Izhajajo vsako jutro.
Veljajo do konca leta 1918 20 K. 2a četrt leta K 10'—. Mesečno K 3'50.
Posamezna številka 20 v.
Oglasi po dogovoru,
Uredništvo in upravništvo je v „Zadružni tiskarni“, Dunajska cesta št. 7.
Telefona št. 180.
Uredništvo je strankam na razpolago od 6—7. ure zvečer.
St. 30.
V Ljubljani, torek dne 6. avgusta 1918.
Leto 1.
Avstrijsko volno poročilo.
Boji v italijanskih gorah.
Dunaj, 3. avgusta. (K- u.) Uradno.
Z italijanske fronte.
Na visoki planoti sedmih občin smo zavrnili ponovne izvidne sunke angleških in francoskih Čet. Na višini Dosso Alto se je po ljutem artilje-rijskem ognju posrečilo vdreti na nekaterih mestih v naše postojanke.
Iz Albanije.
Na črti Fieri-Berat se je sovražnik zopet ustalil. Ob gornjem toku reke Devoli smo vrgli sovražnika v novih bojih nazaj.
Dunaj, 5. avgusta. (K. u.) Uradno.
Nikjer večjih bojev.
Šef gen. štaba.
*
* *
Italijansko uradno poročilo.
3.	avgusta.
V Albaniji je naše konjištvo napadlo sovražne črte, ki so prekoračile pri Jagodini reko Semeni,^ in jih vrglo z velikimi izgubami nazaj. 151 mož smo ujeli. Močne izvidne oddelke, ki so se bližali našim postojankam severno od Begata, smo kmalu pregnali.
4.	avgusta.
Južno od Nago je vzel naš 29. naskočni oddelek, ki je znova potrdil svojo bojevitost in hrabrost, v naskoku višino 403 na Dosso Alto, kjer se je bil sovražnik 25. junija po krepki topniški pripravi vgnjezdil. To točko je sovražnik branil z velikimi žrtvami, a končno je podlegel. Sovražnik je utrpel velike izgube, ujeli smo 4 ^astnike in 172 mož, ne glede na množico orožja, v noči na 3. avgusta je udrl francoski oddelek v Sovražno črto vzhodno od Assiaga, kjer smo ujeli enega višjega častnika in 124 mož, poleg tega še 1 top in več strojnih pušk. Zapadno od Assiaga je Udrla angleška četa v sovražne vrste ln prizadela sovražniku izgube.
Ameriška pomoč Italiji.
Ženeva, 5. avgusta. „Giornale d’ Italia“ jav-Jja, da zadnje dni amerikanska pomoč neprestano krepi italijanske čete v etapah. Prebivalstvo ameri-kance burno pozdravlja. Amerikanska pomoč je zelo velika. Govore, da postane amerikanska pomoč v najbližji dobi tolika, da bodo vse italijanske izgube zadnjega časa poravnane.
Nemško volno porodilo.
Nemci so se na Flandrskem umaknili. — Francozi v Soissonsu. — Premikanje se nadaljuje čez reko Veslo.
Berolin, 4. avgusta. (K. u.) Uradno.
Vojna skupina prestolonaslednika Ruprehta.
Ponoči oživljeno artiljerijsko delovanje, ki se je jugozapadno Ipresa, na obeh straneh Somme Semtertja stopnjevalo do velike moči. Z obeh strani Alberta smo brez sovražnega učinkovanja haše zapadno Ancre stoječe postojanke vzeli na-2aj na vzhodno obrežje reke. V uspešnih bojih ha predpoljih južno potoka Luče in jugozahodno Montdidierja smo zajeli ujetnikov.
Vojna skupina nemškega cesarjeviča.
Brez boja. Na Aisni in na Vesli smo v bojnem stiku s sovražnikom. Poročnik Billig je uosegel 28. zmago v zraku.
Berolin, 4. avgusta. (K. u.) Uradno.
Večerno poročilo.
Na fronti nič novega.
Berolin, 5. avgusta. (K. u.) Uradno;
Vojna skupina prestolonaslednika Ruprechta.
Na fronti med Ypernom in južno Montdidierja se je zvečer okrepilo ognjeno delovanje in Je ostalo tudi čez noč živahno. Na Flandrskem severno Alberta in na obeh straneh Somme so bili sunki sovražnika zavrnjeni.
Severno Montdidierja smo umaknili svoje, na zahodnem bregu Avre in ob potoku Don stoječe stotnije brez sovražnega vpliva nazaj za te odseke. Pri manjših podjetjih jugozahodno Mont didierja smo dobili ujetnikov.
Vojna skupina nemškega cesarjeviča.
Ob Vesli se je ojačilo ognjeno delovanje. Uspešni boji na predpolju južno Conde in zahodno Reimsa. Vas Conde sur Aisne leži na severnem bregu Aisne, nasproti izlivu Vesle, blizu lO km zračne črte vzh. Soissona.) Potem ko so bili zavrnjeni sovražni delni sunki, so se izognile haše zadnje čete močnejšim izpadom nasprotnika ha Fismes po povelju na severni breg Vesle. (Mesto Fismes stoji ob izlivu Ardre v Veslo, sredi črte Soissons-Reims.)
Vojna skupina Gallwitza in vojvode Albrehta.
Zahodno Mozele, v srednjih in zgornjih Vo-gezih so bili sunki sovražnika zavrnjeni. V Sund-ganu smo v lastnem podvzetju dobili ujetnikov.
Podnarednik Thom je dobil svojo 27. zračno zmago.
Večerno poročilo.
Berolin, 5. avgusta. Krajevni boji ob Vesli.
v. Ludendorff.
•*
* *
Nemci v starih postojankah.
Ženeva, 5. avgusta. Glasom poročil francoskih vojnih izvestiteljev je nemško vrhovno armadno poveljstvo umaknilo svoje čete z artiljerijo vred za Aisno in je pognalo v zrak vse mostove. Nemci se bodo baje retablirali v starih postojankah. Francozi drže celo črto ob Vesli.
