, brizganec in pokalice in so se podraženju tako ustavili, da na noben način nočejo piva piti drugače, kakor le po starih cenah in pravijo, da se ga bodo vzdržali čeprav mesece in mesece, češ, se bodemo navadili piti pa vino in potem piva sploh ne bodemo marali več. Občinstvo se splošno zanima, katera stran bode podlegla.
Obesek od ure ali zapestnice je danes našel neki železniški uslužbenec v bližini deželnega muzeja. Na obesku je 1 jubilejska krona in štirje drugi predmeti. Kdor je obesek zgubil, ga dobi pri g. Ivanu Rakovcu, Cesta na Rudolfovo železnico števil-ka 18._
Drobne novice.
— 200 vojakov zastrupljenih. V
vojašnici v Hanoju (Kohinkina) so domači podčastniki, ki so v zvezi z morskimi roparji, zastrupili 200 francoskih vojakov. Vsi zastrupljeni vojaki leže v bolnišnici.
— Veliko poneverjenje. V posojilnici v Jaromeru na Češkem je knjigovodja poneveril 97.000 K.
— V Ameriko sta pobegnila iz Oseka tovarnarja za pohištvo Schwarz in Sigrist. Poprej sta prodala vso zalogo po smešnih cenah ter odnesla s seboj 25.000 K, dočim sta zapustila 120.000 K dolgov.
— Novi zrakoplov na krmilo grofa Zeppelina se je obnesel izborno. Grof je napravil v svojem zrakoplovu poskusno vožnjo po Švici, obstal je par minut nad večjimi mesti ter poljubno kretal na vse strani sveta.
— Hude borilke za žensko ravnopravnost. V Londonu so ženske zborovalke prodrle policijski kordon ter šle demonstrirat pred palačo ministrskega predsednika, kjer so pobile vse šipe. 29 demonstrantinj so zaprli.
— Za pomiloščenje Sičinjskega.
Vdova umorjenega gališkega namestnika Potockega je pred svojim odpotovanjem na Francosko baje izročila varuhu svojih otrok, grofu Tarnovskmu, prošnjo na cesarja, naj bi pomilostil Sičinjskega.
— Grozni starši. V vasi Ahna-eellas na Španskem so orožniki našli v hlevu za kunce pri zakonskih Baju domačo 161etno hčer popolnoma nago in shujšano do kosti. Živinski starši so zaprli hčer v hlev takoj po prvem letu rojstva ter je dobivala s kunci enako hrano. Ko so jo našli, je deklica zbežala po vseh štirih na popolnoma enaki način kakor kunci. Starše so zaprli.
— Rumunski kralj in kraljica prideta koncem meseca julija na obisk k cesarju v Išl.
— Velita poneverjenja. Okrajni tajnik in blagajnik Linke v Platenu na nemškem Češkem je poneveril pri ondotni hranilnici 36.000 K in pri okrajni blagajni 5000 K. Ko je prišel revizor z Dunaja, se ga je tako prestrašil, da ga je zadela kap.
— Kmetijsko in industrijsko jubilejno razstavo so otvorili v Krome-rižu.
— Krvavi spopadi med Poljaki in Nemci so bili v Grabini pri Teši-nu. Nemci so namreč s kamenjem in gnilimi jajci napadli izletnike poljskih društev.
— Porotna obravnava proti knezu Eulenburgu se je pričela v torek v Berolinu. Kneza so prinesli v nosilki v dvorano. Obravnava se je proglasila za tajno. Knez se je spretno zagovarjal ter odločno zanikal vsako krivdo.
— Narobe svet. V vzhodnji Rusiji, na Kitajskem in deloma tudi v Ameriki imajo vsled neprestanega deževanja velike poplave. Na mnogih krajih je železniški promet ustavljen, ker je voda odnesla mostove in razdrla ceste. Na Kitajskem so v nekaterih provincijali poplave uničile vso žetev ter grozi lakota. Nad Aleksandropolom se je utrgal oblak ter poplavil mesto. Nad 100 oseb je utonilo.
— Strašno trpinčenje vojaka. V Solnogradu so spravili v bolnišnico vojaka Seckauerja, ki je bil za slugo pri nadporočniku Aleksvju. Ta je vojaka tako pretepal in trpinčil, da je bilo njegovo truplo polno ran. Nadporočnik je potreboval ponoči večkrat svežo vodo, a ker mu sluga ni vselej dovolj hitro pritekel, privezal mu je vrvico na zelo občutljivi del telesa ter ga na ta način potegnil k sebi iz predsobe. Nečloveškega častnika bodo najbrže proglasili za slaboumnega, da ubeži kazni.
— Nevarnost vzpenjanja iz železniških voz. V Bolonji se je ameriški milijonar Tousentwandell predaleč nagnil iz kupe j a, da ga je mimo vozeči tovorni vlak potegnil skozi okno, ga vrgel na tla, kjer je obležal mrtev.
— Pri krstu novorojenega španskega infanta je zastopal botra, bavarskega vladarja Luitpolda, in-fant Ferdinand.
