Št. 43 (918) L. XVIII. NOVO MESTO, četrtek, 26.10. 1967 DOLENJSKI LIST Za občinski praznik BREŽIC in NOVEGA MESTA ter krajevni praznik SEMIČA in VINICE naše iskrene čestitke vsem občanom! DOLENJSKI LIST Odločno proti slabostim Večina krajevnih konferenc organizacij ZK v krški občini je že mimo. Značilno zanje je, da so komunisti zelo odločno nastopili proti dosedanjim slabostim v vrstan ZK- Od novih delovnih oblik vsi po vrsti veliko pričakujejo. Na Senovem so obravnavali položaj rudnika v zvezi z razvojem kraja v prihodnjih letih. Govorili so tudi o uresničevanju reforme. ZAKAJ TOLIKO ZIDAV BREZ DOVOLJENJA Lokacij dovolj, le dostopne niso Bo občini dana pravica do razlastitve zemljišč, če bo to narekovala potreba po urejeni stanovanjski izgradnji? V novomeški občini si je veliko zasebnikov postavilo hiše na črno, kar pomeni, da so zidali, ne da bi izrabili predpisano pot. Zidav na črno je čedalje več, in ker kaže, da so pristojni organi prota njim čedalje bolj brez moči, se ponuja misel, ali ni tako zaradi objektivnih razlogov. Kajpada sistem ni vsega kriv, ker je treba upoštevati, da se črnim gradnjam navadno zelo mudi, res pa je tudi, da mnogi hote obidejo zakonito pot, ki je v stanovanjski izgradnji v veljavi. časi, ko so zasebniki zidali na črno zato, ker ni bilo zazidalnih načrtov in iz podobnih razlogov, ki so jih navajali inšpekcijskim organom, so mimo. Občinska skupščina je nedavno sprejela zazidalne načrte za 88 lokacij, pred tem pa še za več. Zazidalni načrti bodo ene zadovoljili, drugih ne, vendar je edino prav, da je dovoljeno zidati le v skladu z urbanistično ureditvijo naselij, ne pa kjer kdo želi. Pa je stopilo nekaj vmes, da kljub zazidalnim načrtom in lokacijam zasebniki ne morejo postavljati hiš po redni poti. Lokacije namreč so, pa jih tudi .ni; so na načrtih, ni jih pa na terenu. Zemlja, kjer naj bi zidali, je zasebna NAČRTNO IZOBRAŽEVANJE TUDI NA VASI Za kmečko mladino Kmečka mladina ne vidi bodočnosti v zasebni kmetiji, zato že vsa leta po vojni uhaja v tovarne, kjer se največkrat udinja kot nekvalificirana delovna sila. V osnovnošolskem sistemu smo opustili kmetijsko izobraževanje, kar kršijo je b!lo v navadi pred vojno na podeželskih Šolah. Tudi kmetijske strokovne šole so pustile vnemar izobraževanje bodočih zasebnih kmetovalcev. V naprednih zahodnih In vzhodnih državah je to urejeno drugače: sin ne more prevzeti od očeta kmetije, če ni opravil kmetijsko šolo in prestal najmanj enoletno prakso pri kme ovalcu, ki mu ga je določila oblast. To je predpisano z zakonom. Vsa povojna leta smo kmetu veliko pridigali o sodobnem kmetovanju, toda on še vedno dela z vprežnim plugom, s koso in motiko ter prideluje vse. Bodočnost zasebnega kmetijstva pa je samo v specializaciji in v pridela-vanju tega, kar zahteva tržišče. Na mladih sloni bodočnost. Ze v šoli, pa tudi po njej jim je treba vcepljati v srce ljubezen do sodobnega kmetovanja. Tej misli sledijo zimski tečaji za kmečko mladino, ki jih že nekaj časa prirejajo v Spod. Posavju, zdaj pa se jim pridružuje tudi kmetijska šola Grm. (Več o tem berite na 18. strani!) Stare ljudi je težko spreobrniti, zato je prav, da smo se tega lotili pri mladih! M. JAKOPEC Z avtomobilom v oreh ob cesti 20. oktobra popoldne se Je pri. Peljal iz smeri tovarne pohištva v Brežicah voznik osebnega avtomobila Milan Kovač iz Crefinjlc. po srečanju z neznanim voznikom T bližini Cankarjeve ulice ga Je zaradi neprimerne hitrosU zaneslo * oreh ob cesti. Na avtomobilu J? za okrog 6.000 ND Škode, voz-"»k pa Je ostal nepoškodovan. PRIHODNJA ŠTEVILKA Dolenjskega lista bo zaradi praznika (dneva mrtvih) izšla v petek, 3. novembra 1967. UPRAVA LISTA 29. ono Dolenjskih listov smo tiskali danes, 26. oktobra 1967: od tega za stalne naročnike ^6.749 izvodov, za drobno prodajo (kolportažo) 2095 izvodov in za arhiv ter dokazno gradivo 236 izvodov. Nove naročnike še sprejemamo! UPtfAVA DOLENJSKEGA USTA last. Družbena zemlja je skoro pozidana, zasebniki pa svoje ne prodajo, če pa jo, so cene visoke. Pojavljajo se špekulacije. Občina nima pravice pose- DANES: O Občine proti državi str. 2 O Protesti po vsem svetu str. 2 (t) Donosna cena krompirja str. 3 O Poln hranilnik str. 4 O Tovarna na stebrih starega kozolca str. 5 £) Armada v zibelki partizanstva str. 10 O Strašilni strel na Cigane str- 18 O Brežice na vrhu str. 19 0 in 27 malih oglasov na zadnji strani či v zasebno lastnino, nima pravice razlaščati. Vse bolj pa se kaže potreba po zakonu, ki bi dovoljeval občini tudi to, da bi razlaščala zlasti take parcele, kjer je predvideno urejeno (urbanistično, komunalno itd.) naselje zasebnih hiš. Po zazidalnih načrtih je v Novem mestu na voljo okoli 180 lokacij, interesentov pa je precej več. Dokler ne bo rešeno vprašanje odkupa zemljišč od zasebnikov, bo moral marsikdo z zidavo počakati, ali pa zemljo plačati z velikimi denarji. Največ lokacij je na desnem bregu Krke, na levem pa skoro nič, ker je v tem delu mesta slabša preskrba z vodo. Razgovor o kočevski progi V ponedeljek, 23. oktobra, je bil v Kočevju sestanek, na katerem so razpravljali o kočevski progi in njenem tovornem in potniškem prometu. Sestanka so se udeležili predstavniki železniškega transportnega podjetja Ljubljana, Zavoda za gospodarstvo in plan SRS, Komisije za ugotavljanje rentabilnosti prog pri 2TP, občinskih skupščin Grosupljega, Kočevja in Ribnice ter večjih delovnih organizacij, Id prevažajo tovor po železnici. y 1. november - dan spominov na drage, ki jih ni več. S cvetjem bomo obsuli grobove I in spomenike in v mislih pohiteli k njim, | ki so omahnili v zanosu boja, v zaletu snopi vanja, in k njim, ki so odšli iz naše srede $ tiho in neopazno, še vedno živijo v nas, še | vedno so nam enako dragi in spet se jih j Ibomo spomnili s cvetjem in jim prižgali 1 lučke na grobovih ... Spominska razstava Marjana Kozine v Dolenjski galeriji Drevi ob 18. uri bodo t Dolenjski galeriji v Novem mestu odprli spominsko razstavo Marjana Kozine. Prikazovala bo njegovo življenjsko pot, njegovo glasbeno ustvarjalnost In literarno delo. Prijatelje, ljubitelje njegove glasbe, Novo meščane in vse druge vabimo k otvoritvi! NA VOJAŠKIH VAJAH V BELI KRAJINI. Prizadevanja naših vojakov so si ogle dali tudi najvišji funkcionarji iz Hrvatske in Slovenije. Na sliki predsednik republiškega izvršnega sveta tovariš Stane Kavčič po ogledu pontonskega mostu čez Kolpo (Foto: S. Busić) Več o vajah na 12. strani! OD 26. OKTOBRA DO 5. NOVEMBRA Okrog 29. oktobra močnejši dež z ohladitvijo, ponekod sneg do nižin. Padavine spćt o* krog 5. novembra. V ostalem suho oziroma lepo vreme z jutranjo slano. Dr. V. M. Otroško varstvo na pragu novega obdobja Pred kratkim je bil dan v javno razpravo osnutek zakona o skupnostih otroškega varstva in financiranju nekaterih oblik družbenega varstva otrok Maja letos je zvezna skupščina sprejela splošni zakon o financiranju nekaterih oblik družbenega varstva otrok, na osnovi katerega je republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo pripravil osnutek republiškega zakona, ki bo predvidoma sprejet že v začetku novembra letos. Osnutek zakona, o katerem bodo te dni razpravljali v vseh občinah na skupnih posvetovanjih predstavnikov občinskih skupščin, družbenopolitičnih organizacij, šol in vseh, ki so zainteresirani za vzgojo mladine, postavlja otroško varstvo v nov položaj. Napak pa bi bilo misliti, da bo s tem problematika tega področja v celoti rešena. Otroško varstvo, pod katerim razumemo celotni sistem družbene skrbi za otroka, obsega poleg socialnega in zdravstvenega varstva, izobraževanja, vzgoje in dnevnega varstva še posebno varstvo otrok, za katere ne skrbijo roditelji. To področje pa je bilo doslej zanemarjeno, ker ni bilo rednih stalnih virov financiranja. Novi zakon predvideva ustanovitev skupnosti otroškega varstva v republiki, na terenu pa bodisi v okviru ene občine ali za več občin skupaj, v katere bi se stekala redna sredstva. V posebne sklade bi tako dobili del denarja, ki ga plačujejo vsi zaposleni kot redni prispevek za socialno zavarovanje, del dohodnine, ki jo dobivajo občine in republike od kmečkega prebivalstva, razen tega pa določene prispevke od poklicev v svobodnih dejavnostih. Poleg rednih virov so predvidena še dodatna sredstva posameznih družbenih skupnosti, ki V osnutku novega zakona je nakazanih tudi nekaj sprememb glede višine otroškega dodatka, delovnega staža itd Kot kažejo računi, narejeni na osnovi zagotovljenih virov dohodkov, bi že v prihodnjem letu ostalo v republiki kake 4 milijarde dinarjev za otroško varstvo, medtem ko bi v naslednjih letih ostajalo že več. ' Pomembno je da bomo za nadaljnji razvoj otroškega varstva dobili vsaj trdno, četudi skromno finančno osnovo. če pa bomo hoteli uresničevati načrte v skladu z velikimi potrebami na tem področju, bo potrebno najprej izdelati dolgoročne programe za razvoj otroškega varstva t vseh občinah. tedenski mozaik NEVSAKDANJI SPOR V UPRAVI Občine proti državi Izraelci so besni, ker so jim Egipčani potopili rušilec, in trdijo, da je to povod za vojno. Kairo pravi: »To je bila samoobramba.