Dalekonosnl nemški top.
Ženeva, 5. avgusta. Dopisnik „N. J. Heralda" piše, da so Nemci pri svojem umikanju opustili eden svojih dalekonosnih topov jugozapadno od Bresty v gozdu Chatelet. To je eden največjih topov, ki sem jih kedaj videl, pravi dopisnik. Korrespondent popisuje nato konstrukcijo topa in pravi, da se je Nemcem vendar posrečilo vzeti seboj bistvene dele.
Zopet novi topovi?
Rotterdam, 5. avgusta. „New-York-Herald“ javlja, da so začeli Nemci uporabljati na zapadni fronti nove, velike topove; gre se za način boja, kateremu je treba posvečati največjo pozornost.^
Po odstopu Holtzendorffa.
Berolin, 5. avgusta. „Deutsche Tageszeitung“ se bavi z odstopom Holtzendorffa in pravi, da bo poznejša zgodovina obžalovala, da ta načelnik admiralnega štaba ni znal pridobiti mornarici zadostne veljave.
Na zapadu hofej'o zmagati.
Sporazum med Ameriko in Japonsko glede daljnega iztoka.
London, 5. avgusta. Amerikanski diplomat je izjavil, da je vlada scveroameriških držav mnenja, da bj oborožena intervencija Američanov v Rusiji več škodila nego koristila. Mi moramo — je mnenje vlade — sedaj s celo energijo delati, da za vsako ceno zmagamo na zapadni fronti. V Rusiji se moremo ^vojaško le toliko udejstvovati, da podpiramo Cehoslovake proti oboroženim nemškim in avstro-ogrskim vojnim jetnikom. Združene države in Japonska so edine velesile, ki lehko izvršijo svoje naloge. Severna Amerika je predlagala japonski vladi, da bi vsaka poslala nekaj tisoč mož v Vladivostok, ki bi pod enotnim vodstvom zavarovali Cehoslovakom hrbet. Japonska je izrazila svoje soglasje. To pa ne bo kratenje ruske politične suverenosti ali slabljenje teritorijalne integritete.
I -----------------------------------------—
čehoslovaki tudi na Francoskem.
Ženeva, 5. avgusta. V taborišču za vežbanje v Orleansu so ustanovili kakor poroča „Matin“, poseben oddelek za vojake češke narodnosti. Tu sem hočejo prideliti one Cehoslovake, ki bi marali vstopiti v nove bataljone, katere nameravajo osnovati po uzorcu Čehosjovaških čet v Rusiji. Javljajo, da bodo vsi oni Čehoslovaki, ki pridejo iz Rusije preko Vladivostoka, porazdeljeni v te nove tvorbe. Poveljni jezik teh čet je češki, a vrhovno poveljstvo je francosko.
Odmevi Lansdowneovega
pisma.
Slab sprejem na Francoskem.
Curih, 5. avgusta. Pariška cenzura je prepovedala razprave o pismu Lansdownea za cele 4 dni. Danes pa so se pojavili prvi komentari vlade, ki se drži strogo odklanjajoče. Franciji svita sedaj prvič od početka vojne jutrajna zarja možnega miru in vsaka razprava o miru bi oslabila možnosti miru. Zlasti „Excelsior“, „Liberte“ in „Gaulois“ grajajo Lansdownea zelo. Sestavki socijalističnih dnevnikov o tem predmetu so zmernejši. „La Paix“ piše poleg drugega, da sedanji trenutek gotovo ni pripraven, če se ni v Angliji okrepilo razpoloženje za sporazumen mir. Konservativno in royalistovsko časopisje bruha plamen na Lansdownea. „Libre Parole“ primerja Lansdownejevo pismo z bombami izdajalcev. Škoda je ogrevati se za utopije, ker zabranjujejo realno politiko. Pacifisti bi morali molčati vsaj do zaključitve sedanjih operacij.
Nemški uradni glas o možnosti miru.
Angleži naj sedaj govore.
Berolin, 5. avgusta. Kakor javljajo, je odgovoril Bonar Law na interpelacijo Kingovo, da je angleška vlada vedno pripravljena pretresati resne mirovne pogoje. Če Bonar Law tako odgo-
varja, potem se to pravi, da smatra samo tiste pogoje .pretresovanja vrednim, ki so pisani v angleškem smislu- Že sam namen uvesti tarifno reformo, je za nemško delavstvo nesprejemljiv, ker hoče Nemčijo gospodarsko ugonobiti. Kar so nemški državniki rekli o miru, je tako jasno, da jih vsak razume kaj hočejo doseči. Zdaj naj stavijo drugi protipredloge.
Berolin, 5- avgusta. „Norddeutsche Allgem. Ztg.“ piše, da je glasom nekega poročila „N. Rotterd. Couranta“, ki ga razširja več nemških listov, odgovoril državni tajnik Bonar Law na vprašanje poslanča Kinga v spodnji zbornici, da je angleška vlada vedno pripravljena razmotrivati o predlogih za dosego zadovoljujočega miru. Na to pripominja „D. Allg. Ztg.“:
Ze sama misel o tarifih pravi, da hočejo tam očito nadaljevati gospodarsko politiko, ki je tudi delavstvo ne more sprejeti, kajti ona hoče zadaviti naše gospodarstvo po vojni. Predno se bo moglo govoriti, da so Britanci pripravljeni k miru, treba razjasniti vprašanje, kake pogoje smatra Bonar Law za zadovoljujoče. Mi zase nimamo povoda, da bi naslavljali na Anglijo to vprašanje, kajti odmev dosedanjih izjav o naši pripravljenosti za mir je bil v sovražnem inozemstvu nam pravi, da vede vsak korak po tej poti le k novim sumničenjem Nemčije in k pod-žiganju sovražnih vojnih hujskačev. Kar pa so rekli naši državniki o miru, popolnoma zadostuje vsem, ki hočejo prav slišati, da opravičijo našo zahtevo, da že vendar enkrat da nasprotna stran odgovor, ki ga bo možno smatrati zadovoljujočim.