— Za rektorja vseučilišča v Ino-mostu je izvoljen bivši predsednik planinskega društva prof. Ipsen.
— Umrl je v Badnu pri Dunaju bivši državni poslanec dr. baron Offermann, največji industrijalec na Moravskem.
Razne stvari.
* Za kaj trpe otroci na driski?
Med tem, ko je v hladni letni dobi driska razmeroma redka in precej brez nevarnosti, nastopa začetkom poletne toplote pogosteje, da, v najbolj vročih mesecih celo jako pogosto in je nje razvitek tako nagel, tako nevaren, da v takih časih umrljivost otrok strahotno narašča. To žalostno dejstvo, ki se pojavlja sicer v velikem mestu najhujše, a se opaža v večji meri tudi ned otroci na deželi, je v jako tesni zvezi z dvema važnima okoliščinama, namreč v prvo po vsled vročine zmanjšanem odporu malih otrok in potem pojav silno nagle razmnožitve bakterij in kemične razkroj itve kravjega mleka. Proti zadnje imenovani škodljivosti lahko mati dobro zavaruje svojega otroka, ako vporablja kot izključno hrano že skoro pol stoletja dobro se obneslo čisto alpsko mleko vsebujočo Neetlejevo otroško moko, katera je vedno vporabna, vedno nasiti j iva, nikdar kiselkasta ali razkrojna in vzdržuje red v delovanju prebavnih organov. 2297
Telefonska m brzojavna poročila.
Kongres slovanskega naprednega dijaštva. Praga, 2. julija. Kongres slovanskega naprednega dijaštva je bil snoči zaključen. Sprejel je resolucijo, v kateri se ostro obsoja postopanje hrvaškega bana barona Raucha napram zagrebškemu vseučilišču ter se hrvaškim akademikom zagotavlja dejanska pomoč vsega slovanskega dijaštva.
Praga, 2. julija. Udeleženci kongresa slovanskega naprednega dijaštva so poslali cesarju brzojavko, v kateri ga prosijo, naj pomilosti Si-činskega, morilca grofa Potockega, z ozirom na to, da je storjeni zločin politične narave in ker bi izvršitev smrtne kazni za nedogleden čas onemogočila sporazumljenje bratskih narodov poljskega in maloruskega.
Kriza v parlamentu. Dunaj, 2. julija. Kriza, v kateri se nahaja vlada vsled nujnih predlogov, ki so jih vložili nemško - liberalni poslanci s Češkega, je še vedno latentna. Ti poslanci imajo danes konferenco, na kateri bodo sklepali o svojem nadaljnem postopanju. Tudi nemško nacionalni klub je imel danes sejo, na kateri pa niso prišli do definitivnega sklepa. Krščanski socialci so se izrekli za vladni program pod pogojem, ako nemškolibe-ralni poslanci umaknejo svoje nujne predloge.
Poslanska zbornica. Dunaj, 2. julija. Poslanska zbornica, ki je danes izjemoma dobro obiskana, je nadaljevala razpravo o nujnem predlogu poslanca Breiterja in Romančuka. Kot generalna govornika sta govorila dr. Lazarski in Wityk. Nujnost predloga je bila odklonjena. Na to se je pričela razprava o nujnem predlogu maloruskega poslanca dr. Trvlovskega glede postopanja proti maloruskemu akade-mičnenu društvu »Sič«. Prihodnja seja bo jutri.
Ungerjev jubilej. Dunaj, 2. julija. Predsedniku državnega sodišča Ungerju sta izročili povodom njegove 801etnice posebni adresi levica gosposke zbornice in dunajska univerza.
Napitnica angleškega konzula v Pragi.
Praga, 2. julija. Pri banketu na čast angleškim časnikarjem sta bila navzoča tudi francoski in angleški konzul. Angleški konzul je imel na-pitnico, v kateri je naglašal, da pride še letos londonski župan v Prago, ter jo končal tako-le: Entente cor-diale med Angleško in Francijo se ima izpopolniti z entente cordiale med Francijo, Anglijo in češkim narodom.
Slovani se ne udeleže časnikarskega kongresa v Berolinu. Praga, 2. julija. Osredua zveza slovanskih časnikarjev je z ozirom na to, da so poljski časnikarji odklonili svoje sodelovanje pri mednarodnem časnikarskem kongresu v Berolinu, sklenila, da se tudi ostali slovanski časnikarji ne udeleže tega kongresa.
Revolucija v Perziji. Berolin, 2. julija. Iz Teherana javljajo, da je poveljnik kozakov general Liakov prepovedal civilistom nositi orožje. Število kozakov se zviša na 25.000. Šah je odstavil generalnega guvernerja v Širasu.
Gospodarstvo.
— Mestna hranilnica ljubljanska. Meseca junija 1908 je vložilo v Mestno hranilnioo ljubljansko 1078 strank 496 561 K 50 v, 967 strank pa dvignilo 528.000 K 56 v. V II. četrtletju 1908 se je dovolilo 104 prosilcem posojil na zemljišča v skupnem znesk 984.000 K, a 31 prošenj za 740.400 K se je odklonilo zaradi nezadostnega pokritja.