« Predsednik Naser je že podelil odlikovanja ... Bolivijski predsednik Barrientos trdi, da so partizana Chč Guevaro v boju ustrelili in da je bil pri priči mrtev. Toda Guevaro so videli še en dan po zajetju živega. Težko si je misliti, da bi Guevara lahko živel še cel dan s sedmimi kroglami v telesu in z eno v srcu. Teh krogel ni dobil v spopadu, anu pak pred strelnim vodom, čeprav v Boliviji po zakonu ne poznajo smrtne kazni... Za-hodnonemški kancler Kiesin-ger je prišel na obisk v London in Wilson si veliko obeta od njega. Bonn naj bi pomagal Britaniji zlesti v Skupni trg, toda ne proti de Gaullu. Zatorej Britanija: potrpljenje ... Venera je, kakor smo pravkar zvedeli, silno vroča, prevroča za zemljane ... Kardinal Mvndszenty, ki že enajst let tiči v ameriškem poslaništvu v Budimpešti, je baje zelo jezen in grozi, da bo odkorakal ven. Razlog: v prizadevanju, da bi zboljšala odnose z Madžarsko, je ameriška vlada povišala svoje poslaništvo v Budimpešti v veleposlaništvo .. - Angleški poslanec Christopher Mayhevo je ta teden dejal, da je treba v politiki sicer nekoliko lagati, »toda to, kar zdaj zahtevajo od nas, je vendarle preveč«...In neki drug politik je dejal: »Zgodovina je polna vojna, o katerih so vsi trdili, da se nikakor ne morejo začeti in se ni več vrnila. Domnevali so, da se je na 500 m dolgi poti skozi gozd izgubila. Nekateri so pomislili tudi na najhujše — na zločin. Našli so jo mrtvo, zakopano v žago-vini in zemlji pod žago kmeta Ignaca Goričana v Spodnji Ložnici, se pravi tam, kamor je hodila po mleko. V akciji, ki se je končala z odkritjem zločina, je sodelovalo 300 pripadnikov JLA, miličnikov, gasilcev in prebivalcev, ki so preiskali vsako ped zemlje. ■ ZAČASNO USTAVILI POSTOPEK Zvezno ustavno sodišče je začasno ustavilo postopek o tem. tedenski zunanjepolitični pregled skušala uničiti vse tisto, kar diši po komunizmu, oziroma vse tisto, kar po mnenju Wa-shingtona diši po komunizmu. Drug dogodek tedna, ki ga nikakor ne gre prezreti, je obletnica OZN — dan Združenih narodov 24. oktobra. Letos je svetovna organizacija stara 22 let, toda število Protesti in nasilje ali se pokojninski zakon ujema z ustavo. To je storilo zato, ker sta zvezna skupščina in ZIS že formirala komisijo, ki naj prouči ves sistem socialnega zavarovanja. Ta ko bo mogoče hitrejše rešiti akutne probleme pokojninskega zavarovanja, kajti ustavni postopek bi se lahko zavlekel za nekaj mesecev. ■ OBRESTI NA DEVIZNA SREDSTVA OBČANOV. Jugoslovanska banka za zunanjo trgovino bo od 1. novembra letos povečala obresti na devizna sredstva občanov, vložena pri tej banki oziroma njenih poslovnih enotah. Obresti na sredstva »na vpogled« bodo znašale 6 odst., na sredstva, vložena na 13-mesečni rok 7 odst., in na sredstva, ki so vložena na 24-me-sečni rok, 7.5 odst. ■ SREČANJE PREKOMORCEV V KOPRU. Srečanja bivših borcev I. in II. prekomorske brigade se je udeležilo 600 borcev. Slovesnosti se Je udeležil tudi podpredsednik izvršnega sveta dr. Franc Hočevar. ■ UMRLA STA JANEZ HRIBAR IN DR. JOSIP JERAS. Najprej je smrt iztrgala iz naših vrst-dr. Josipa Jerasa, dolgoletnega člana GO SZDL in soustanovitelja Rdečega križa Slovenije. V ponedeljek nas je pretresla vest, da smo izgubili tudi znanega revolucionarja in narodnega heroja Janeza Hribarja. Oba pokojnika so pospremili na njimi zadnji poti z vsemi častmi, ki gredo najzaslužnejšim sinovom naše domovine. »Demonstracije, ki podpirajo glavni protest proti vietnamski vojni v Washingtonu, so bile včeraj v devetih evropskih državah ter na Ja* ponskem in v Avstraliji. V Britaniji so bili protestni pohodi v Londonu, Glasgovvu, Edinburghu in Manchestru. V Londonu še ni bilo tako hudih demonstracij proti vojni v Vietnamu ...« Izvleček iz dnevnih novic, ki prihajajo v uredništva časopisov vsak dan. Demonstranti v VVashingtonu so »naskočili« Pentagon, sedež ameriškega vojaškega poveljstva, ker vidijo v njem simbol tiste moči in tistih interesov, ki hočejo nadaljevati vojno do bridkega konca, toda z življenji ameriških fantov. Ti pa nočejo razumeti, zakaj bi morali umreti v džungli daljnega Vietnama, ki jim nič noče in jih ni nikoli ogrožal. Priče smo orjaškemu valu protesta, ki ga je povzročila brezglava in krvava vojna. Ni naključje, da je ta val nara-stel, ko je postalo očitno, da je postala ameriška politika še bolj toga in nepopustljiva. Pred nekaj dnevi je ameriški zunanji minister Rusk govoril o »milijardi Kitajcev, oboroženih z atomskim orožjem na azijski celini.« Ko so ga nekateri komentatorji prijeli, češ da spet čenča — kakor nemški cesar Viljem II. — o rumeni nevarnosti, je Rusk odgovoril, da je mislil na »rdečo nevarnost«. Nič več se odgovorne ameriške osebnosti ne sklicujejo na odrešilno vlogo ZDA, ki morajo zaščititi »demokracijo« v Vietnamu. Nič več ni govora o »nesebični« pomoči ameriškega ljudstva Vietnamu. Zdaj je slišati tiste stare, dobro znane besede o nacionalnih interesih ZDA, o njenem poslanstvu, da ohrani sedanje stanje v svetu. Starejši brat diplomata Rostowa, ki je osebni svetovalec predsednika Johnsona o Vietnamu, je na nekem predavanju popol noma brez ovinkov dejal, da mora biti svet zrel in varen za ameriško demokracijo. Da bi si pa Amerika zagotovila »varno svetovno okolje«, sl mora zavestno naprtiti breme, da bo spet oživila dobro, staro načelo iz devetnajstega stoletja: vzdrževanje ravnotežja. To pomeni, da bo ameriška diplomacija — pred vsem v Aziji — še bol.1 podpirala nazndn inSkr i« njenih članov je že davno preseglo sto. V teh letih se je marsikaj zgodilo. Doživeli smo vojno na Koreji in v Vietnamu. Stari obrazi državnikov so večinoma izginili. Ponekod je prišlo do revolucionarnih sprememb, marsikje pa do manj revolucionarnih. Cela vrsta dežel je dobila politično neodvisnost, toda ne tudi gospodarske. V Evropi se jo končala hladna vojna, zato pa se nadaljuje z nezmanjšano silo v Aziji. Tudi položaj na Srednjem vzhodu ni prav nič rožnat. Dostikrat je slišati pripom* be o nemoči OZN, češ da bi bila morala preprečiti vse spopade, da je nebogljena, kadar velesile nočejo sodelovati, da se izgublja v brezkončnih razpravah, da ne more izsiliti svojih odločitev in podobno. Najpogosteje so kritiki svetovne organizacije sami največji grešniki. Ko skušajo zadostiti svojim ozkim in sebičnim »nacionalnim interesom«, dostikrat ne izbirajo sredstev in uporabljajo tudi nasilje. In vendar so podpisa* li ustavno listino, ki prepoveduje uporabo nasilja v mednarodnih odnosih. Kljub temu pa Združeni narodi obstajajo in bodo še obstajali. Kljub svojim po* manjkljivostim, ki so samo vsota pomanjkljivosti vseh članic, so nas verjetno rešil« še hujšega gorja in preizkušenj. In četudi ob ” letnici OZN ni upravičen op* timizem, je vendarle res, da vera ljudi po vsem svetu ▼ svetovno organizacijo ni bila še nikoli tako živa k°J zdaj. D ni eram se nimajo obrni« V Sloveniji: 1,18 milijarde Ndin hranilnih vlog Konec avgusta je bilo v Sloveniji 1,18 milijarde Ndin hranilnih vlog, kar je za 35 odst. več, kot je bilo zbranih hranilnih vlog ob koncu avgusta lani. V komercialnih bankah je bilo 908 milijonov Ndin hranilnih vlog, konec julija pa 880 milijonov. V poštnih hranilnicah je bilo v tem času 274 milijonov Ndin hranilnih vlog. Zavarovalnica »SAVA« še močnejša Ze 25. julija letos se je 13 zavarovalnih organizacij v Sloveniji združilo v novo slovensko zavarovalnico »SAVA«, medtem pa je tudi Ljubljanska zavarovalnica dokončno pristopila k »SAVI«. S tem je oblikovana v Sloveniji dovolj velika in močna zavarovalnica, izven katere je zdaj samo še mariborska zavarovalnica. Zaostajanje v stanovanjski izgradnji V prvem polletju lani je bilo v Sloveniji dokončanih 2583 stanovanj v družbenem sektorju, letos v 6 mesecih pa le 1654 (indeks 64). V prvem lanskem polletju smo imeli nedokončanih 7163 stanovanj, letos v istem času pa 7400 (indeks 103); vseh stanovanj v graditvi je bilo lani ob koncu prvega polletja 10.746, letos konec junija pa samo 9054 (indeks 84). V Sloveniji imamo žal tudi najvišje cene za 1 mJ koristne stanovanjske površine; zvezno povprečje je kar za 9 odst. nižje pri prodajni ceni, v BIH za 2 odst., v Hrvatski za 6 odst., v Srbiji za 3 in v Makedoniji kar za 26 odst. nižje v primerjavi s cenami v Sloveniji. DONOSNA CENA KROMPIRJA Pridelovalci krompirja se morajo prilagoditi sedanji ceni na trgu! - Krompirja bo v Jugoslaviji čedalje več, saj ga pridelujejo iz leta v leto več tudi v južnih republikah Predlanskim so pridelovalci krompirja v Sloveniji zatrjevali, da je zajamčena cena 0,55 N din za kilogram boljših jedilnih sort prenizka, da bi se ga splačalo pridelovati. Predlagali so vsaj 0,65 ali 0,70 N din za kilogram, sicer da ga ne bodo pridelali dovolj za potrebe v vsej državi in ga bo treba uvažati. Lani so se kmetij oi hudo jezili zaradi nizke odkupne cene krompirja, ki je bila celo nižja od zajamčene. Seveda le za tiste pridelovalce, ki niso sklenili ustreznih pogodb. Mnogi kmetije so menili, da bo letos spet tako malo krompirja, da bo imel visoko, dvakrat tako visoko ceno kot lani. Pa so spet razočarani, kajti tudi letos je dovolj krompirja po enako nizki ceni kot lani. Na trgu ali pri pridelovanju krompirja se je torej moralo nekaj spremeniti, da je porušilo staro zakonitost, ki je veljala vsa povojna leta. Kadar ni bilo večjih vremenskih nezgod, smo namreč Imeli vsako drugo leto veliko krompirja po nizki ceni, naslednje leto pa premalo po visoki ceni. Zdaj ga imamo že več let dovolj po nizki ceni. Nekateri menijo, da je to povzročil uvoz krompirja, če seštejemo pridelke krompirja v vsej državi, pa ugotovimo, da smo ga vzlic lanski nizki ceni tudi letos pridelali več kot dovolj. Pridelovanje se je namreč močno razširilo iz Slovenije tudi v druge kraje države, ki niso več odvisni od našega pridelka. Ali se bodo pridelovalci krompirja v Sloveniji prilagodili novim razmeram in ga prodajali po nizki ceni ali