Lloyd George anglosaškim narodom.
Ob četrti obletnici vojne.
London, 5. avgusta. (Reuter). Ob priliki četrte obletnice, odkar se Anglija udeležuje vojne, objavlja Lloyd George naslednjo poslanico, ki se naj proglasi v celem združenem kraljestvu, v Angleških dominijih in v Združenih državah dne
5.	avgusta zvečer.
Poslanica, ki jo za četrto obletnico vojne pošilja britanski državi, pravi: Vzdržite: Mi se v tej vojni ne borimo za samosvoje cilje, vstopili smo v vojno, da zopet pridobimo svobodo narodom, ki so bili surovo napadeni in izkoriščani. Hočemo dokazati, da se ne more nobeden, še tako mogočen narod udati protizakonitemu brezobzirnemu militarizmu, ne da bi ga doletelo skoro, sigurno in usodepolno plačilo od svobodnih narodov. Pred tako zmago končati bi bil zločin' na bodočnosti človeštva. Pravim vam, vzdržite, ker naše pričakovanje zmage ni bilo nikdar tako sijajno kakor danes.
Ravno pred šestimi meseci so vladarji Nemčije namenoma zavrgli pametno ureditev, ki so jo bili predlagali alijiranci. Skinili so konečno krinko zmernosti, razdelili so Rusijo, zasužnjili so Romunijo in so poskusili s silo si prilastiti moč s tem, da so mislili z zadnjim obupanim napadom premagati alijirance. Radi nepremagljive hrabrosti alijiranih armad pa je sedaj nedvomno, da se sanje o podjarmljenju, sveta, radi katerih so bahavo zahtevali vojno, nikdar ne obistinijo.
A bitka še ni dobljena. Mogočna pruska avtokracija se še vzdržuje s silo ali zvijačo, da bi ušla porazu in zasigurala militarizmu novo dobo. Nočemo poskušati uiti grozotam vojne na način, da bi jih podedovala za nami naša deca; ker smo prevzeli nalogo, jo moramo izvesti prav do konca, dokler ne dosežemo pravične in trajne ureditve.
Nesoglasje med Lloyd Georgevim govorom in vojnimi cilji Anglije.
Stockholm, 3. avgusta. „Socialdemokraten“ zavzema stališče napram govoru Lloyd Georgea, čegar agresivna gospodarska politika napram Nemčiji in njegova zahteva, da se izključi Nemčija iz zveze narodov, nasprotujeta vojnim ciljem, ki jih je sicer objavila Anglija-
Hi
Ključ angleškega svetovnega monopola.
Egiptovski kedive se je izrazil napram so-trudniku „V. Z.“ o izjavah Balfourja in Lloyd Georgea, da jih razume tako, da hočeta oba državnika spraviti za vse večne čase svetovni monopol za vse surovine pod angleško kontrolo. Tu je pa egiptovsko vprašanje bistvene važnosti. Omejitev monopola v skupnem svetovnem pro-mnti s surovinami na tihem stavi predpogoj, da je za Anglijo ključ tega svetovnega monopola sueški prekop.
Samo pot pravice!
V nekem članku „Beri. Tagblatta“ se priznava nemški general grof Maks Montgelas — kajpada je on bavarski general v dispoziciji — za navdušnega pristaša misli o zvezi narodov, ki jo slavi kot velik ideal človeštva. Grof Montgelas končuje senzacinalni članek takole: Kdor stremi v slabo razumljenem nacijonalnem egoizmu samo za koristjo svojega lastnega naroda, kdor se vdaja domnevam, da mu more v življenju držav tuja bol povzročati lastno radost, kdor nikoli ni mogel ali pa je pozabil čuvstvovati za ideale človeštva, vedi, da morata nasilna politika in gospodarstvo na kopnem povzročiti nasilno gospodarstvo in
politiko na morju in narobe. Iz tega kroga pogreškov nas vodi samo pot pravice ...
*
Amerikanci znajo.
Amsterdam, 5. avgusta. Reuter javlja: 9 zastopnikov ameriškega kongresa, ki so došli na Angleško, da študirajo tam vojne naprave, je izjavilo:
Doba pripravljanja za volsko je končana. Amerika ima 20 milijonov mož v služben* starosti. Na Francoskem imamo poldrug milijon mož in do konca oktobra jih bo dva milijona. En milijon mož se vežba v Ameriki. Ne glede na municijo, katero dobavljamo zaveznikom, je Amerika izgotovila po svojem vstopu v vojsko toliko pušk, da dobi lahko vsak mož dve. Izgotovili smo dalje 82540 strojnih pušk. Vsak teden od-dajemo en milijon izboljšanih ročnih granat. Pripravljenih imamo 25000 letal in 100.000 letalcev. Novi ameriški motor je v primeri s svojo težo najmočnejši stroj na svetu. Preletel bo ocean v 20 urah. 4. julija smo spustili v morje 100 ladij. Vsak meseč zgradimo pol milijona ton. Konec vojske se bliža. Nemčija bo popolnoma premagana.
Veselje v New-Yorku nad zmago.
Zürich, 5. avgusta. Nad uspehi protiofenzive vlada v New-Yorku silno veselje. Župan je ukazal zvoniti četrt ure, na borzi so kurzi silno poskočili. Časopisje slavi Focha, ker se mu je posrečilo uresničiti enotno fronto.
Volja za mir na Francoskem.
Francoski socijalisti so na kongresu sprejeli resolucijo, s katero zahtevajo sklicanje mednarodnega kongresa socijalistov. Resolucija poziva poslance, da ne glasujejo za vojne kredite dokler vlada ne izda udeležnikom mednarodnega kongresa potnih listov.