— Ljubljanska kreditna banka. Meseca junija t. 1. se je vložilo pri „Ljubljanski kreditni bankitf na vložne knjižice in na tekoči račun 1,634 816 K
71 v, vzdignilo pa 1,686 597 K 86 v. Skupno stanje vlog je bilo koncem junija t 1. 9,243 367 K 71 v.
— Kmotaka posojilnica ljubljanske Okolice, reg. zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani. Bilanca z Jdnem 30. junija 1908. Aktiva: Gotovina 39.754 K 88 v, naložen denar
I, 996 806 K 44 v, posojila 10,717.751 K
72 v, vrednostne listine 338.786 K 70 v, zadružni dom 203.584 K 92 v, zadružni hiši 304 260 K 45 v, zadružno zemljišče 109 253 K 50 v, inventar
II. 063 K 54 v, prehodni zneski 7586 K 74 v, zaostale obresti 104 907 K 57 v. Pasiva: Deleži 26.374 K, hranilne vloge 13,451.161 K 49 v, rezervna zaklada 229 228 K 31 v, pokojninski zaklad 23.343 K 19 v, pred-plačane obresti 31.513 K 69 v. Upravno premoženje 13,833 776 K 46 v. Denarni promet 29,646.773 K 38 v.
o ixnsn a n<irnpns
ODVAJAJOČE SRIDSTVC
Proti prah a jem, luskinam in izpadanju las
deluje nuj bolj p e priznan*
Taio-cMnin Mtm
katera   okrepčajo   lasUče, odstranju}«
laske in preprečuje izpadanja las. 1 •telftlenle* s navodom 1 krona.
Kaapošilja aa z obratno poŠto na manj kot dve iteklenici
Zaloga vaah preizkušenih zdravil, medic, mil, medioinal. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgiških obvez, svežih mineralnih vod 1.1, d.
Daš, lekarna. Milana Leusteka
i Ljubljani, Rešljiva cesta it. I
polog novozgrajenega Pran Joiefovega JnbiL meetn *5
26
Umrli so v Ljubljani.
Dne 27. junija: Jožefa Ničman, mizarjeva vdova 81 Va leta. Šubiceve ulice 3. — Josip Rebolj, ključarjev sin. 6 mes. Jenkove ul. 16.
Dne 28. junija: Konrad Grim, adjunkt. 41 let. Tržaška cesta 4.
Dne 29. junija: Matija Virt, hlapec. 67 1. Radeckega cesta 11.
Dne 30. junija: Josip Pogačar, delavčev sin. 3 mes. Streliške ulice 15. — Marija Abulnar, posestnica. 44 let. Sv. Martina c. 11. — Jera Sprah, pom. usmiljenka. 34 let. Ra-deckegra cesta 11.
Borzna poročila.
Ljubljanska
Kreditna banka v LJubljani".
Uradni k ar z i don. borze 1. julija 1908.
Dane*
n
4l t« 6
-4
Nalofbeni papirji.
42 0 majska renta.  . . . 4*2 , srebrna renta   .  . . 4 , avstr. kronska renta. • 4'V„     „    zlata         m    . . 4l\ ogrska kronska renta . 4«/,    „    zlata       „ . •4*/0 pesejilo dež. Kranjske •4 t°;c posojilo mesta Spljet »          n Zadar 4lbos.-herc. železniško posojilo 1902 .  . . 4% češka dež. banka k. o. 4%      „       .        „      ž. O. 4l ,»/c zast. pisma gal. dež. hipotečne banke . . pešt. kom. k. o. x 10 pr......
zast.   pisma Innerst.
hranilnice.....
zast. pisma ogr. centr. dež. hrarsInice . . . 7.. pis. ogr. hip. ban. t-i0 obi. ogr. lokalnih železnic d. dr. . .
4',°, obl. češke in d. banke 4% prior. lok. želez. Trst-
Porcč......
•4-*.. prior, dolenjskih žel. . 3° 0 prior. juž. žel. kup. '/iVi 4' v'.'., avstr. pos. za žel. p. o.
Srečke.
Srečke od 1. 1860VB .  . . „     od L 1864 .   .   . .
9 tizske......
zem. kred. I. emisije
n .       II. .
.   ogrske hip. banke .
srbske a frs. 100 — „    turske......
Ba&ilika srečke . . . l\<e(litne m ...
• moške „    • • •
SCrakovske n ...
ILiuoljanske        „ ... vstr. rč$č. križa , ...
n m •   • •
>-\--;c- 'Fove m ...
Saicburške w .  • •
. iinajske kom. „ ...
Oelt.iee.
jižr'e železnice.....
»ržavne železnice .... Vvstr.-ogrske bančne deln.. .Avstr. kreditne banke    . . Ogrske     r. . .
Zivnestenske       „       . .
emogokop v Mostu (Brflx) Alpinske montan .... "n»ske Zel. ind. dr. ...
:.i-Muranyi.....
Trboveljske prem. družbe . -Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družba
9710 99 05 97 20
116-93*-
111 10) 97 75
10010 99 20
Vaiuta.