bodo opustili to staro kmetijsko dejavnost? Višje cene od letošnje oziroma od tiste, ki jo jamči družba, skorajda ne morejo pričakovati, razen v izredno neugodnih vremenskih razmerah, ki bodo zajele široko območje pri nas in v sosednjih državah. Kmetijska zadruga Bečej v Vojvodini je namreč že zapisala v svoj program, da bo na leto pridelala v kooperaciji s kmeti 1200 vagonov jedilnega krompirja. Podobno še nekatere druge tamkajšnje zadruge. Krompir pa lahko tudi uvažamo po tako nizki ceni, kot velja letos. Meniti se je torej moči le o tem, kdo ga bo prideloval z najnižjimi stroški in ga prodajal po konkurenčni ceni. Uspešen korak k zniževanju pridelovalnih stroškov krompirja so že naredili v okolici Kranja. Brez odlašanja ga prodajajo po sedanji ceni in pravijo, da ga bodo še pridelovali. V minuli zimi so ga nekaj celo izvozili v Italijo po 0,45 N din kilogram. Tamkajšnjim pridelovalcem sledijo tudi nekateri kmetje na Ptujskem polju. Obrat za kooperacijo pri kmetijskem kombinatu Ptuj je že zdaj razvil široko akcijo za saditev krompirja prihodnjo pomlad. Pri sklepanju pogodb pa se ne menijo toliko o odkupni ceni kot o večanju hektarskih pridelkov. Pri tem jim bo pomagal tudi kmetijski zavod v Mariboru. Ugotavljajo namreč, da se morajo pridelovalci prilagajati prodajni ceni, če se ta noče njihovim stroškom, in delajo podobne račune kot vojvodinski kmetje, ki so se šele v minulih letih odločili za pridelovanje krompirja. En hektar krompirja prinese tri do štirikrat toliko kosmatega dohodka kot hektar pšenice, če polje dobro obdelajo. Zato tudi v prihodnjih letih gotovo ne bo zmanjkalo krompirja po taki ceni, kot se je uveljavila na trgu letos. Komur se ga ne bo splačalo pridelovati, pa se bo moral odločiti za drugo dejavnost. Kritika in jeza ne bo namreč nič pomagala. J. PETEK KAKO SI POSAMEZNIKI ŠE VEDNO.. predstavljajo samoupravljanje! Velik pomen povečanega izvoza Analitiki napovedujejo zboljšanje konjunkture Najnovejši podatki o gospodarskih gibanjih v septembru dajejo analitikom Zavoda za tržna raziskovanja v Beogradu povod za optimistično presojo razvoja industrijske proizvodnje v prihodnosti. O gibanju konjuk. ture v industriji je beograjski zavod izvedel anketo pri 576 gospodarskih organizaci-jah, ki predstavljajo 80% celotne jugoslovanske industrijske proizvodnje. Anketa je pokazala, da je le 7% podjetij napovedalo do konca leta zmanjšanje proizvodnje, 37«/o podjetij pa pričakuje večjo prodajo na domačem trgu in večji izvoz-Optimistično presojo utemeljujejo tudi s tem, da je bi- lo sezonsko oživljenje industrijske proizvodnje v septembru bolj izrazito kakor lani. Po podatkih zveznega zavoda za statistiko je v prvih devetih mesecih letošnje-ga leta najbolj zaostajala in-dustrijska proizvodnja v Bosni in Hercegovini. Bila je za 5,2o/o manjša kakor lani v tem obdobju, to pa zaradi znatno nižje proizvod- nje v premogovni in lesni industriji, ki imata velik vpliv na skupni rezultat industrijske proizvodnje v tej republiki, še najvišjo, čeprav skromno stopnjo povečanja izkazuje Slovenija s presežkom lanske proizvodnje za 2,2%. V ostalih republikah pa zaznamujejo le povečanje za 0,2 do 0,8%. Tisti, ki menijo, da je ko-n juk tura v industrijski proizvodnji dosegla najnižjo raven in da je zdaj pričakovati postopno oživljanje, navajajo kot pomembno znamenje povečanje izvoza. Jugoslovanski izvoz, ki je bil v juliju in avgustu za malenkost pod lansko ravnijo, se je v septembru naglo povečal in presegel lanski izvoz v tem mesecu za blizu 9%, in to kljub manjšemu izvozu koruze, ki je v prvem polletju največ prispeval k povečanju celotnega izvoza. V septembru se je povečal tudi uvoz. V tem pa vidijo analitiki znamenje, da pričakuje industrija večjo proizvodnjo in se zalaga z reprodukcijskim materialom. Od celotnega letošnjega uvoza odpade namreč okrog 58% na ii u m ic®? 90 let odlične kvalitete Za dolgoletno zaupanje ob 90-letnici PO ZNIŽANIH CENAH: ČOKOLADA GORENJKA BONBONI BACCHUS BAR BONBONI FRUCTUS BAR ŽVEČILNI GUMI ZVITOREPEC Ne zamudite izredne priložnosti — Pohitite v vašo trgovino! uvoz surovin in reprodukcij, skega materiala. Tudi v izvozni dejavnosti prednjači Slovenija. V septembru je bil izvoz iz Slovenije za 20% večji kakor lani v tem mesecu. Devetmesečni izvoz Slovenije pa so je povečal za 11,3®/*, kar je predvsem rezultat industrijskega izvoza; Srbija izkazuje za devet mesecev ob znat-nem izvozu koruze povečanje izvoza za 9,5o/0, Bosna in Hercegovina pa povečanje za 8%, medtem ko je letošnji izvoz Hrvatske ob sla. bih izvoznih rezultatih ladje-delniške industrije za 8,3«/* manjši kakor lani. Pri tem je omeniti, da je naraščanje izvoza zlasti v Sloveniji glavni činitelj povečanja industrijske proizvodnje. Po najnovejših izračunih je šlo letos v izvoz 60Vo povečanja industrijske proizvodnje. Pozitivno ocenjujejo tudi dejstvo, da se je nazadovanje števila zaposlenih v družbenem sektorju letos ustavilo. To velja tudi za Slovenijo, ki izkazuje že vrsto mesecev nespremenjeno število zaposlenih v industriji — okrog 232.000 — kar ustreza lanskemu mesečnemu povprečju. Podjetja že redko odpuščajo delavce. Odpusti v nekaterih podjetjih pa drže ravnotežje z najemanjem novih delavcev v drugih podjetjih. Pač pa se je letos v avgustu povečalo število brezposelnih na blizu 15.000; od tega je le 2000 kvalificiranih delavcev, nadalje 10.400 nekvalificiranih delavcev in 1350 stokovnih uslužbencev, 5700 pa je tistih, ki prvič iščejo zaposlitev. Tem pa bo treba ob zboljšanju konjuk-ture prvenstveno najti zaposlitev, kolikor gre za mladino, ki je končala strokovno šolanje. P- SEUNIG Zakaj so potrebne sedanje spremembe v zdravstvu Združevanje zdravstvenih zavodov bo znižalo stroške — Ne gre za prestiž, kje bo sedež novega zdravstvenega doma, temveč za osnovni namen združevanja: doseči čimbolj učinkovito zdravstveno službo, ki bo res kar najbolje skrbela za varstvo občanov! V letu, ki je pred nami, bo zdravstvena služba delala Po drugačni organizacijski ureditvi, kot smo bili navajeni doslej. Vsepovsod po Sloveniji prav v teh tednih hitijo s pripravami za združevanje zdravstvenih ustanov in snovanjem novih, večjih zdravstvenih domov, ki bodo skrbeli za prebivalstvo ne le ene temveč več občin. Skupen zdravstveni dom, torej skupno upravo in vodstvo osnovne zdravstvene sluz-be, naj bi dobilo več občin, & jih sicer tudi družijo gospodarski stiki in podobne življenjske razmere. Zakaj večno nekaj spreminjamo in se ubadamo s ^m, ali sosedne občine želi-j° imeti skupno zdravstveno službo ali ne? Tako se ljudje sprašujejo in ne vedo, če bo po spremembi sploh 'aj boljše. Prav je, da ob sedanji reorganizaciji zdravstvene službe, ki Jo zahteva to poletje sprejet republiški zakon, položimo na mizo odprte karte. Da, ta sprememba je potrebna in bo koristna. To pa iz zelo znanega razloga: reforma je posegla tudi na področje zdravstva in nujna je bila odločitev, da bo treba z denarjem bolj varčevati, saj so bili podjetjem znižani prispevki, ki jih dajejo za socialno zavarovanje. Neizbežno je, da se po taki odločitvi lotimo varčevanja, Slabo bi bilo, če bi iskali možnosti za manjšo potrošnjo le na račun zavarovan, cev. Potem bi morali predpisati še veliko večjo participacijo, kot pravimo tiste- mu doplačilu, ki ga posamezna komunalna skupnost predpisuje svojim zavaro. vancem za zdravila, za bolnišnico, za obisk pri specialistu itd. In zmanjšati bi morali tudi druge pravice zavarovancev ali pa se odločiti, da bodo ljudje večno z izrednimi prispevki plačevali primanjkljaje, ki nastanejo, če dobi zdravstvena ustanova manjša sredstva, porabi pa jih več. Prav zato, ker taka rešitev ne bi bila dobra, je tre ba najti možnost za varčevanje, za pametno uporabo sredstev, v zdravstvenih ustanovah samih- To naj bi dosegli z boljšo organizacijo. Preveč razdrobljena mreža zdravstvenih ustanov, kakršno imamo sedaj je draga stvar. Aparature stoje marsikje le delno izkoriščene, plačevati pa je treba za. nje. Prav tako veliko stane oskrbovanje preobširnih, slabo izkoriščenih stavb, da ne govorimo o nepopolni zaposlitvi zdravstvenih delavcev. Združena osnovna zdravstvena služba v večjih zdravstvenih domovih lahko prinese takšno boljšo organizacijo dela v zdravstvo. Tak večji zdravstveni dom, ki ga ne bodo ograjevale meje občin, bo lahko zadržal toliko opreme in aparature, kot jo dejansko potrebuje, da bodo ljudje, za katere mora skrbeti, prišli na vrsto in da bodo aparature polno izkoriščene. Lahko bo porazme-stiti zdravstvene delavce tako, da bodo imeli na skrbi določeno število prebivalstva in da ne bo zanje dela ne premalo ne preveč. Tudi skupna administrativna služba pomeni velik prihranek. Računati moramo s tem, da se bo sem in tja zdela sprememba neprijetna, da celo boleča. Vodstvo zdravstvenega doma bo odločilo, katere stavbe, prostore na svojem območju obdrži, da bo pomoč bolnim zagotovljena, odločiti pa bodo morali tudi, če je potrebno kako ambulanto, laboratorij ali kakšen drug del službe ukiniti zaradi tega, ker ga uporablja le malo ljudi, povzroča pa zato taka dejavnost velike stroške. V takem primeru bo manjši krog ljudi izgubil sedanjo ’dobnost. Vendar pa moramo vedeti, da denarja ni dovolj, da bi si privoščili tolikšne izdatke, kot si jih bogatejše države ne morejo, če moramo shajati z manjšim denarjem, če ne želimo plačevati izrednih prispevkov, je nujno najprej zagotoviti kolikor toliko solidno osnovno * ar-stvo za vse — šele kasneje, če bomo imeli več denarja, pa tudi večjo udobnost. Iz