V vrstah francoskih socijalnih demokratov se bore 4 smeri za nadvlado. Skrajna desnica z bivšim municijskim ministrom Thomasom na čelu je za nadaljevanje vojne do končne zmage. Središče stranke se zbira krog dnevnika „Humanite“, ki je oficijelno glasilo stranke, tudi ti socijalisti so za brezpogojno dovolitev . vojnih kreditov. Zmerne levičarje vodi Jean Longuet, on je predložil od zborovalcev sprejeto resolucijo. Na skrajni levici pa so takozvani Zimmerwaldovci, ki načelno odklanjajo vojne kredite.
Longuetova resolucija, ki so jo zborovalci sprejeli s 1514 glasovi proti 1073, vsebuje naslednje točke:
1.	) Bramba domovine, kjer je potrebna, je dolžnost stranke.
2.	) Revizija vojnih smotrbv antante na temelju proglasa ruske revolucije in manifesta Wil-sonovega.
3.	) Ustanovitev zveze narodov.
4.	) Odklonitev vojnih kreditev, dokler se vlada ne izjavi, da je pripravljena da izda soci-jalistovskim delegatom potne liste za mednarodno konferenco socijalistov.
5.	) Obsoditi treba one voditelje socijalistov, ki so podpirali nasilno politiko vlade.
6.	) Upirati se treba vsem načrtom, ki streme za vmešavanjem antante v notranje zadeve Rusije, tudi če bi to zahtevali ruski socijalisti.
, Ta resolucija jasno kaže, da se preraja mišljenje francoskih socijalistov; ne gre pa seveda, da bi to dejstvo precenjevali. Treba namreč pomisliti, da francoski socijalisti še dolgo ne bodo soglasni in če bi bili, bi še ne mogli reči, da je vsa Francija istega mnenja. A če bi tudi vsa Francija glasovala za resolucijo, moramo vendar vedeti, da je ravno ona, ki v političnem koncertu antante oanes ne velja toliko kot prej.
Gotovo pa je sedaj, da se začne razmerje angleških in francoskih socijalistov krhati. Do sedaj so si francoski in angleški socijalisti bili edini, da se je treba vojskovati do konca. Zato je ta izprememba v naziranju silnega pomena. Ravno sedaj ko so Francozi na zapadni fronti začutili nekaj več vojne sreče, je pomenljivo, da postaja ljudska politika zmernejša, ko bi bilo vendar pričakovati, da se na novo okrepi fanatizem.
* ‘
* *
Ce bi Jaures še živel.
Kakor poroča „Voss. Ztg.“ iz Ženeve, je prišlo na spominski slavnosti Jauresa, ki jo je priredila socialistična stranka v Parizu, med govorom Thotnasa do hrupnih prizorov. Longuet je pripomnil: Če bi Jaures še živel, bi bilo gotovo že konec vojne. Ta stavek so navzoči sprejeli z navdušenim pritrjevanjem.
Sila morale.
Ženeva, 4. avgusta. „Journal de Paris“ ugotavlja, da se zdi vojaška odločitev svetovne vojne izključena. V prejšnjih vojnah je bila ta možna, zdaj pa bo odločevala le sila morale.
Francoski generali pred sodiščem.
Ženeva, 5. avgusta. Na izrečno povelje Cle-menceaua je dvignil vojni minister obtožbo proti

onim generalom, ki so izgubili bitko na Chemin des Damns. Velika skupina politikov in parlamentarcev zahteva smrtno obsodbo onih, ki so zakrivili po tisočih broječe človeške žrtve.
Anarhija.
Ko se je vojska pričela, je vsa javnost bila pri nas prepričana, da je prišel za Slovence in za Jugoslovane sploh usodni trenotek, ko se bo šlo za našo bit ali nebit Iz tega spoznanja se je rodilo drugo: Zapostaviti je treba vse strankarske razlike, kolikor se pač da, da združimo vse svoje sile v enoten nastop kot narod, da si zagotovimo svojo eksistenco kot tak.
Lepa in plemenita misel je bila ta- Sedaj pa poglejmo, kako enotno nastopamo kot narod po štirih letih vojske:
En del se drži starega socialističnega programa, ki vidi edino rešitev balkanskega in ž njim vred tudi jugoslovanskega vprašanja v ustanovitvi balkanskih združenih držav na republikanski podlagi. To je najstarejši in najobsežnejši jugoslovanski program.
Drugi zahtevajo Veliko Srbijo. Ta zahteva je nam vsem tako znana, da nam ni treba dalje govoriti o nji.
Tretji stoje na stališču majniške deklaracije, ki zahteva ujedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev v samostojno državo pod habsbuiško vlado.
Četrti se opirajo na Budimpešto, ker so mnenja, da ogrske države še ne bo tako hitro konec in ž njo vred tudi politične moči Madja-rov ne.
In zopet drugi gledajo na Dunaj, da jim ta prinese bodočo srečo.
V	različnih odborih zopet sede možje, ki čakajo potrpežljivo na zmago antante in popolnoma prepuščajo Angležem in Lahom, da napravijo z nami kar hočejo.
Taka je bilanca našega enotnega narodnega nastopa v resnici 1 Žalostna bilanca!
Najbolj enotno nastopamo pravzaprav še Slovenci. A tudi ta enotnost je le navidezna, ki nikogar ne moti ne na Dunaju in ne v Budapest!, ker tudi tam niso slepi in gluhi za stvari, ki se dajo izkoristiti v prid nemško-ogrski nadvladi. Mi sicer vsi prisegamo na majniško deklaracijo, a tolmači jo vsak po svoje v smislu ene ali druge zgoraj navedenih tbčk.
V	resnici torej tudi med nami ni enotuosti, kakor je ni med Hrvati in ne med Srbi, pač pa je polno različnih struj, ki računajo na vse mogoče dogodke v bodočnosti, samo realnih tal nočejo videti pred in pod seboj.