C kr. cekin
Jft marke . . Sovereigns. . Marke . . . Laški bankovci Ruhlji . . . Dolarji .  . .
9865 9795 9750
9870 104 —
98 50
9825 98 50
98 — 99-75
99.90 98-20 280 25 9910
150*30 26i-142 75 269 — 26T-239 75 102—
184 90 19 40
472'-108*— 111-
6125
50-
25 40 1 £67*50 187 25
185 25
11950 690 25 1760— ;6l9 — 737 60 238 —
70»'-653 50 2653*-550 25 265 — 517-167*—
11 36 1912 23 48 23 92 117-60 95-55 251 4-80
Blago
97 30 99 25
97 40 116 20
93 2 J 11130
98 75 101'0 10020
99 65 98 25
98 50
9970
105 —
9950
9925 99-50
99 — 10075
99-20 282-25 10010
154 30 265-146 75 275 — 267' 245 75 108 —
185 90 2140
482'-118-121 — 67-25 54*— 27 40 71 50 18825
186 25
120*50 691*25 1770 — 620 — 738 60 238 50 714-654 50 2663-551 25 268 -523 — 169—
11 38 1916 23 68 23 93 117-80 95 75 252 5—
žitne
cene
Dne 2
Termin
v Budimpešti.
junija 1908.
PSenica za oktober .
Si za oktober . . Koruza za juli] . .
.    za avgust .
„ za maj 1909 Oves za oktober
za 50 kg K za 50 kg K za 5C kg K za 5 i kg K za 50 kg K za 50 kg K
10.16 924 7*07 716 706 8*45
30-35 vin. višje.
Heteorologltno poročilo.
Vliin* ned morjem 206. Srednji srečni tlek 786 9 mm.
a_	Cas opaso-	Stanje barometra ▼ mm	Temperatura T C°	Vetrovi	Neb«
1.	"9. zv.	741-3	17-7	brezvetr.	del. obl.
2. •	7.zj. Z pop.	741-3 739-0	15*0 258	* p. m. jjvzh	del. jasno del. obl.
a j
Srednja včerajšnja ^temperatura 18 6 , i   J i \   Padavina v 24 urah 00°.
Rodbina Josip MaMOfl naznanja vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je nje ljubljena hčerka ozir. sestra, svakinja in teta, gospodična
tflbina JVlešck
kontorlstinja
dne 2. julija ob 7t7 uri zjutraj v 21 letu mirno v Gospodu zaspala.
Zemski ostanki predrage raj niče se bodo dne 4. julija ob 5. uri popoldne slovesno blagoslovili in položili k v učnemu počitku na litijskem pokopališču. 2302
Bodi ji ohranjen prijazen spomin!
V Litiji, dne 2. julija 1908.
Hiša
s 3 sobami, 2 kuhinjama, 2 ko-lamicama In pralnico se n proste
roke prodat — VeČ se izve pri lastniku na Cesti pod Rožnik it 72 v Rožni dolini pri Ljubljani. 2294—1
Zahvala.
Odbor podpisanega učiteljskega društva zahvaljuje vse tovariše in tovarišice kakor tudi slavni salom ki orkester v Postojni na prijaznem in požrtovalnem sodelovanju povodom slavnostnega koncerta v Postojni, dne 27. junija t. 1. Posebej še zahvalimo prav toplo tovariša F. Juvanca, šol. vodjo v Postojni, za njegovo izredno požrtvovalnost in trud, ki ga je imel s prireditvijo in uprizoritvijo našega koncerta. Enako zahvalimo tovariša Dragotina Česnika za slavnostni govor, tovarišico Lampetovo za prelepi pevski solotočki in tovariša A. Stritarja za prekrasno igranje na violončelu. Končno še lepa hvala onim, ki so s prepla-čili ali dopošiljatvijo vstopnine pripomogli k precejšnemu denarnemu uspehu.
Odbor učiteljskega društva za postojnski okraf.
Poslano.
Govorijo se nesramne laži in obrekovanja o meni in o nekem železniškem uslužbencu, ki ga Se sploh ne poznam. Kdor bode še to obrekovanje govoril, ga bodem sodnijskim potom poiskala. 2287
Z odliSnim spoštovanjem
Apolonija Lanove
Hotel „Kolodvor", Jesenice.
Boljšo gostilno
liftom ¥ nafom ali na račun v LJubljani ozir. v Šiški
Ponudbe na uprav. »Slovenskega Naroda". 2295-1
(hstilnišk
se da v
koncesija
Naslov pove upravniStvo „ Naroda*4.
najem.
Slov.
2293
Neoženjen mirni
uradnik išče dvo
meblirani sobi
ali enako stanovanje, 3e mogoče v bližini II. dri. gimnazife, to je na Poljanah. 2300—1
Ponudbe   pod   „urađnlk11 na
upravnidtvo „Slov. Naroda".
Dijaki
SO sprejmejo za prihodnje šolsko Na razpolago je vporaba klavirja. — leto aa dobro brano In stanovanje pod strogim nadzorstvom. Kje, pove is prijaznosti g. NovotnVj Dunajska cesta it. 11. 2298—1
Kdor Odol rabi vztrajno vsak dan, p o; dandanašnjem stanju znanosti] kar najbolje£neguje zobe^in usta.]