vseh teh razlogov kaže podpreti sedanjo reorganiza. cijo v zdravstvu. Kot so povedali na posvetovanju v Ljubljani predstavniki področnih zdravstvenih centrov, se je večina krajev že pogovorila med seboj o združit- vi. Le nekaj posameznih primerov je še, ko se sosednje občine še spogledujejo med seboj in si niso čisto na jasnem, ali sodijo skupaj ali ne. Teh nekaj primerov ne bi smelo zavreti ugodnega poteka reorganizacije in ko bodo ljudje po občinah rešetali mnenja o združitvi tam, kjer so še pomisleki, morajo imeti pred očmi predvsem eno: zdravstveno službo je treba združiti tako, da bo služba čim ilj učinkovita in da bo lahko čimbolj poskrbela za varstvo prebivalstva. V ospredju ne sme biti prestiž, važnost, kje naj bo sedež novega zdravstvenega doma, kaj si želi ta ali oni posameznik. To kar naj bo dobro za bodočo organizacijo zdravstvene službe, morajo podpreti tako za-varovanci kot občinske skupščine, komunalne skupnosti in družbenopolitične organizacije, kajti pretirani lokalizmi, pretirana zaverovanost in zaprtost vase, bi kasneje prinesla preveč slabih posledic, ki si jih prav pri zdravstvenem varstvu prebivalstva ne želimo. MARIJA NAMORS 31. oktober - svetovni dan varcevanjn - 31. oktober - svetovni dan varveva Poln hranilnik je najboljše spričevalo dobrega gospodarja Ob svetovnem dnevu varčevanja spet lahko ugotovimo razveseljiv porast števila varčevalcev in hranilnih vlog v Dolenjski banki in hranilnici — Varčnost se je pri naših ljudeh že zelo udomačila, to pa pomeni, da postajajo dobri gospodarji, kar je zlasti pomembno v obdobju gospodarske reforme. Denarno varčevanje je staro kot človeštvo, bot njegova civilizacija. Hranijo dokaze (primerki hranilnikov, drugi dokumenti), da so ljudje varčevali denar že pred našim štetjem. Gotovo so imeli razlog. Morda se ta razlog ni spremenil do najnovejših časov, saj te »Domači vedež« — zlata knjiga naših družin z nasveti iz vseh panog domačega gospodarstva, rodbinskega in družabnega življenja — iz leta 1932 pouči, da je »varčnost v domačiji temelj blaginje«. »Zlata knjiga« nadalje uči: »De narja ne shranjujemo doma v več jih množinah, kot ga potrebujemo za tekoče potrebe, temveč ga vla gamo na knjižice v hranilnico ali v banko ... Nalagati denar v srečkah je igra, pri kateri lahko prej izgu-biš, kot dobiš. Tudi otrok se mora zgodaj naučiti, da pozna pomen in vrednost denarja ter da zna z njim ravnati.« Tako »Domači vedež« osem let po tem, ko je postal 31. oktober svetovni dan varčevanja. Da bo zadnji oktober svetovni dan varčeva nja ,so sklenili leta 1924 pri med narodnem ištitutu za varčevanje. Skokovit porast hranilnih vlog Ob letošnjem 31. oktobru, sve tovnem dnevu varčevanja — praznujemo ga torej triinštiridesetič — lahko tudi v Dolenjski banki in hra nilnici v Novem mestu z veseljem ugotovimo velik porast hranilnih vlog. To pomeni, da je varčevanje kot pomemben dejavnik v vsakem gospodarstvu tudi pri nas, na Dolenjskem, prodrlo v širok krog delovnih ljudi. Uspeh v varčevanju je hkrati gospodarski uspeh reform nih prizadevanj. 30. septembra 1967 je imelo 19.279 vlagateljev v Dolenjski banki in hranUĐici (dalje DBH) 22,295.017 novih dinarjev prihrankov. » Od začetka leta se Je število var čevalcev pri DBH povečalo za 2.350, vlogah, vezanih najmanj na 13 mesecev 2,851.297 Ndin. Ker je DBH sklenila sporazum s poštami, da lahko varčevalci dvigajo ali vlagajo prihranke pri vseh poštah, so se hranilne vloge povečale za 1,173.592 Ndin. Pri hranilnih službah petih kmetijskih zadrug na območju DBH je 3.360 zadružnikov in kooperantov vložilo za 1,422.400 novih dinarjev prihrankov. (Martin Kramarič, vodja oddelka v DBH: »Varčevanja bi se morali naučiti pri naših gospodinjah, ki imajo sploh velik smisel za gospodarjenje v družinah.« vloge pa za 3,455.429 Ndin (ali za 15.5 odstotka). Hranilne vloge so se zlasti povečale v avgustu (za 520.000 novih din) in v septembru (za 750 tisoč Ndin), to pa predvsem zaradi tega, ker je DBH zvišala obrestno mero: za navadne (avista) vloge od 5 na 6.5 odstotka in za vezane (vsaj za 13 mesecev) vloge od 6 do 7 na T do 8 odstotkov. Ob koncu septembra je bilo navadnih (avista) vlog pri DBH za 18,340.270 Ndin, kar Je za 1,553.274 novih dinarjev več kot na začetku leta. Vezanih vlog pa je bilo za 3,951.747 Ndin ali za 1,902.145 Ndin več kot pred devetimi meseci. Za izgradnjo stanovanj Je varčevalo 346 ljudi, ki Je imelo 30. septembra na Franc Krampelj: »Včasih je kmet dve tretjini denarja od prodanih volov dal v hranilnico.« Na začetku preteklega leta je imelo 15.033 vlagateljev pri DBH za 11,104.605 Ndin hranilnih vlog, do konca tega leta pa se je število vlagateljev povečalo za 1.896 ali 13 odstotkov, vloge pa za 7,734.993 Ndin ali za 70 (!) odstotkov; tu pa so upoštevane tudi dodatne obresti 1.810.000 Ndin, Iz primerjave vlog in števila vlagateljev z začetka leta 1966 in 30. septembra letos je razvidno povečanje števila vlagateljev za 4.246, vlog pa za 11,190.412 Ndin. Pravična nagrada za vse varčevalce Ob koncu preteklega leta je DBH pripisala varčevalcem na privarčevane vsote 772.809 Ndin obresti. Obresti, ki jih bodo pripisali prihrankom oto koncu leta 1967, pa cenijo na 1,060.182 Ndin. Samo zvišanje obrestne mere bo navrglo za 180.000 Ndin večje obresti. 50.000 novih dinarjev bodo znašale obresti iz razlike med obrestnimi merami DBH in drugih slovenskih bank. DBH ima namreč za navadne (avista) vloge določeno obrestno mero 6.5 odstotka, druge banke pa 6.25 odstotka. 50.000 Ndin obresti bo dala torej razlika 0.25 odstotka. ■ Te obresti bodo razdelili med ■ vse vlagatelje, to pa bo hkrati ■ kolektivna nagrada za vse varče- ■ valce denarja pri DBH! Vsekakor ■ je to spodbudnejši način od ti- ■ stega, pri katerem z žrebom do- ■ ločijo, komu bo pripadla nagra- ■ da, razen tega pa lahko dobi na- ■ grado le zelo majhno število var- ■ čevalcev oziroma vlagateljev. Varčuje že skoraj vsaka družina Pri DBH hranijo denar varčevalci (19.279) iz štirih dolenjskih občin, te občine pa hkrati obsegajo območje DBH. Novomeška občina je po številu vlagateljev pri DBH in zneskih vlog na prvem mestu, če spet uporabimo podatek o stanju 30. septembra, ugotovimo, da imajo 12.603 vlagatelji (ali 65.4 odstotka vseh) na hranilnih knjižicah v DBH 16,025.002 novih din (71.8 odstotka vseh privarčevanih zneskov). Upoštevaje, da ima občina okoli 45.000 ljudi, vsaka družina pa povprečno po štiri člane, varčuje v tej občini najmanj po eden iz vsake družine. 1.080 varčevalcev iz metliške občine ima vloženo pri DBH 942.602 Ndin prihrankov, glede na število prebivalstva v tej občini pa varčuje vsaka druga družina. V trebanjski občini varčuje pri DBH 1.147 ljudi, aU vsaka četrta družina, imajo pa 1,122.230 novih dinarjev prihrankov. V krški občini pa je 4.448 varčevalcev s 1,205.173 Ndin naloženih prihrankov, varčuje pa spet (glede na število prebivalcev) povprečno vsaka družina Ce upoštevamo podatke hranilne službe pri DHB in dejstvo, da ljudje hranijo denar v poštnih in dru gih hranilnicah, lahko trdimo, da se je smisel za varčevanje — ta pa je bolj razvit, čimbolj so ljudje kulturni — pri nas zelo povečal; ne nazadnje nas o tem prepriča tudi skokovit porast števila vlagateljev in vlog pri DBH. Omeniti velja, da je zdaj tudi občutno več otroških hranilnikov, kar je vsekakor spodbudno in obet, da se bodo otroci že od malega naučili varčevati, to pa pomeni dobro gospodariti. ■ Varčnost je pri nas že kar dobro ukoreninjena. Seveda bi bilo prav, da bi hranili denar v banki, ki nam je najbližja. Ce bi varčevalci vedeli, kako zelo pomagajo razvoju domačega kraja, domače občine, do mačega območja, če vlagajo pri domači banki, Dolenjci pri DBH, si ne bi pomišljali, kje hraniti, če. so se že odločili nesti prihranke v hranilnico! Zlasti prav bi bilo v DBB vlagati vezane vloge, ker so take vloge pomemben potencial za investicijske naložbe. Ugodnosti namenskega varčevanja ■ Pri nas se čedalje bolj uveljavlja namensko varčevanje, kar pomeni, da ljudje nalagajo prihranke v banko ali hranilnico zato, da bi se jim v določenem času nabrala potrebna vsota za novo hišo ali kaj podobnega. Pri DBH je urejeno ta ko, da se da na privarčevani znesek (na vezani vlogi) dobiti kredit pod ugodnimi pogoji. To je nedvomno velika ugodnost za graditelje, saj bi morali sami zbirati denar leta in leta, pa si ne bi mogli postaviti doma. Banka jim pri gradnji pomaga. Za zdaj namensko varče vanje še ni dovolj pritegnilo kmetov in obrtnikov. Dolenjska banka in hranilnica si Je z izpopolnjeno organizacijo varčevanja (vplačevanje in dviganje hranilnih vlog na poštah) zelo ugla-dila pot do varčevalcev, s tem pa je pridobila in utrdila njihovo zaupanje. Seveda sedanja organizacija še ni najbolj popolna, ni še zajela vseh, ki varčujejo. Dosedanje delo in uspehi DBH na tem področju pa so dobri poroki za to, da bo imela še več varčevalcev, še več prijateljev. Za zdaj se kaže tudi potreba, da bi bila hranilna služba pri DBH razen ob ponedeljkih odprta še kakšno popoldne v tednu. Pred vojno: trdna posestnika za delavca To, da je privarčevani dinar piri dobljen dinar, so poznali tudi v stari Jugoslaviji. Kako je bila urejena hranilna služba in drugo, se upokojeni bančni uradnik Franc Krampelj iz Novega mesta takole sporni nja: »Dolga leta sem vodil hranilno službo v bivši mestni hranilnici v Novem mestu. Pričel sem nekako leta 1926. Takrat so bile poleg mestne hranilnice še kandijska, ljudska in trgovinska hranilnica in banka. Vem, da so imele nekoč skupaj za 50 milijonov dinarjev hranilnih vlog. Pred vojno so varčevali vsi, kdor je pač mogel. Tudi kmetje. Prene-kateri kmet, ki je na sejmu prodal par volov, je vsaj dve tretjini denarja takoj nesel na hranilno knjižico, domov pa le toliko, kolikor je potreboval za sproti. Zanimivo je, da so kmetje, pa tudi drugi varčevalci, skoraj redno dvigali obresti, češ: To je naš čisti dohodek. Hkrati pa so vložili spet po nekaj tisočakov. Mnogi denarja leta in leta nišo dvigali iz hranilnice, marveč so samo vlagali. Nekaj je bilo celo takih, ki jim za prihranke v hranilnici petnajst let ni bilo »nič mar«. Namenskega varčevanja pred vojno nismo poznali. Lahko pa je bilo dobiti tudi kredite. Za kredit je bilo treba zastaviti premoženje, če je hotel delavec dobiti posojilo od banke, sta mu morala biti za poroka dva premožna moža. Navadno je bilo tako, da so bili delavcem za poroke bogatejši posestniki. Po goji za vračanje so bili precej slabši kot danes. V stari Jugoslaviji za hranilne vloge ni jamčila država kot danes, pač pa območna skupnost, npr. občina.