To je dejanjsko naše stanje. Če pišemo v časopisih in urbi et orbi slovesno zatrjujemo, da vsi enakp mislimo, da „ves narod“ enako čuti, da ves n^rod to ali ono enodušno zahteva — kaj je na tem? Smejajo se nam, to je vse.
Vemo, da bodo zagnali ljudje velik krik nad nas, češ, čemu pa razgaljate našo onemoglost pred svetom? Tem odgovarjamo z latinskim pesnikom: Vulnus ense recidendum est, ne pars sicera trahatur — rano je treba izrezati, da ne zboli še zdravi del. Upajmo, da ta bilanca odpre oči vsem, ki ne vidijo tega, kar leži pred njimi, ampak se raje naslajajo ob lepih besedah, da bodo začeli misliti nekoliko trezneje o tem, kam nas mora pripeljati tako stanje.
Spvjetska Rusija zopet v vojni.
Angleži, Francozi in Čehoslovaki so sovražniki.
Curih, 5. avgusta. Ruski sotrudnik „Z. P.“ javlja listu in potrjuje, da je nastopilo vojno stanje med Rusijo in Anglijo. „Pravda“ govori očito, da je sklenila vlada vojno s pomočjo Nemčije proti bivšim zaveznikom Rusije. Povelje izdano od Trockega poziva na vojno proti sovražnikom, ki so Angleži, Francozi in Čehoslovaki.
Ženeva, 5. avgusta. Francoski poslanik Noulens in poslaniki drugih antantinih držav so dospeli v Arhangelsk. Tamošnji sovjet je dobil ukaz, da poslanikov ne sme trpeti v Arhangelsku. Predsednik sovjeta je na to poslanikom zapovedal zapustiti mesto. Naselili so se v bližnji Kan-dalapi-
Rusija na strani Nemčije?
Kodanj, 4. avgusta. „Niewe Times“ izražajo bojazen, da pristopi Rusija prostovoljno na stran Nemčije, da se bo tako borila proti antanti, ki jo dozdevno ogroža.
Zadnje dni so se razširile vesti, da je nastopilo med Anglijo in boljševiki vojno stanje. V političnih krogih takega obvestila niso dobili. Razmerje med sovjeti in antanto je naravno zelo napeto, ker so vojskujoče se češko-slovaške brigade pravzaprav antantne čete. Oba dela pa sta se izogibala vsakim dejanskim in pravnim sporom.
Antanta uprizarja atentate.
Stockholm, 5. avgusta- Antanta širi / svoj terorizem tudi nad Finsko. Vlak, v katerem so se vozili člani finskega narodnega sveta, so pristaši antante pognali v zrak. 20 finskih poslancev in mnogo drugih potnikov^ je pri tem našlo smrt. Podrobnosti o dogodku še ni.
Stockholm, 5. avgusta. Pregled aktov obrane v Petrogradu in Moskvi je pokazal, da so bili na velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča izvršeni trije atentati s samokresom.
Rusija pritrjuje odcepitvi Livonskega in Estonskega.
„Lokalanzeiger“ poroča, da so nemško-ruska pogajanja o glavnih političnih vprašanjih popolnoma pojasnila nekatere važne zadeve; tako tudi vprašanje odcepitve Livonskega in Estonskega od ruske države, proti kateri moskavska sovjetska vlada ne bo imela, na podlagi po nji proklamirane samoodločbe narodov nikakih pomislekov. Sovjetska vlada se v bistvu strinja z odcepitvijo obeh dežel in je poslala v Berolin primerno izjavo. Tudi v več drugih političnih vprašanjih ne obstoje nikaka bistvena nasprotslva več-
Moskva pred obleganjem.
Kodanj, 4. avgusta. Boljševiki se mrzlično pripravljajo na obrambo Moskve. Računati je z
možnostjo kmalošnjega obleganja Moskve, ker so baje Čeho-slovaki oddaljeni le še 200 km od mesta.
*
♦ *
Vse moči proti Čehoslova-kom.
Moskva, 2. avgusta. Glasom tukajšnjega tiska je svet ljudskih komisarjev^ dovolil 300 milijonov rubljev za boj proti Čehoslovakom in antantinim četam iz Murmana. Ruski državljani, ki bi sprejeli kako drugo državljanstvo, morajo takoj zapustiti Rusijo.
Moskva, 2. avgusta. Listi javljajo: Radi predaje Simbirska je Trocki zapovedal preiskavo. V Vologdi so odkrili protirevolucijonarno zaroto. 40 oficirjev so zaprli.
Moskva, 2. avgusta. Kakor poročajo listi je Trocki\ s posebnim vlakom prispel v Petrograd.
Moskva, 2. avgusta. Na povelje sovjeta v Murmanu je sprejemanje telegramov in njih odpravljanje v inozemstvo prepovedano.
Japonci v Vladivostoku.
London, 4. avgusta. Reuter javlja: Uradni japonski list od 2. avgusta priobčuje vest, da so odšle prve japonske čete v Vladivostok, ker so Zedinjene države zahtevale skorajšnjo odpošiljatev čet v pomoč Čehoslovakom.
Paris, 4. avgusta. Prva japonska divizija je došla v Vladivostok.
Bern, 5. avgusta. „Intelligenzblatt* javlja iz Kodanja, da so Čehoslovaki zasedli Orenburg. Mesto je važna postaja na poti od Urala v Afganistan.
Poljska država.
Dunaj, 4. avgusta. Poljski listi pravijo, da bo o ustanavljajoči se Poljski državi definitivno odločeno še tekom letošnjega leta.
Baron Hussarek v Budimpešti.
Dunaj, 5. avgusta. Kakor javljajo „Ungar. Post“ iz Budimpešte, pride min. predsednik baron Hussarek jutri tja, da opravi kot šef avstrijske vlade pri ogrskem min. predsedniku in pri članih ogrske vlade svoj nastopni obisk. Baron Hussarek ostane morda en dan v Budimpešti in bo v sredo že zopet na Dunaju.
Hussarek in Cehi.