1892-1
ne perilo
zaradi pozno sezone in velike zaloge
2301 1
odstotkov ceneje
Hamann
Mestni trg št. 8, Ljubijai
na.
Najboljši pripomoček proti kurjim očesom so dandanašnji
proti kurjim očesom.
Ze 18 let preizkušeni. Velikanskega učinka. V 15 minutah premine vsaka bolečina. Kos stane 20 vin, 6 kosov 1 K. Zaloga v vseh lekarnah in drogerijah. Povsod tja, kjer bi se ne dobilo, pošilja glavna saloga        2296 1
Zum Samariter"
19
I, !■
Telnlaltetraaso 4.
Dojilka
: 25 let stara, zdrava, tifto mestaa : Več v Spadali Sliki Štev. 93 pri LJubljani. 2279-2
Kupim
blagajno
srednje velikosti in dobro ohranjeno.
Ponudbe pod „F. D.11 na uprav. „Slov. Naroda*. 2263-2
Mestna učiteljica sprejme za prihodnie Šolsko leto 2299—1
dve deklici
na hrano in stanovanje. Klavir na razpolago. — Zglasila pod šifro „R 100" upravništvu „Slov. Naroda".
Depot
za prodajo piva, od kake fvečje pivovarne, pod dobrimi pogoji v večjem mestu na Kranjskem, v najugodnejšem prostorih sem pripravljen vpeljati in prevzeti.
Dopisi pod „Depot11 na upravnidtvo lista. 2257—2
s 1000 kg nosilnosti
2292
in
5000 proznih vinskih, merskih
steklenic
različnih velikosti se v vsaki količini ceno proda- — Vprašati je pri Mi Podporniku, trgovcu v Sp Šiški*
S
mešanega blaga ae sprejme v najem. Ponudbe   pod   f)go stilna11 na
uprav. „Slov. Naroda".
2268—2
Urarski
učenec
se sprejme pri Rudolfu Rusu v Kranju. 2265 3
Spretna
prodajalka
pridna in poštena se Sprejme takoj pri tvrdki J. Kober v Ljubljani. Stari trg it 9. 2274—2
iss Farler
and
iss Everitt
bave lelt lor London and return to Ljubljana to rosume thelr les-sons the 1 st ol October 2269-2
St. 21.442. 2266 2
Razpis.
Na dan obletnice poroke Njene o. in kr. Visokosti gospe nadvojvo-dinje Marije Valerije Je razdeliti 400 K med petero ubogih vdov ljubljanskih.
Prošnje za podelitev teh podpor je vlagati pri mestnem magistrata
do 20. julij** t. 1,
Mestni mosistrat ljubljanski,
dne 23. junija 1908.
e e
OI7a#/^IIef   v Mubljanž
OLfUfV Židovska ulice st 7
puškar priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih
41-27
pušk in samokresov
lastnega isdolkn, kakor tudi belgilsklh, snlskik in čeških Strogo preilkuienlk pušk, za katere jamčim za dober strel. Posebno priporočam lahke trOOOVkO in puike Bock s Krup-t\  v  /.    povimi oevmi za breadimni smodnik. aC-'«
Priporočam tudi
vellho zalogo vseh lovskih potrebščin
po  najnižjih conah« _
Popravila in aaroobo se Uvrta}o|o toiae ta zanesljivo
Cenovniki na zahtevanje zastonj in poštnine^prosto.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejsih kombinacijah
pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena draga zavarovalnica  Zlafftt je ugodno
zavarovanje   na   došivetjje   in   aro rt s manj&ajo&ml ae vplažilL
Vsak Slan   <na po preteka  potih let pravico do dividende.
tt
SLHVIJH"
45-75
- ■ - - vzajemno zavarovalna banka v Pragi. - - - -Rez.fondi: 41,335.04101 K. Izplačane odikodnine in kapitalije 97.814 430 97 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
■ vaealeoal alovaNmalLo-naerodiao uprava*.
Vm pojasnile daje:
V Lluhllanif iigar pisarne so v laatnej baočnej hiši
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škod« cenjuje takoj in najknlantnejo. Uživa najboUii slove«, koder posluje.
Dovoljuje is čistega   dobička iadatne podpore v  narodne in obenokoristne namene.
0
00
J
olroMl ftt-etlpaaiiilit:
ff
8
m
Mainoveise    svilnate, batistaste, Šipkaste,
bluze ^^SrtS*1^ klobuki
najnovejSe mode. — Priporoča svojo bogato zalogo domadega dala
tudi po meri po najnižjih cenah. 2252—2
Llabljana,  Židovske   ultce S.
a
r
1	Ovr*»tnib	t   lam   ki*ai-a\t« S	•
1 r><^^<x i><^^			
Pozor p. n. gg. gostilničarji in zasebniki!