« »Se morda spominjate, kakšna je bila propaganda za varčevanje?« »Take propagande, kot jo imamo dandanes, takrat nismo poznali Ljudje so se med seboj obveščali in si pripovedovali o koristih varčevanja v hranilnicah. Pri kreditih pa je bilo pogosto tako, da ga je dobil tisti, komur je bančni uradnik zaupal. Zaupanje je sicer imelo veliko vlogo pri takratnem varčevanju in dajanju posojil.« Zdaj je malo - nekoč bo pa več »Pri nas je samo on (mož) za-poslen, pa vseeno varčujemo,« je zatrdila gospodinja iz Trdinove ulice v Novem mestu in začela pripovedovati: »Mož dela v tovarni. Ko dobi plačo, mi da del za gospodinjstvo, nekaj obdrži zase, po dva ah tri stotake pa že četrto leto daje v .prašička’ za sina, ki bo šel prihodnje leto v šolo. Prav zdajle sem bila na banki in naložila pet tisočakov. Presežek. Dve leti in pol že nosiva z možem, kolikor pač moreva. Imava tesno stanovanje, pa upava kdaj na boljše. Rekla sva si: Morda bo šlo prek hranilnice Ni lahko, dajala bi več, ko bi mogla. Počasi se povečuje prihranek. Toda vztrajala bova, samo da bo zdravje pri hiši.« »Ste se vi spomnili na hranilnico ali mož?« »Jaz. Sprva mu nisem povedala. Ko je zvedel, je bil malo hud. Ker pa smo tudi brez tistih nekaj tisočakov preživeli mesec, se je tudi on navdušil. Kot se mi zdi, daje tudi on nekaj tistega, kar obdrži zase, na knjižico. Ne pove mi.« »Imate samo enega otroka?« »Dva. Mlajšemu bo tri leta.« »Kaj pa pravite k temu, da ves svet praznuje enkrat na leto dan varčevanja?« »Takih dni bi moralo biti še več v letu. Zase in za svojo družino vem, da je varčevanje edina pot h boljšemu življenju, človeku se kar toplota vlije v srce, če vidi, da si lahko sam naredi boljšo prihodnost.« '■■■ Prihranki v hranilnikih se povečujejo, varčevalci pa se skoraj vsak dan takole zberejo v hranilnem oddelku Dolenjske banke in hranilnice v Novem mestu, da dodajo nove tisočake privarčevanim vsotam. Kamen na kamen palača, dinar na dinar — bogastvo... Ne pozabite! Najugodnejšo obrestno mero za vse navadne hranilne vloge Vam v vsej Sloveniji nudi domača področna Dolenjska banka in hranilnica, ki je letos 1. avgusta zvišala obrestne mere za navadne hranilne vloge prejmete po 6,50 % za vezane hranilne vloge pa do 8 % Najvarnejše naložite Vaš denar pri domačem denarnem zavodu, kjer ga lahko na področju banke dvignete vsak dan dopoldne ali popoldne tudi na vsaki pošti! BREŽIŠKA OBČINA PRAZNUJE - BREŽIŠKA OBČINA PRAZNUJE - BREŽIŠKA OBČINA PRAZ ■ BO DOSEGEL LETOŠNJI IZVOZ MILIJARDO STARIH DINARJEV? Brežiška Tovarna pohištva bo za občinski praznik slavila 20-letnico obstoja. Začetki mizarstva segajo v 1. 1945, ko Je bilo pri podjetju zaposlenih 10 delavcev. Preden so si zgradili tovarno, so se nekajkrat selili in nazadnje miza-rili v Narodnem domu. Ker tam niso mogli ostati. so iskali prostor drugod in rako v predmestju naleteli na za poščen grajski kozolec grofa Atemsa, ki je bil sezidaj; 1785. Kozolec so 1947 pozidali v tovarno. Dopoldne so dela li v mizarski delavnici, po poldne pa na gradbišču Ko lektiv Je tedaj Stel 30 deav cev. Podjetje so imenovali poadej Okrajna tovarna pohištva. Leta 1952 so ji dali ime Tovarna pohištva Brežice. Število zaposlenih je naraslo na 50 in sprejeli so celo 17 vajencev. Vrednost letne proizvodnje se je povzpela na 18 milijonov S din. Tedaj so začeli proizvajati prve izdelke za izvoz. Se isto lebo so v tovarno spet nekaj investira li. Podjetje je z uspehom iz važalo, kolektiv pa je iz dohodka pridno nakupoval stroje in drugo opremo. V 1. 1954 se je kljub uspe hom pojavila vrsta težav. Kupci iz tujine so postajali zahtevnejši. To je spodbudilo kolektiv, da se je odločil za rekonstrukcijo obratov. Takrat so gradili tudi obrat številka dve. Rekonstrukcija je povzročila precejšen zastoj v proizvodnji. 1956 so delavci delali že v novih prostorih Brutoprodukt se je v primerjavi z letom 1952 za štirikrat povečal. Nove stroje in dru go opremo je tovarna dobila leta 1958. Podjetje je močno povečalo izvoz. Število zaposlenih je precej poraslo in kolektiv je ustvaril za okoli 200 milijonov S din izdelkov. Jeseni 1962 so se ponovno lotili rekonstrukcije in na njen račun se je moralo delavstvo marsičemu odpovedati. Dve leti kasneje so se preselili v nedokončane prostore. Spet so sprejeli na delo nove ljudi. Vrednost izvoza je tedaj znašala 550 milijonov ali 94 odst. celotne proizvodnje. Danes ima tovarna že 350 zaposlenih. Kljub temu da je bila v hudih težavah, se je kolektiv izkopal iz njih in se trdno postavil na lastne noge. Na Zahod bo do kanca leta prodal za milijardo izdelkov. To je velik uspeh. Tovarna se je uveljavila doma in v tujini, ker prilagaja svojo proizvodnjo željam in zahtevam kupcev modernega časa. V ozadju sodoben stenski regal s številnimi možnimi kombinacijami knjižnih polic, bifeja, televizijske omarice, police za radio in gramofon, predalov za spise, priročno apoteko ipd. Spredaj levo jedilnica z raztegljivo mizo, stoli in omarico. Izdelava v ameriškem orehu brez sijaja in v palisandrovem furnirju z visokim sijajem. Pogled na novi del restavracije »NA GRIČU« ob avtomobilski cesti pri BrečicaJbu Zelo lepa stavba s sončno teraso vabi voznike naj ustavijo in si za hipec odpočijejo na naporni vožnji. (Foto: M. Vesel) KOLEKTIV RESTAVRACIJE NA GRIČU VABI POPOTNIKE Dobrodošlica ob vsaki uri — —— " ■T Čatež je izhodišče za čudovite izlete v okolico, ki slovi po naravnih lopotafe in kulturnih in drugih zanimivostih — Kmalu se bodo gostje lahko za dal) časa nastanili v počitniških hišicah nad avtomobilsko cesto Obiskovalce že sedaj opozarjajo na naravne lepote, na zgodovinske in kulturne zanimivosti brežiške pokrajine. V brežiškem gradu je bogat in lepo urejen muzej, ki je doslej navdušil še vsakega obiskovalca. Njegove zbirke pričajo o izkopaninah davnih kultur, o narodopisnih zanimivostih Posavja, o kmečkih uporih, o narodnoosvobodilnem boju ki izseljevanju ljudstva iz teh krajev, razen tega pa si obiskovalci lahko ogledajo bogato poslikano viteško dvorano in grajsko stopnišče ter galerijske prostore. Gostje si s Čateža lahko privoščijo prijetne izlete v bližnjo okolico: na Šentvid, v Cateške Toplice, v grad Mokrice, na Bizeljsko, v Pi-šece in v kraje ob Krki vse do Kostanjevice. V vinorodne gorice na Bizeljskem pelje asfaltirana cesta in od tam ni več daleč do Kumrovca. Na Bizeljskem se bo vsakdo rad ustavil v zadružni vinski kleti in v gradu Orešje, od koder je čudovit razgled po vsej okolici. Lep je tudi izlet v Pišece, kjer so prav tako dama pridelovalci odličnega vina. Pišece slovijo po starodavnem gradu. Pred kratkim napravljena cesta povezuje fcraj z Bizeljskim m odpira turistom do tedaj skrite naravne lepote. Poleti so Brežice še posebno vabljive. Topla Krika je eno samo kopališče od izliva do Otočca in Novega mesta. Toliko sveta bi še lahko našteli, na lovce in ribiče pa smo skoraj pozabili. Zanje je ta pokrajina pravi raj. Kr*.a skriva ogromno ribje bogastvo, gozdovi pa vsakovrstno divjad .Lovci iz tujine že nekaj let radi zahajajo v te kraje. Z vsemi informacijami vam bodo v restavraciji na Griču radi postregli. Vaš tip sodobne spalnice v treh novih furnirjih. To so: korenina perzijskega oreha, korenina japonskega jesena in korenina maser topola. Izvedba v visokem sijaju s poliestrom. Ta spalnica je primerna za vsako velikost stanovanja in deluje zelo poživljajoče. Na sliki vidite nov izdelek brežiške tovarne pohištva — hrastovo jedilnico v španskem slogu. Pohištvo je temno sive barve s polsijajem RESTAVRACIJA NA GRIČU — kdo je ne pozna? Kateri avtomobilist se med vožnjo iz Ljubljane v Zagreb ali obratno še ni ustavil v njej? Na griču ali po domače kar »na motelu« je vsakdo ob vsakem času prisrčno sprejet in odlično postrežen. Obratovalni čas restavracije se začenja zjutraj in traja ves dan in vso noč do naslednjega jutra. Samo za dve uri (od štirih do šestih) se vrata zapro, da gostinske prostore počistijo, jih napolnijo s svežim zrakom, in že so tu novi gostje komaj prebujenega dne. Za ustavljale potnikov na Čatežu je vabljiva tudi prekrasna lega restavracije nad izlivam Krke v Savo. Z njene terase se odpira obiskovalcem čudovit razgled na Brežice, na ravnino ob Savi ter naprej na Bizeljsko m Hrvaško Zagorje. Nič čudnega torej, da je pred prenovitvijo v restavraciji, tolikokrat zmanjkalo prostora. Poleti je še nekako šlo, ko so mnogi gostje posedli po terasi, pozimi in v dežju pa je bilo v restavraciji