Praga, 5. avgusta. „Venkov“ ve poročati, da se baron Hussarek začne posvetovati s parlamentarnimi strankami. Za Česky svaz bodeta konferirala njega predsednik Stanek in podpredsednik Tušar.	,
Odpust tjfeh najstarejših letnikov.
Dunaj, 5. avgusta. Glasom oficijelnih poročil bodo 51, 50, in 49 let stari ljudje odpuščeni izpod zastav. Minister za domobranstvo Czapp je pojasnil poslancem, da je ukrenil vse potrebno glede 49-letnikov. Izmena letnika prične s 15. septembrom in do 31. decembra 1918 bo demobiliziral zadnjijmož pri svojem nadomestnem oddelku. Kot nadomestek prihajajo v prvi vrsti v poštev vsi za pomožno službo sposobni letniki 1870— 1900 in v drugi vrsti za fronto in stražo sposobni letniki 1870 in 1871; to sta najstarejša dva letnika, ki sploh prihajata v poštev. Na poljedelce in ljudi sličnih poklicev se bo najbolj oziralo.
Ogrsko žito za Avstrijo.
Budimpešta, 5. avgusta. Da ublaži pomanjkanje prehrane v Avstriji, je ogrsko ministrstvo ukrenilo, da dobe ogrski poljedelci za takoj oddano žito višje cene. To žito pa bodi namenjeno samo za Avstrijo.' Na ta način je bilo prevzeto že mnogo moke in odpravljeno na Avstrijsko. Troške za premije in za otežkočeno opravljanje žetvenih del pa bode nosija Avstrija.
Dunaj, 5. avgusta. Urad za ljudsko prehrano je ukrenil, da bodo v prihodnjem šolskem letu dobivali potrebni šolarji vsak dan topel za-jutrek. Politične oblasti raznih dežel so že poročale o potrebnih množinah kave in sladila.
Umor radi draguljev.
Dunaj, 5. avgusta. Danes se je pred tukajšnjim porotnim sodiščem začela razprava proti 17 let staremu Kurtu Franke in 31 let staremu Emmu Davidu, ki ju dolže umora gospodične Earl, da bi mogla oropati nakit baronice Vivante, kateri je bil pri Earlovi v hrambi. Kurt Franke priznava zločin v smislu obtožnice, David pa trdi, da je zločin zasnoval in izvedel Franke.
Radi alkohola — smrt/
Dunaj, 5. avgusta. Na kolodvoru za uvršče-vanje vlakov v Penzingu so našli v vagonu več huzarjev z znaki zastrupljenja. Eden njih, neki Franz Scholz, je bil že mrtev. Huzar Toth je bil v hudem kolaptičnem stanju. Več huzarjev je imelo glavobol in so bljuvali. Do večera so 4 vsled zastrupljenja umrli. Dognan je že tudi vzrok-. Huzarji so bili namreč našli sodček in so mislili, da je v njem žganje. Pili so, a bil je metil-alkohol.
*
•* *
Polet čez oceam.
Amsterdam, 4. avgusta. „Daily Mail“ razpisuje nagrado 10.000 funtov za onega letalca, ki prvi preleti atlantski ocean. Dotični letalec mora vzleteti v St. Johnsu v Novi Fundlandiji in pristati na Irskem. Razdalja znaša 1800 milj. Poskusni polet ni le znanstvene, temveč tudi velike vojaške važnosti, ker namerava antanta, če se. posreči polet, zanaprej vsa letala transportirati po zračni poti iz Amerike v Evropo.
Nameravani napad na hetmana Ukrajine.
Preiskava v zadevi umora fim. Eichhorna še ni končana. Takoj so ukrenili nove varnostne odredbe. Najdena dokazila pričajo, da je bil nameravan napad tudi na ukrajinskega hetmana Sko-ropadskega.
Ukrajinci v Avstriji.
Kijev, 4. avgusta. Kijevski listi javljajo, da je posebni odsek ministrstva za prehrano odpotoval v Avstrijo, da si ogleda tvornice za poljedelske stroje, nakupi strojev in ustanovi pogoje za nakupovanje v bodočnosti.'
Kolera v Moskvi.
Moskva, 4. avgusta. Kolera se v Moskvi takorekoč vidno širi.
Po domovini.
Občni zbor Katoliškega tiskovnega društva se vrši jutri v sredo ob polu treh popoldne in ne ob treh popoldne, kakor smo bili javili.
Nemci in jugoslovansko vprašanje. „Agra-rAer Tagbl.“ citira članek g. Ernsta Kleina, ki ga je ta napisal za neki praški list „Deutsche Arb.“
Ta članek pogreva pravzaprav samo staro zelje in g. Klein, ki sedi menda še v uredništvu „N.
Fr. Presse“, gotovo sam ne ve, kaj je pisal. Seveda bodo rekli zopet ljudje, da edini, ki je kriv, da se tako piše o nas, je dr. Šušteršič! Ali pa dr. Lampe, ker eden mora biti kriv; ali Šušteršič ali Lampe, to je vseeno.
Pravaška resolucija. Dne 1. avgusta je zborovala stranka prava v Zagrebu. S silnim navdušenjem so mnogobrojni zborovalci sprejeli naslednjo resolucijo, ki jo je stavil slunjski župnik Mikan. Navajamo točko prvo in tretjo, ker druga je v došli nam „Hrvatski“ zaplenjena: I. „Vieče stranke prava uvidjajuči kako veliki svjetski do-gadjaji iznose na dnevni red i riešenje hrvatskoga pitanja — odobrava dosadanji rad i težku borbu, koli svojih zastupnika u saboru, toli predstavnika i novinstva stranke za čisti hrvatski nacionalni smjer i za uspostavu starodrevne države hrvatske u sklopu Habsb. monarkije, u smislu programa Stranke Prava od 1894. II. (Zaplenjeno.) III. Vieče stranke prava predpostavlja, da će napokon i mjerodavni faktori uvidjeti, kako je riešenje t. zv. jugoslavenskog pitanja u hrvatskom duhu — i interesima monarkije neobhodno, pa da če sbog toga sami poraditi oko oživotvorenja ovih zahtjeva hrvatskoga naroda, kako nebi nove protivne struje preotele mah. U svim prilikama, koje bi mogle zadesiti hrvatski narod stranka prava ostaje nepokolebiva na stanovištu hrvatske narodne državne individualnosti“.