Vinska trgovina
ALOJZIJA ZAJCA
v Spodnji Šiški pri I .J ia t> i j    n i
ima v zalogi najboljša In Jamčeno pristna vina Is najslav. vinskih gorlo kakor: dolenjski cviček ls Sadove peči in ls Drenove, bizeljec, sromelican, In draga štajerska, hrvaška, Istrska ln goriška vina. 1537- 26
Cene zmerne! Postrežb« solidno in točno! Vzorci no nopolojso 2
Velika serijska prodaja! £
60% nižje eene za vse poletne predmete n. pr.: damake ba-^^ ttatne in svilnate obleke, svetle obleke, piketaata in platnena
krila ter čipkaste in batistaste bluze. Moške in deške listrove in pralno obleke in lahke obleko
Iz poletnega blaga. g
Insieško skladišče Mir
O. BERNATOVIČ
v Ljubljani, Mestni trg štev. 5.
2290
Oklic.
A 153/8/6
V zapuščini po g. Ivanu Majdič, veleposestniku v Kranju, dovoljuje se na predlog svrsitelja oporoke g. Rudolfa Kokalj prostovoljna dražba a) prodaj al nične in hišne oprave ter gospodarskega orodja pri hiši St. 23 v Kranju;
o) zemljiSča vi. St. 65 d. o. Breg (s gospodarskimi potrebščinami, hišno in
gostilniško opravo) v Predvoru št. 15; c) zemljišč vi. St. 154 d. o. Kokrica, 75 d. o. Vojvodni boršt in polovice
zem'jišča vi. št. 85 k. o. Tenetiše.
Za te dražbe določata se naroka in sicer za prodajo ad a)
ha dan 7. julija 1908
od 9. ure dopoldne naprej v hiši št. 23 v Kranju, za dražbe ad b) in c) pa
na dan 8. julija 1908
ob 9. uri dopoldne pri podpisani sodniji v sobi St. 8.
Prodaja ad a) se vrši le za ali nad oenilno vrednostjo, dočim se za zemljiSča ad b) in c) določa izklicna cena, pod katero se dražba ne vrši, in sioer za zemljišče ad b z opravo vred 9589 K 52 h, za zemljišča ad c) pa na 5820 K, oziroma 500 K, oziroma 1035 K.
Dražbeni pogoji se smejo vpogledati pri sodniji.
Vknjiženih upnikov ni.
Iskupilo gre v zapuščinski sklad.
C. kr. okrajno sodišče Kranj odd. II.,
dne 27. junija 1908.
Večkrat sukane tenlne posebno pripravne za
ogradltev parkov za divjačino, vinogradov, drevesnlo Itd. za varstvo proti zajoem, za pasje obore, v varnost proti toči, za fazararije, ptičniko In kletke, najboljšo žlčevje za igrališča lavvn-tennlsa, do treh metrov slrokoatl v zalogi, za Rabltzeve stene.Monlrjeve grsdbe Itd. Itd. Itd. Pletenine se izdelujejo s 13 do 150 mm širokimi petljam! in iz različno debele žice, kl se šele po spleten ju pocinka v ognju in zatorej ne rjavi, kakor vse iz pocinkane žice napravljene pletenine. Tudi bodečo Zloo za ograje v ognju pocinkano in različnih debelosti dobavljajo prav ceno
Hutter & Schrantz d. d.
tvornice za sitarsko na Dnnafn, Mariahtll in klobučevin. blago *P   ln v Pragi-Bnbna.
Prirodni vzorci in vsakršna pojasnila gratis in franko.
Dobiva ae po vseh večjih trgovinah za ielarnino.
Speetalitotat potentni marki mm asec Is Moelnl&oiie železne pločevine. 1087—12
Praktikant
Hrvat, rimokatolik, a svrSeno HL realko, lite mesta v kaki boljii trgovini manufakturne ali Speoerijske stroke, kjer bi mogel imeti stanovanje in brano, in da bi lahko posečal trgovsko Solo. 2262—2 Več v uprav. „Slov. Naroda".
Veliko zalogo
gramofonov m
tudi s slovenskimi komadi; plošče od M 1'SO naprej
pri-    n i poroča
FR. P. ZAJEC, urar
229i Ljubljana. S ari trg 26. i
Izjava.
Kot bival tihi družabnik pe carskega mol str a gosp. Frana Kozina na Glincah it 14, izlav-)|am a toni, da nisem plačnik za nikako dolgove, katere |o gori ozaonfeni delal ali bi utegnil io delati na mole ime, ker ava ae razdrnzila. 2267—2
Na Glincah 30. Junija 1908.
Ivan Pirnat
posestnik In trgovec na Glincah štev. 23.
S'
1
O t^-a*>
.O
^ 0
4
3» sf^tp e1
»VSr
Ljubljana, Stari trg št 13.