vsem pretesno. Marsikdo bi se rad zadržal malo dlje, pa se je iz uvidevnosti umaknil, ko je videl, kako polnijo restavracijske prostore vedno novi ljudje in s pogledi iščejo, za ka-tero mizo se bodo postreženi ■ gostje prej dvignili. Restavracija na Griču leži ob mednarodni prometni žili, na kateri se tranzitni promet iz leta v leto povečuje. Gostov je vsak dan več. Kolektiv je to pravočasno uvidel in se s PETROLOM dogovoril za povečanje gostinskega objekta. Letos poleti so ga za dva meseca zaprli, ga povečali in modernizirali. Preurejeno restavracijo so odprli isti dan kot jesenski velesejem v Zagrebu. Gostje so jo že prvi dan zasedli do zadnjega kotička. Promet se je nenadoma dvignil kar za 80 odstotkov. Letošnji investiciji bodo kmalu sledile nove naložbe. Povečati bodo morali parkirne prostore za avtomobile iz ljubljanske smeri. Tudi dovolj vode si bodo morali zagotoviti, ker je sedaj zmanjkuje. Nad avtomobilsko cesto bodo postavili več počitniških hišic. V njih bodo lahko nastanili goste, če si bodo zaželeli ostati dalj časa prt njih. Dvajset let dolga pot od skromnega mizarstva do moderne industrije. Vedno znova dopolnjujejo izbor svojih izdelkov in se prilagajajo zahtevam domačega in tujega tržišča — V tovarni dela še 29 jubilantov — Kolektiv jim prisrčno čestita Gneče v premajhnih prostorih je zdaj konec, v lepo in sodobno urejeni restavraciji pa se strežba gostov odvija veliko laže kot prej (Foto: M. Vese!) V povojni zgodovini je po vsej domovini veliko dokazov bogate ustvarjalnosti številnih delovnih kolektivov naše socialistične skupnosti. Pobude za mnoga velika dela so se obnesle predvsem tam, kjer so bile naslonjene na ugodne možnosti, s katerimi narava pomaga ljudem k uresničenju zdravih zamisli, manj in vedno manj pa tam, kjer smo takšna dela zastavljali iz političnih ozirov. Pod vse to je zdaj potegnila črto reforma, ki je še bolj zaostrila oceno rentabilnosti posameznega gospodarskega objekta in na tej podlagi družbeni odnos do njegovega razvoja. Da je slovensko gospodarstvo v tem položaju presodilo svojo organsko povezavo s koprsko luko in združilo sredstva za zgraditev železniške povezave z njo, je samo dokaz ugodnih razvojnih perspektiv tega objekta in ob tem tiho priznanje vztrajnim graditeljem za doslej opravljeno delo vse od zasnove in zamisli do uresničenja najbolj optimističnih pričakovanj -do zmagovitega dejstva, da je Koper kot luka vrisan in vpisan v vse svetovne pomorske atlase. Do tega pa je bila dolga pot; povabim vas, drage bralke in bralci slovenskega podeželja, na kratek sprehod po njej. SLOVENSKA OBALA PRED IZPOLNITVIJO SVOJE DAVNE ŽELJE MORASL! PLODOVI ZORIJO... 3e6i moramo precej daleč nazaj, ko je bil Koper še otok, na katerem zgodovinski Tiri že pred več kot dvema tisočletjema omenjajo rimsko naselbino in utrjeno vojaško oporišče Egido. V mlajši rimski dobi so mu zgodovinarji pravili Capres, Capri-ta ali Capre. Pod Justinija-nom je bilo nekaj časa Justi-nianopolis, potem je postalo latinsko Caput Histriae, iz katerega se je nato razvilo beneško-italijansko ime Capo d’Istria oziroma Capodistria. Zaradi naklonjenosti Nemcem, ko so se ti borili v srednjem veku z Benečani za nadoblast v Istri, je cesar Konrad II. že 1035 Kopru podelil mestne pravice. Toda 1232 je Koper zasedel oglejski patriarh, njemu pa so ga 1275 spet iztrgali Benečani. Mir v Campoformiu 1797 je Koper prisodil avstro-ogrski kroni, pod katero je bil nato b kratkim presledkom za časa Napoleonovih vojn vse do 1918, ko je z nesrečno rapalsko pogodbo padel pod italijansko okupacijo. Upornega Istrana fašizem ni nikoli zlomil; za osvoboditev je prispeval ogromne žrtve in znaten delež boju za priključitev k matični domovini, kar se mu je uresničilo z Londonskim sporazumom 1954. V Kopru je bilo že zgodaj slišati za pomorsko gospodarstvo, zametke ladjedelništva in luke, kar pa je pozneje zaradi nasprotnih interesov različnih okupatorjev povsem zamrlo. Sele po priključitvi mesta in obale k Jugoslaviji so spet nastali pogoji ea hitrejši dvig in vsestranski razvoj pomorstva. POVOJNI RAZVOJ KOPRA 2e takoj ob zmagovitem zaključku osvobodilnega boja je bilo Kopru sojeno, da postane upravno in politično središče svojega območja, pa tudi središče kulturnega in gospodarskega življenja slovenske obale. Takoj je bilo namreč tudi jasno, da bomo Slovenci morali najti za izgubljeni Trst ustrezno nadomestilo. Glasno ga je zahtevalo obsežno zaledje, pa tudi vsa Slovenija je hotela imeti svoj izhod na morje. Po ureditvi tržaškega vprašanja so prebivalci obale z novim poletom začeli delo za gospodarski dvig svojega ob- močja. Zaradi izselitve večine prebivalstva italijanske narodnosti je začasno opešalo kmetijstvo in ribištvo — posebno še, ker je bilo treba vse razpoložljive sile usmeriti v obnovo in dvig cestnega in pomorskega prometa, trgovine in gostinstva, kovinske in konservne predelovalne industrije, postaviti na noge gradbeništvo, obrt, zgraditi stanovanja in komunalne naprave. VZROKI IN POGOJI ZA ZGRADITEV LUKE V KOPRU Vse od osvoboditve je bila v tem pestrem dogajanju živo prisotna tudi misel na zgraditev tovornega pristanišča v Kopru. To so terjale razmere ob razvijajočem se gospodarstvu in vedno širši menjavi dobrin v svetu, kamor se je vse bolj vztrajno vrivala tudi naša dežela. Ta menjava je zahtevala čim cenejše, čim krajše in čim prikladnejše prometne zveze in poti. Samo po sebi se je zato gospodarstvenikom koprskega okraja in vse Slovenije postavljala kot najugodnejša rešitev tudi zgraditev pomorske tovorne luke v Kopru in njene povezave z jugoslovanskim železniškim omrežjem. Koper ima izredno ugodno zemljepisno lego, pa tudi topografski položaj je več kot primeren. Mesto leži ob zalivu, kjer se je Jadransko morje najgloblje zajedlo v evropsko celino. Odtod so po kopnem, po cesti in železnici najbližje poti do srednjeevropskih središč, po morju pa do vseh pristanišč sveta. Zaliv Je s severne, južne in vzhodne strani zavarovan pred hujšimi vetrovi z gričevjem, med katerim je na vzhodu tudi obsežna ravan s skoraj neomejenim prostorom za postopno izgradnjo in širitev trgovske in Industrijske luke POT DO URESNIČITVE ZAMISLI O IZGRADNJI KOPRSKE LUKE Intenzivno gospodarsko snova nje svobodnega slovenskega člove ka je ob stvarni oceni vseh možnosti in pogojev kmalu postavilo med svoje načrte tudi zamisel o zgraditvi luke v Kopru in njene železniške povezave z zaledjem Načrt je nekaj podjetnih in po gumnih ljudi, prekaljenih v ognju revolucionarnega osvobodilnega bo ja, začelo polagoma uresničevati prek Podjetja Vodna skupnost Pri morske v sklopu prizadevanj za ureditev vodnega režima na obalnem območju. Z uresničevanjem zastavljenega načrta so začeli 17 maja 1957. ko so delavci Vodne skupnosti zabili prve pilote za pregrado Škocjanskega zaliva. Nato je v začetku julija 1957 piran ska ladjedelnica Izdelala velik se salni bagei, ki so mu nadeli lepo slovensko ime »Peter Klepec«. Ta Je začel poglabljati morje ob severni obali na globino 10 do 12 metrov, kar je dovolj za pristajanje srednje velikih čezoceanskih ladij. Junija 1957 Je izvršni svet Slovenije odobril investicijski program za zgraditev prvih 135 metrov operativne obale nove luke v Kopru. Hkrati z graditvijo betonske obale Je korenjak »Peter Klepec« vztrajno poglabljal morsko dno in nakopani material po nekaj sto metrov dolgih ceveh brizgal za pregrado Škocjanskega zaliva, kjer so počasi nastajale nove površine suhe zemlje in spodrivale morsko gladino. Na tako pridobljenih novih površinah so že rasle montažne lope Li se je širil prostor za lesna skladišča — les je‘ bil tudi tovor, ki si je najprej utrl oot v svet skozi koprsko luko. Hkrati so graditelji pripiavlja li ustanovitev podjetja, ki naj bi se posebej ukvarjalo z luško de javnostjo. Tako je bilo 23. maja 1957 ustanovljeno podjetje »Pristanišča Koper«, ki pa sprva še ni imelo v rokah tudi investicijske izgradnje, marveč se je ukvarjalo le z blagovnim prometom. Decembra 1957 so bili odobreni glavni projekti za prvih 135 metrov obale. Medtem ko so to dograjevali, so bili že izdelani in nato kmalu odobreni tudi načrti za nadaljnjih 135 metrov operativne obale In za veliko tranzitno skladišče ob njej. Seveda pa ni šlo vse tako glad ko, kot je videti iz lagodnega pripovedovanja o poteku gradit ve. Treba je bilo premostiti ne šteto težav, vztrajno in trmasto braniti svoja stališča, dokazovati korist in pomen objekta. K uresničenju zamisli o zgraditvi luke v Kopru so domačim gospodarstvenikom pri Vodni skupnosti Primorske ter predstavnikom oblasti in družbenopolitičnim delavcem občine in okraja Koper požrtvovalno pomagali tudi nekateri republiški forumi in javni delavci Slovenije — predvsem v republiški gospodarski zbornici in republiški skupščini. Zaman pa so bila vsa prizadevanja graditeljev, da bi za nadaljnjo izgradnjo luke dosegli enake pogoje financiranja iz zveznih sredstev, kakor so Jih bile deležne drage Jugoslovanske luke in železnice, katerih izgradnja je bila omogočena z zveznimi dotacijami brez obveznosti vračanja. To pa koprskim graditeljem ni jemalo poguma. Gradnja prvih 135 metrov obale je naglo napredovala in približala znamenito nedeljo, 7. decembra 1958, ko je Koper slovesno sprejel in pozdravil ob dograjeni prvi etapi nove luke desettisočtonsko čezoceansko ladjo »Gorico« — last Splošne plovbe Piran. To je bil rojstni dan Kopra kot pomorske luke SLAVJE OB ROJSTVU NOVE LUKE Otvoritvenega slavja nove koprske luke se je 7. decembra 1958 med večtisočglavo množico ljudi udeležilo tudi veliko število republiških in zveznih funkcionarjev ter drugih gostov z vseh strani Jugoslavije. Tedanji predsednik izvršnega sveta Slovenije, pokojni Boris Kraigher, je v svojem priložnostnem govoru izrekel priznanje graditeljem luke in napovedal njeno veliko bodočnost. Označil je zgraditev luke kot veliko delovno zmago naših ljudi v premagovanju tehnične in gospodarske zaostalosti. Ocenil je novo luko kot izredno pomembno za slovensko in vse jugoslovansko gospodarstvo. Posebej je poudaril, da pri graditvi nove luke v Kopru ne gre za nobeno konkurenco drugim lukam, ker so vse preobremenjene s tovori, zaradi tega tudi ni mogoče očitati, da je graditev nove luke kaprica prebivalcev slovenske obale nasproti sosednim pristaniščem. Dejal je: — Gre le za izkoriščanje in dajanje v uporabo tistih možnosti, ki jih splošni geografski položaj tega območja daje za zgraditev kakšnega objekta. Zaradi teiga jc normal no, da smo tukaj začeli graditi luko. Poudarjam, da je samo posledica nenormalnih razmer v preteklosti, v zgodovini tega območja, da te zahteve lahko uresničujemo šele danes ...