Iz deželnega odbora. Ljudskošolskemu učiteljstvu na ljubljanskih šolah se je za čas od 1. julija 1918 naprej do preklica dovolila SO9/« doklada k stanarini.
Svarilo. Že pred dnevi smo objavili neko notico za vse kroge občinstva. Danes nam prihaja v uradni stilizaciji. Evo je: Dogodilo se je že večkrat, da se je kdo zoperstavil vojaškim stražam in patruljam, ki stražijo blago na železnicah, ali da se ni pokoril odredbi vojaških straž ali njih klicu. Vojaška straža je bila primorana rabiti orožje. Z ozirom na svarila, ki so na kolodvorih nabita, se občinstvo opozarja, da imajo straže, ki so v železniški službi, vse pravice in dolžnosti vojaških straž. Ako se jej kdo zoperstavlja ali celo dejansko v bran postavi, je straža dolžna, nastopiti odločno in če treba, rabiti tudi orožje. Kogar bi straža pozvala ta naj takoj obstoji, ker je sicer njegovo življenje v nevarnosti, ter se naj brez ugovora pokori nje odredbam.
Kolkovanje prošenj za oprostitev. C- kr. finančno ministrstvo je odredilo, da morajo biti prošnje za oprostitev čruovojnikov od črnovoj-niške službe kolkovane z 2 K in priloge z 50 vin. Kjer ni prošnje, mora biti z 2 K kolkovana opro-stitvena razvidnica II., eventualno razvidni sezna-mek o oprostitvah II. Kolkovanja so prosti uradi, železnice, Rdeči križ, pomožna društva in obrati, ki so pod vojaško oblastjo. Oprostitvene razvid-nice II. in razvidne seznamke II. je kolkovati na oni strani, kjer je podpisan prosilec.
Vojaške ustanove se oddajo sledečim ose-bamj vdovam ali sirotam brez očeta in matere vojaških oseb, kojih možje, oz. očetje so padli pred sovražnikom v vojni 1914/16 ali umrli za ranami ali vojnimi napori; pri četah služečim vojakom podčastnikom z daljšo službeno dobo; pomoči potrebnim sirotam ženskega spola po vojaških upravnih uradnikih; v sedanji svetovni vojni invalidnim oficirjem avstrijskega državljanstva od VIII. činovnega razreda navzdol; revnim vdovam umrlih častnikov; zaslužnim, aktivnim častnikom, ki so brez sredstev, od stotnika ali ritmojstra doli; pomoči potrebnim vdovam in sirotam takšnih vojaških oseb, ki so pripadale tekom svetovne vojne četam fml. Hofmanna in so padle pred sovražnikom ali umrle za vojaškimi poškodbami, ne glede na narodnost ali vero.
Padli so junaki. Valentin Končič iz Lisičje vasi pri Pokrčah, Ferdinand Uranj iz Dobrle vasi in Franc Vricman iz Stopne vasi pri Šmihelu, vsi Korošci. — Ob Piavi je padel vrl mladenič Alojz Kosmač od g. str. p. št. 2, iz Cirkna na Goriškem; ob Piavi je ubila laška granata 241et-nega Rudolfa Batič iz Gorice.
Umrli so v Ljubljani. G. Alojzij Lavtar; pogreb je danes- — Na Ambroževem trgu št. 1 je umrla gostilničarka ga. Frančiška Pavšek; pogreb je danes ob 6. uri. — Smrtna kosa po domovini. V Šturijah je umrl 30. julija Ludo-vik Novak, star 69 let, večletni občinski svetovalec in cerkveni ključar. — V Dvoru pri Žužemberku je umrla gdčna. Ana Horvat, stara 27 let, hči posestnika in gostilničarja.
Mesečni abonementi za britje in striženje v brivnicah odpadejo.
Drago odkupljen. Posestnik Franc Drenik iz Prečne je moral dati ves svoj denar, 23.000 K, dvema lopovoma, ki sta ga vračajočega se domov ustavila z grožnjo, da ga sicer ustrelita.
Odlikovanja med vojaštvom. Zdravnik dr. Just Pertot iz Trsta je odlikovan z zlatim zaslužnim križcem s krono na traku hrabrostne svetinje v priznanje požrtvovalnega delovanja v vojni zdravstveni službi. — Dhigo odlikovanje, Signum laudis, na traku hrabroštne svetinje, je dobil vojaško-oskibovališčni bficijal in predstojnik c. kr. skladišča Stanislav Adler za izborno službovanje v vojni.
Odlikovana duhovnika. C. g. Franc Schweiger, dekan v Leskovcu, in gosp. Alojzij Kurent,
mestni župnik v Krškem, sta prejela srebrno častno svetinjo z vojno dekoracijo za zasluge, ki sta si jih pridobila za Rdeči križ.
Odlikovanje in imenovanje. Gosp. Gustav Wester, sin c. kr. šolskega svetnika, od 7. g. t. p. je ponovno odlikovan in imenovan praporščakom.
Novi ravnatelj novomeške gimnazije gosp. Josip Wester je 1. t. m. prevzel vodstvo gimnazije v Novem mestu po g. šolskem svetniku Fran Brežniku.
Slovenska trgovska šola v Trstu. Naučni minister je nadalje podelil privatni dvorazredni slovenski trg. šoli v Trstu pravico javnosti za šolsko, leto 1918/19.
Španska bolezen se je baje pojavila v Mokronogu. Obolel je na nji župnik Bukowitz.