Da zamoremo ustreči želji p. n. odjemalcev nabavili smo osebno še različna vina samo prve vrste, za kojih pristnost se popolnoma jamči, ter zagotavljamo vedno točno in vestno postrežbo.
liter
S86- 30 C^amo
Isabela črno . -Tnrlanako črno • Feran istrski črn Belosko istrski črn Modra Irankinja . Cviček najtinelii Bnrgnndec . r
Teran kraški ... „ Vipavsko belo . - „ Istrsko belo . . . „ Goriško rumeno . . „ Rebula prvo vrata . „ Rizling goriški . - „ Muškatelec ... „ Polinkoveo (Wermouth) „
28 kr. 32 kr. 38 kr. 40 kr. 44 kr. 44 kr. 48 kr. 60 kr. 32 kr. 32 kr. 38 kr. 40 kr. 52 kr. 80 kr. 80 kr.
= r\a$elj!S=
Kdor svoje zdravje ljubi, odstrani kaseti.
Koiserjeve
prsne karamele.
s tremi jelkami Zdravniško preizkušeno m priporočeno pri kašlju ln hrlpavoatl, kataru, zasllzenju In kataru v požiralniku, dušljlvem (oslovskem) kašlju.
5245 not*  P°verJenih »spričeval potrjuje uspeh pomoči.
ZiveJ po 20 in 40 vin., ikatljica 80 vin. Zalogo imajo: V Orlovi lekarni poleg železnega mostu v Ljub* IJanl, v lekarni Joa. Mayr v LJubljani, v dež. lekarni pri Mariji Pomagaj MIlana Leustska v LJubljani, pri Ubaldu pl. Trn-koczvju In pri O. Plccollju v LJubljani. - V Novem mestu v lekarni Karel Andrljanlc. — V Vipavi v lekarni I. Hus. — V Ribnici v lekarni pri sv. Štefanu Joa. Anolk. — V Idriji v lekarni Danlel Plro. — V Metliki v lekarni Ivan Ojuričlc, v Radovljici lekarnar A. Roblsk, Hlnko Brilll, lekarnar v Litiji. V Kranju v lekarni Karel Savnlk, v Ljubljani v lekarni A. Bohinc pri KronI. — Jos. Močnik, le karns pri Sv. Trojici v Kamniku. — E. Burdvch, lekarna v Škofjl Loki.
HaJMIfe fevinio dvojno uležnno
pivo prazdroj in črno pivo
(Bockbler) i. meščanske Budejeviike pivovarne se toči
v Sodnijskih ulicah št. 4 in na Rimski cesti št. 5.
Dobi se tudi pristen, domač 910 33
ck m panje o.
2
Oee. kr. avtrH»ke    tt|    drZavne železnice.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne 1. maja 1908. leta
tdhod Is Llnnllaoe las, iaLt
7-oe zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel.. Gorica, d. ž., Trst, e. kr. drž. žel., Beljak čez Podrožčico, Celovec, Prago.
7-07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Gro-tuolje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
9*20 predpeldne. Osebni vlak v smeri: ,eacnice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec,
11*30 »fredpoldne. Osebni vlak v smeri: imenice, Trbiž, Beljak juž. žel., Gorico drž. žel., Trs drž. žeL, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec
1-05 popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
3 45 popoldne. Osebni vlak v smeri: jescnice, Trbiž, Beljak Juž. žel. Gorica drž. žet, Trst drž. žet, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
7-IO zvečer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
7-35 zvecor. Osebni vlak v smeri: Jesenice, irblž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, **ragn.
10-40 peneči. Osebni vlak v smeri: ledenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica drž. sci« Trst drž. žel., Beljak Juž. žel., (čez Podrožčico).
Odhod is LJubljane dri. kolodvori
7*28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. 2 on popoldne. Osebni vlak v Kamnik 7-IO zvečer. Osebni vlak v Kamnik lO-OO peneCl. Osebni vlak v Kamnik. (Same oo nedeljah in praznikih.)
»ohod v Linbllano las. ieLi
656 zjutraj. Osebni vlak is Beljaka julL
žet, Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta. 8*34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straas-
Toplic, Riidotfovega, Grosuplja. n-22 predpoidne. Osebni vlak  ls Prage«
Celovca, Beljaka juž. žel., čez Podrožčico
in Trbiž, Gorice drž. žel., Jesenic. 2 32 popoldne.   Osebni vlak   iz Kočevja,
Straže Toplic, Rudolffovega. Grosuplja« 3-60 popoldne. Osebni vlak is Beljaka
juž. žel.. Trbiža, Celovca, Beljaka (cen
Podrožčico) Gorice drž. žel„ Trsta dr*.
tel Jesenic. 650 zvečer. Oseb. vlak is P*age, Celovca*
Beljaka (čez Podrožčico) jesenic. 8 37 zvečer. Osebni vla*: iz Kočevja, Straža-
Toplic, Kudolfovega, Grosuplja. 8-45 zveoer. Osebni vlak iz Beljaka jui:.
zel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Pod
rožčico) Trsta drž. žel. Gorice drž. žal,
Jesenic.
H-50 ponoCI. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsta drž. zel. Gorice drž. žel., Jesenic
Dohod v LJubljano drž. kolodvori
0*46 zjutraj. Osebni vlak is Kamnika. IO 59 predpoidne. Osebni vlak iz Kamnlkn 6 io zveoer. Osebni vlak Iz Kamnika. O 59 peneči. Osebni vlak is Kamnika. (Saa o od nedeljah in praznikih
(Odhodi in dohodi so naznačeni v arednj« evropejske-n času.)