« HITER SAMORASTNIŠKI RAZVOJ Poslej je rast koprskega pristanišča izredno naglo napredovala. Naraščal je promet, daljšala se je operativna obala in vedno bolj so se širile površine odprtih in po kritih skladišč. Tako se je prvim 136 metrom v letu 1958 pridružilo 164 metrov v letu 1961, nato 123 v letu 1962, še 127 leta 1963 in 120 metrov v letošnjem letu — skupaj 670 metrov operativne obale. Tem bodo že v naslednjih letih sledili novi in novi metri betonskih ploščadi. Koprska luka torej tako rekoč raste sama iz sebe in se postopoma dograjuje, kakor pač delovni kolektiv ustvarja sredstva za lastno udeležbo v novih investicijah, in gradi svojo moč za najemanje kreditov. Dobra organizacija m novi načini dela po najsodobnejših prijemih in dognanjih modeme luške tehnike so pripomogli k nagli uveljavitvi Kopra v pomorskem svetu. Opredelitev luke na specializirane dejavnosti je nato usmerjala izgradnjo naprav in skladišč, kakršnih po drugih jugoslovanskih lukah ni bilo in jih tudi v tujini še ni povsod. V luki so se usmerjali predvsem na promet z lahko pokvarljivim blagom, predvsem z južnim sadjem, kar zahteva posebne naprave za dozorevanje, dezinsekcijo in dezinfekcijo ter kondicio-nirano temperaturo. Počasi so v luki nastajale naprave za praženje kave, čiščenje riža, avtomatično razkladanje in parkiranje razsutih tovorov in podobno. Luka pa v svoji težnji po specializaciji dograjuje na svojem območju vse nove in nove zmogljivosti. Razen že omenjenih naprav irtia tudi rezervoarje za 13.000 ton jedilnega olja in za 2000 ton žveplene kisline; pokritih skladišč ima že za 66.424 kv. metrov, gradi pa novih še za 21.696 kv. metrov. DO SKRAJNIH ZMOGLJIVOSTI Razvoj in nova zvezna zakonodaja sta zahtevala spremembo imena podjetja v »Luko Koper«, kar je bilo urejeno 4. decembra 1961. Nagla uveljavitev je povzročila, da je promet naraščal veliko hitreje, kot pa so bile do-grajevane zmogljivosti. Medtem ko je promet od 1959 do 19G6 narastel kar za več kot enajstkrat, so se luške naprave povečale komaj za štiriinpolkrat. Da izgradnja luke ni mogla hitreje slediti potrebam, je predvsem posledica naporov, ki jih je moral kolektiv luke vlagati v urejanje kombiniranega cestno-želez-niškega odvoza blaga z ladij na postajo v Kozini, in seveda hkrati v uresničevanje zamisli o železniški povezavi Kopra z zaledjem Leta 1959 je znašal promet v luki Še 61.494 ton, v letu 1960 se je podvojil na 122.694 ton, v letu 1961 povečal na 173.758 ton, v letu 1962 že na 268.952 ton, potem leta 1963 poskočil kar na 628.546 ton, v letu 1964 zrasel še na 699.161 ton in v letu 1965 na 770.519 ton, nato pa v letu 1966 nazadoval na 758.616 ton — kar prepričljivo govori, da je luka dosegla ob obstoječem stanju maksimalno izkoriščenost naprav. Sele letos bo s skrajnimi napori presegla številko 800.000 ton pretovorjenega blaga. Struktura tega blaga priča, da Koper vedno bolj postaja mednarodna luka za prevoz tranzitnega in predvsem kosovnega blaga, tako imenovanega generalnega tovora ki tudi omogoča največji zaslužek. Naraščajoči promet v tej smeri pa hkrati privablja v Koper vedno nove stalne ladijske linije mnogih pomorskih prevoznikov sveta. VEDNO GLASNEJŠA ZAHTEVA PO ŽELEZNICI Tako bujen razvoj prometa je seveda ustvarjal velike probleme pri odvozu blaga z ladij s kamioni po cesti do železniške postaje Kozina, kjer ga je treba preložiti na železniške vagone. Takšen kombiniran prevoz bremeni kolektiv luke z dodatnimi transportnimi stroški in zato je takšno stanje zahtevalo — vse bolj nujno in glasno — zgraditev železnice do Kopra. Posebno še, ker ima cestni odvoz tudi svoje meje ir. je že sam po sebi pomenil resno oviro nadaljnjemu razvoju luke. Podjetje je zato vse svoje sile Usmerilo v reševanje tega problema in vzelo nase vso težo 'odgovornosti za zgraditev tega prepomembnega objekta. Delavski svet »Luke Koper« je na zasedanju 8. julija 1963 po oredhodnem sporazumu v izvršna svoja pleča breme investiranem svetu Slovenije sklenil vzeti nja, investitorske dolžnosti pa poveril Združenju 2TP Slovenije. S tem je bilo zaključeno težavno obdobje boja In priprav za začetek del pri izgradnji koprske železnice. Vse to spet ni šlo tako gladko, kot mi zdajle letijo besede na papir — vendar pa je to že druga zgodba, ki vam jo raje povem kdaj drugič. Dejstvo je, da je zdaj železnica Koper— Prešnica s priključkom na progo Pulj—Divača ln s tem na jugoslovansko železniško omrežje tik pred dograditvijo. Njena slovesna otvoritev je predvidena za 2 december Luka Koper je v svojem razvoju vseskozi težila iz ozkih okvirov čisto luških pre-tovomih dejavnosti in skladiščenja blaga. Zavedala se je svojega izjemnega položaja glede na skoraj neomejeno obsežen prostor za razvijanje najrazličnejših gospodarskih dejavnosti in je bila zato pobudnik za ustanovitev proste carinske in industrijske cone na svojem območju. Na njeno uspešno uveljavitev bo seveda še vplivala vrsta činite- Pogled v del sedanje koprske luke, v kateri pristaja iz leta v leto več tujih in domačih ladij, po dograditvi železniške proge do Kopra pa bo njen pomen še veliko večji DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK• vsak četrtek 60.000 izvodov! 6 šf 1 : mercator To preprosto palico, ki jo vidite ležečo brez slave v zanemarjenem kotu, sem videl nekoč cvetečo v gozdu: bila je polna soka, polna listja in polna vej, toda sedaj se prizadevna človeška umetnost zaman skuša boriti proti naravi, pritrjujoč to uvelo butaro šib na njeno usahlo deblo; kvečjemu še je nasprotje tega, kar je bila, vsevprek prevrnjeno drevo, z vejami na tleh in s koreninami v zraku; sedaj jo suče vsaka pomivalka, obsojena je biti nje sužnja in po muhavosti čevati njeno nečimrnost ker smo pristranski sodi niki lastnih popolnosti in tujih napak. Toda metla, porečete ne* mara, je ananenje drevesa, ki se drži na njeni glavi, in prosim vas, kaj pa je človek, ako ne zmedeno bitje, saj njegove živalske zmožnosti se večno popenjajo na njegove umske sposobnosti, njegova glava lazi po tleh, kjer bi morale biti njegove pete! Pri vsem tem pa se vkljub vsem svojim napakam po-stavlja za vesoljnega reformatorja in zatiralca zlorab, za maščevalca krivic. JONATHAN SWIFT: Premišljevanje o metli Misli o ljubezni V. HUGO: Ljubezen je kot drevo: nagiblje se samo od sebe, razpreda svoje korefUne globoko v vse naše bitje In pogosto še zeleni v srcu, ki je razbito. MOLIČRE: Kadar hočemo ljubiti, se izpostavljamo nevarnosti, da bomo ljubljeni. ljev, vendar pa je že zastavljeno delo v sklupu poslovnega združenja trdno jamstvo za bodoče poslovne uspehe. ODPRTA VRATA POSLOVNEMU SODELOVANJU 2e v začetku svojega delovanja si je namreč koprska luka postavila v delovni program tudi široko sodelovanje z vsemi gospodarskimi organizacijami, ki bi jih takšno povezovanje zanimalo. Omogočala je vsem kar najširšo svobodo v postavljanju in graditvi lastnih objektov, ki jih ta podjetja ali poslovne skupine in združenja potrebujejo za svoje delo v luki oziroma industrijski coni. Zato imajo že danes na območju luke svoja lastna skladišča in druge objekte nekatera znana slovenska in jugoslovanska podjetja in zavodi, kot so na primer Centro-prom Beograd, Zavod za rezerve SR Slovenije, Zvezna direkcija za surovine Beograd, Cinkarna Celje, Prehrana Ljubljana, Energokombi-nat Velenje, Slovenija les Ljubljana, Jestvina Koper, Petrol Ljubljana, neposredno pa so za dejavnost luke vezana tudi številna špediter-ska podjetja in pomorske agencije. Vse hitrejša rast luke in močan pritisk na širjenje njenih zmogljivosti je usmeril pretežni del organizacijskih in finančnih naporov podjetja v reševanje perečega problema železniške povezave Kopra z zaledjem. »Luka Koper« se je morala za uspešnejšo rešitev tega problema odreči marsikateri ugodnosti m desetkrat obrniti v roki vsak dinar. Morda je zato nekoliko zaostajala rast splošnega družbenega standarda v delovnem kolektivu, kateremu pa je to nadomestilo zadoščenje, da so zgodovinske odločitve dosegli predvsem s svojimi lastnimi silami, z lastnimi ustvarjenimi sredstvi kot podlago za udeležbo v zahtevnih kreditnih obveznostih, ki jih je »Luka Koper« vzela nase, da bi lahko v imenu vse skupnosti in tudi v dobro vse skupnosti uresničila svoje velike narčte. Pri tem je »Luka Koper« vzpostavila najtesnejše sodelovanje z vsem gospodarstvom Slovenije, predvsem pa