ZensJra gimnazija v Trstu. V Trstu nameravajo s prihodnjim šolskim letom otvoriti zasebno žensko gimnazijo.
Naredbe glede stanovanj. Deželna vlada razglaša: Na podstavi člena I. ukaza ministra za socialno skrb v sporazumu z ministroma za notranje stvari in pravosodje z dne 28. marca 1918, drž zak. št- 114, se v sporazumu z deželnim odborom kranjskim za okoliš deželnega glavnega mesta Ljubljane zaukaže, da se docela uporabljajo predpisi L, H. in III. oddelka zgoraj omenjenega ministrskega ukaza.
Nekaj posebnega. V fari Št. Peter pri No vem mestu se pridela toliko in tako dobrega vina, kakor le v malo občinah na Kranjskem. Nekaj posebnega pa je, da ni danes v celi župniji niti ene gostilne.
Državna loterija. Rok za obnovo tretjega razreda desete državne loterije je potekel snoči. Žrebanje se bo vršilo v torek, 13. in sredo 14. t. m.
Gostilničarka Kalan iz Škofje Loke nam poroča, da se v njeni gostilni ne pleše ponoči, kakor je trdil neki dopis.
Koncert v „Unionu“. V četrtek, 8. avgusta, točno ob pol 9. zvečer se vrši v veliki dvorani hotela „Union“ koncert dveh slavnih umetnikov. Na sporedu so krasne pesmi tudi domačih skladateljev ter arije iz raznih oper, ki jih bo pel g. Julij Betetto, c. kr. operni pevec dvorne opere na Dunaju, na klavir pa bo sviral g. Josip Pro-chazka, skladatelj, klavirski virtuoz in profesor konservatorija v Pragi. Spored je jako lep.
Drago vino. Po ljutomerskem in radgonskem okraju se klatijo agentje, ki že sedaj ponujajo za letošnje vino 9—11 kron. To so cene na veliko. Kdo si bo še mogel privoščiti kapljico?
Ravnatelj V :ž. železnic dvorni svetnik dr. Rudolf Schwitz je pomaknjen v IV. činovni razred drž. uradnikov.
Širom sveta.
Izvozna centrala živil na Ogrskem. Ogr' sko prehranjevalno ministrstvo izdeluje načrt, po katerem naj se centralizira izvoz ogrskih življenjskih potrebščin. Tvrdke, ki so dozdaj izvažale življenske potrebščine, naj bi proti odškodnini 4 odstotkov dobavile živila, prodajale in razvile ves transport- Odvišnji dobiček naj bi zaplenila država. Izvoz posameznih določenih življenjskih potrebščin se bo le tedaj dovolil, ako se dotične tvrdke obvežejo, preskrbeti živil za državno urad-ništvo pod najvišjo ceno. Gotovo industrijsko uporabljive življenjske potrebščine bo država sama podelavala in izvažala.
Proti ženitvi bolnikov. Mestni zastop v Aradu na Ogrskem je zaprosil parlament, da bi bilo sklenjeno, da bolni ljudje ne smejo stopati v zakon- Pogoj za ženitev ali možitev bodi spričevalo o zdravju, izdano od uradnega zdravnika. — Zelo umestno!
Zvišanje poštnih in telefonskih pristojbin.
Z Dunaja poročajo, da bo v kratkem objavljena odločba, da se polagoma izpopolnijo telefonske črte; istočasno bodo pomnožili telefonske aparate-Obenem se bodo zvišale poštne in telefonske
pristojbine.	„
Na železnicah vedno pnjetnejse. Iz Budimpešte poročajo, da je ogrski trgovski minister odredil, da mora vsak potnik, katerega se dobi brez veljavnega voznega listka, plačati dvojno voznino, najmanj pa 10 K. Kdor stopi na peron brez karte, plača globo 2 K. Nadalje se ima strogo paziti, da se vozi vsakdo v razredu, za kateri je plačal. Ako je voz prepoln, morejo potniki doplačati višji razred ali pa se peljati v nižjem. Naredba stopi v veljavo 1. novembra.
Prevoz., lastnega pridelka žita in krompirja iz Kranjske na Goriško. Marsikatera begunska družina je imela v najemu njivo na Kranjskem in želi sedaj prepeljati pridelano žito ali krompir na Goriško. Potrebna transportna dovolila daje ljubljanska podružnica Zavoda jza promet z žitom. V to svrho je treba predložiti potrdilo onega okrajnega glavarstva, odkoder želi kdo izpeljati svoj pridelek. Na potrdilu mora biti navedeno: 1. da je prosilec v resnici imel njivo v najemu in od koga; 2. s čem je imel posejano njivo; 3. koliko je posejal oziroma koliko pri-
delal Velikanski gozdni požar. „Progres de Lyon“ poroča iz Nizze, da gore gozdovi Mons de 1’ Esterel na več krajih. 2000 hektarjev je že opustošenih. Požara ni moglo omejiti niti vojaštvo, ki je prihitelo gasit.
Velika vročina v Ameriki. „Züricher Post“ javlja iz Pariza, da že tri dni veje nad Združenimi državami prvi veliki vročinski val. Toplomer se vsak dan dvigne v senci na 40 stopinj- Veliko slučajev solnčarice se je v mestih že dogodilo.
Blagoslov vojne. Tisoč milijard (bilijon kron) znašajo dolgovi, ki so si jih vojujoče države nakopale v teh štirih letih vojne. To je vec nego je vredno vse premoženje Nemčije, Avstro ogrske in Anglije. Število mrtvih cenijo na U milijonov, poškodovanih pa je 19 milijonov.
Razdolženje ogrskih uradnikov. Ogrski parlament se je v finančnem in justičnem odseku bavil z razdolženjem javnih uradnikov. Gre za zakon, ki bi omogočil konverzijo njihovih dolgov. Odsek je sklenil, da priporoča parlamentu zadevo kot nujno.	________
Razširiaite „Novice“.