G. kr.  avnateljstva državnih železnic v Trsta.
i narodno knjigarna
v tjubljani, Jurčičev trg štev. 3
priporoča naslednja dela:
Io. Cankar: Aleš Iz Razora.
Ta povest is narodnega življenja je vele-sanimiva in spada med najboljša dela tega pisatelja. BroS. K 15J, ves. K 2*60; po poŠti 20 v več.
aW*W^£frS&*S£*^W*^
f Ivan Lah: Vaška kronika. {
t Ta knjiga ob Bega več i v vrstnih zgodovin* skih povesti iz slovenske preteklosti in sicer iz dobe turških vojsk, kmetskih ▼staj, reformacije in renesance. Broš. K 170. ves. K Z'70, po pošti 2) v več.
Karf^v^^e^v^^u^fr^^
Josip Jurčič: Zbrani spisi.
V£ll. zvezkih so abraui najlepši romani in povesti tega znamenitega pisatelja, kl ae le a svojimi deli slovenskemu občinstva tako priljubil, kakor samo malo dragih avtorjev. 1. Deseti brat. 2. Juri Kozjak. Spomini starega Slovenca 3. Domen. Juri Kobila i. dr 4. Tihotapec. Grad Rojinj Kloštrski žolnir. 5 Hči mestnega so&aika. Nemški val pet. Sin kmečkega cesarja i. dr. o> Sosedov sin. Moč in pravica i. dr. 7. Lepa Vida. Erazem Tatenbach. 8. Cvet in sad. 9. Doktor Zober. 1 - Rokovnjači i dr. ll.Tngomer. Veronik« Deaeni&ka i. dr Vsak zvezek velja broširan K l'K0, vezan 2 K, po pošti 20 v več.
Dr. Jos. VoSnlak: Zbrani dramatični in pripovedni spisi.
n. Doktor Dragan, drama v petih dejanjih. Broš. 1 K, po pošti 20 vin. več. III. Lepa Vida, drama v petih dejanjih. Broš. 1 K, po pošti 20 v več. Dr Vošnjak ni samo jako priljubljen pripovedovalec, marveč tudi eden najboljših slovenskih dramatikov. Njegovi igri Doktor Dragan in Lepa Vidb sta dosegli na odra najlepše uspehe. Ves čisti dobiček je namenjen dražbi sv. Cirila in Metoda.
Ljubljanski Zvon.
Tega prvega in najodličnejšega slovenskega literarnega časopisa Je dobiti &e naslednje letnike: 1*01, 1902, 19 3, 1904, 1X)5, 1906 in 1907. Vsak letnik velja broširan K 9'20.
• 8
a^tf^s-s^fc^tffc^^s^-ar«^
i Fr. Lipič: Strahovale! dveh kron.
• Zgodovinski roman iz dobe velikih bojev t   med beneško republiko in turškim cesar-
• Btvom, v katerih so igrali hrvaški in slovenski pomorski roparji znamenito vlogo. 2 zvezka. Broš. oba 2 K, po posti 40 v več.
# * * Rorlstko.
Roman iz ljubljanskega gledališkega življenja v polpreteklem Časa   Broš. 80 v, po pošti 20 v veČ.
" K. Rlrchsteiser: Pod spo-vednlm pečatom,
Ta roman iz duhovskega življenja odkriva skrivnosti iz župnisč in duhovskega stana sploh. Pisatelj je bil sam duhovnik Dva zvezka. BroS. oba K 4 60, po poŠti 40 v več.
a^ttrv^ftera^e^a^^^
Zbirka znamenitih povesti. a
L :
= Štiri ruske slike. = l
Drasotln Jesenko -Doksoo: Pesmi.
V najlepši moški dobi umrli Jeienko je bil velenadarjen pesnik, a bil je pri tem skromen človek, ki aaae ni delal reklame Njegove peami, priobčene v raznih listih, so vzhajale občno pozornost. Po njegovi smrti so bile isdane in je čisti dobiček namenjen mnogoštevilni nepreskrbljeni rodbini, ki Jo je zapustil Jesenko. Ves. izvod veUa 8 K, i pošto 20 v več.
Cena 60 v, s pošto 70 v.
Ta knjižica obsega Štiri svetovnoslavnih po vest io, ki so jih spisali Gorkij, Čekov in Tnrgenjev.
Novi obrtni red.
Slov. izdaja. 1 K, po poŠti 1 K 10 v
Novi vinski zakon,
ki  ga   mora   imeti  nabitega ▼ svojih prostorih vsak gostilničar, vsak kavarnar, vsak vinotržec in^vsak vinogradnik.
Cena 70 v, s pošto 80 v.
Uzorna pravila
za obrtne zadruge. Cena 5o v, s pošto 60 v.
Uzorna pravila
za pomočniške zbore. Cena 80 v, s pošto 4^ v. } s$44a*4e*tH*&4*H'*'t^^
I
1/dajatelj in odgovorni  urednik Kasto Pustoslemšek. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
.G