z neposrednimi poslovnimi partnerji, bančnimi zavodi, skupščino SR Slovenije in njenim izvršnim svetom, republiško gospodarsko zbornico in drugimi, ki so podjetju v njegovih prizadevanjih pomagali po svojih možnostih. Najtesnejše pa je seveda moralo biti sodelovanje z Združenjem ŽTP Slovenije, ki v imenu luke in za njen račun opravlja in vesti torske posle ter gradi in vodi izgradnjo železnice od Kopra do Prešnice. Na svidenje ob otvoritvi! RASTKO BRADASKJA Miha Maleš: PIRAN (monotipija, 1956) Fimka Gradusov se je izkazal kot zelo energičen človek. Točno čez štirinajst dni je naša znana pevka pela »Noge« / nedeljski radijski oddaji. Potem so jo trije najbolj popularni pevci tri večere peli na televiziji. Kmalu so me začeli napadati komponisti. Prej nisem vedel da imamo tolikšno število pametnih, fizično zdravih ljudi, ki komponirajo glasbo. Zapustil sem konstrukcijski biro, kjer sem delal, ln postal pesnik. Pesmi sem pisal zelo lahko. Poglavitno je — čim manj misliti. Zagledaš prstan — piši o prstanu, vidiš ptico — pišeš o ptici, uzreš ladjo — in ladja odpelje. Moje pesmi so znali od Murmanska do Habarovska. Povsod so jih prepevali. Priimek Orhidejev je zaslovel po vsej deželi. A vendar, to ni moj sedanji priimek. Sedanjega priimka — tega vam pa ne povem. usode je njena naloga snažiti druge predmete, sama pa biti umazana; kadar se v roki dekel obrabi do trklja, jo bodisi vržejo na cesto ali pa Jo obsodijo na zadnjo službo — da podnetijo ogenj z njo. Ko sem to gledal, sem vzdihnil in rekel sam sebi: »človek je vsekakor metla!« Narava jo je postavila v svet čilo in čvrsto, v po-voljnem položaju, nosečo na svoji glavi svoje lase, resnične vejice te rastline, obdarjene z razumom, dokler ni sekira nezmernosti prevrnila njenega zelenega vejevja in pustila samo posušen trup. Tedaj se zateče k umetnosti in si nadene lasuljo, spoštujoč se zaradi umetnega svežnja las (docela zaprašenih), ki niso nikdar pognali na njeni glavi; a če bi se v tem trenutku naši metli zahotelo javno nastopiti, ponosni na te brezove odrastke, katerih ni nikoli nosila, in popolnoma pokriti s prahom, pa najsi bi prišla iz sobe najlepše gospe, bi bili mi pripravljeni smešiti in zani- s talno brska po nesnažnih kotih narave, prinašajoč na dan skrito sprijenost, in vzdiguje znaten prah tam, kjer ga poprej ni bilo, in se ves čas znatno udeležuje tiste nesnage, ki jo baje hoče odpraviti; njegovi zadnji dnevi potekajo v sužnosti žen, in sicer vobče najmanj vrednih: dokler se obrabljen do trklja kot njegova vrstnica metla ne zavrže ali pa uporabi, da prižge plamen, na katerem se bodo greli ljudje. GRIGORIJ KAZOVSKI: Orhidej eva izpoved Na cesti me je srečal Fimka Gradusov, bobnar instrumentalnega kvarteta »28 minus 24«. »Poslušaj, ne bodi mrha in pomagaj mi! Potrebujem besedilo za pesem. Melodijo sem zložil, besedila pa nimam.« »Nikoli nisem pisal verzov.« »Jaz pa nikoli nisem komponiral. Dajva, poskusiva.« »Bojim se, da ne bom zmogel. Razen tega pa, kaj bo tebi moje besedilo. Vzemi zbornik ljubezenske poezije — in, izvoli, komponiraj glasbo.« »Saj ne potrebuj en verzov. Potrebujem besedilo za pe-s m. Za mojo muziko. Poslušaj!« Fimka je zapel. Bil sem potrpežljiv. Poslušal sem. »Si si zapomnil?« »Ne, nisem si zapomnil. Ne vem, kaj si je sploh treba zapomniti.« »Kako pa boš napisal besedilo, če si ne zapomniš glasbe? Imaš posluh,« Obšel me je sram. »Cesar ni, ni. Ne bom se hvalil. V šoli sem imel v petju vedno dvojko.« »Le počasi, ne obupaj. Saj. ni tako hudo. Takoj ti napišem shemo.« »Kaj boš napisal?« »Shemo. Slog besedila, da boš vedel za mero.« Cez dve minuti je Fimka Gradusov pomolil list, na katerem je bilo napisano: Ljudje, zveri in rovke o ljubezni prav nič ne vedo, mačke, ose, bolhe venomer lete in se sprehajajo. Ko je bil teden pri kraju, se je v meni rodil pesnik. Moji verzi so Gradusovu celo silno ugajali. Takoj je zapel s svojim strašnim glasom. Noge, noge, noge. po okrogli zemlji stopajo, noge, noge, noge, povsod sledove puščajo. »Genialno!« Je vzkliknil Fimka. »O nogah očitno nihče ni pisal. Pisali so o rokah, pa o očeh,o laseh, obrvih, zobeh in ustih. O nogah pa ne!« Kje je bila zdaj prevzetnost in prešemost, kje razuzdanost tujih gospodov! Ogibali so se ljudi, s časom so se izgubili drug za drugim, sam oskrbnik je bil še ostal, kakor na morju poveljnik ne zapusti ponesrečene ladje, preden se ni vse rešilo. Nekega dne pridejo zopet gospodje, drugi gospodje iz mesta. Resno so se držali in malo govorili. Ti so vse obhodili, ogledali, zapisali in slednjič vse zapečatili. Ni ga bilo kmeta7da bi ne vedel, kaj to pomeni. Kadar se kakemu kmetu zgodi kaj takega, žalostno leda j o vsi sosedje; ako bi bil morebiti tudi kateri tako trdega srca, da bi se mu ne smilil nesrečni sosed, kdo mu je porok, da prej ali slej ne zadene tudi njega enaka nesreča! Tu pa moramo reči, da ni bilo med kmeti nikakega pomilovanja, še veselje se je bralo nekaterim z obličja in čula se je mnoga beseda, ki je pričala, kako malo priljubljeno je bilo novo podjetje v tem kraju. »Kaj sem vam pravil? Zdaj pa vidite! Napuh, napuh, vse napihnjeno; dregni v meh, fš! sapa ven, pa je konec napuha!« »Radoveden sem, kaj bodo zdaj s hišami, ali Jih oprti’ odneso ali ka-li?« »Skoda, da jih niso naredili na škripce, da bi Jih zdaj premaknili in postavili, kamor treba.« »Poceni bodo zdaj hiše kakor drenulje, vsak be->rač bo imel zdaj svojo kakor polž.« »Jaz bi si sam izbral eno pa pustil svojo raztrgano lesenjačo.« »Veste kaj, možje, zapustimo svoje podrtije, pa preselimo se sem, lepa vas bo to, raca na vodi!« »Kaj pomaga lačnemu srebrna žlica, če je pa skleda prazna? Kje pa so naše njive, voziti bi se morali na polip kakor "Of,r)oda.« »Kaj bomo pa z onim rjavim kamenjem, ki so ga nakopali in na kup navlekli?« »Pretrdo je. da bi pota nasipali ž njim.« Tako in enako so hudobni ljudje ugibali in modrovali. Človek bi bil mislil, da se bo zdaj Seljan najbolj širokoustil, ali pošteni drvar je plemenit, da bi si jezik brusil ob tuji nesreči; a vse vedenje njegovo je kazalo, da je vesel tega poloma. Nekaj dni potem je bila dražba; edini kupec je bil poprejšnji lastnik, ki je vse odkupil, mnogo ceneje. Poslopja, katera Je bila sezidala delniška družba, menda še zdaj stoje in bodo stala, dokler sama ne razpadejo. Tako je bilo konec kratkega veličastva. Ko pade košati hrast v gozdu, podere in potegne s seboj to in ono manjše drevo, ki stoji poleg njega. Veliki polom je bil najhujše zadel ubogega Sddnika. On je imel zdaj strašne čase. Izginile so mu bile kratke srečne sanje, glava ga je bolela po njih. Njemu je bilo zdaj za življenje ali smrt. Prišli so zopet dolgi, viharni pogovori in prepiri z Ndsanom; zastonj vse, kar je poskusil. Cim bolj si je prizadeval, da bi izgazil iz pogubnega močvirja, tem bolj se je pogrezal. Dokler je mogel in kjer je mogel, je jemal na posodo; zdaj je bilo vse preobdolženo; vsa njegova imovina je bila zastavljna, skoraj nič več ni bilo njegovega, žalostno je bilo videti nesrečnega moža, skoraj čez noč se je bil postaral; prej tako čvrst in krepak, hodil je zdaj sključen in potrt. Ce je vse dobro premislil in preudaril, je izpre-videl, da je zdaj berač. Križem roke držeč je čakal dneva, ko mu bo vse prodano, ko bo moral more- biti s svojo družino dom zapustiti ter po svetu Iti ne vedi kam. Strašno je bil ponižan ponosni Sđdnik. Pustimo za nekaj časa kraj nesreče in žalosti ter se obrnimo drugam, kjer se nam kaže nasprotna podoba. Na koncu trga, sredi sadnega vrta stoji bela, čedna hiša srednje velikosti. Kamor človek pogleda, vse snažno, vse lepo oskrbljeno; pred hišo, za hišo nobene navlake in nesnage, vsako orodje na svojem mestu, vse pospravljeno in očejeno, in vendar je danes delavnik, ne praznik. Na drevju po vrtu težko da najdeš suho vejico, zato je pa tudi vse polno sadja. Na dvorišče pred hlev lahko pelješ vsako mestno gospo, Še krila ji ne bo treba privzdigovati; po prstih ne bo stopala ne vihala nosu, ako ni žo od sile presitna. Celo v hlev sam smeš stopiti z njo; glej: dvoje lepo rejenih, snažnih krav, dva telka in dva prazna prostora za konje ali za vole, ki so zdaj pač zdoma. Vse kaže, da je tu, čene bogastvo, gotovo zadovoljnost doma. To je Brezarjev dom. Tam ona ženica, ki sedi na klopi pod košato hruško in nekaj šiva, je njegova mati. Drugega ni videti nikogar doma. Vendar dom ni zapuščen; po travi se pase mnogobrojna čeda kokoši in piščet in pred pragom leži skrivljen in dremlje hišni varuh. — Pred kakimi sedmimi leti — ko je še gospodaril stari Brezar — je bilo tukaj vse drugače, vse pusto in zanemarjeno. Stari Brezar, Bog mu daj dobro, je bil, recimo naravnost, zapravljivec in pijanec. Zahajal je rad v veselo družbo. Sddniku je bil zvest tovariš, kateri ga pa ni posebno čislal. Svojima sinoma je bil zapustil dom ves zadolžen. Zapravil bi bil vse, ako bi ne bil imel tako pridne žene, ki se je trudila in ubijala, delala in skrbela noč in dan, da ni šlo vse pod nič. Anton je bil sicer mlajši sin Brezarjev, pravzaprav bi bil imel starejši prevzeti domačijo; ali ta ni imel toliko poguma. Pogodila sta se torej, da ostane mlajši doma in izplača svojemu bratu, kar mu gre. 7 Franček Saje: £1 ODMEVI OKTOBRSKE REVOLUCIJE ODMEVI OKTOBRSKE REVOLUCIJE Nemčijo je januarja 1918 zajelo široko stavkovno gibanje, ki ga je socialna demokracija hitro umirila. Ko so se 3. novembra 1918 spontano uprli mornarji v Kielu, so 5. in 6. novembra tudi v Hamburgu, Liibecku in Bremnu prevzeli oblast delavski in vojaški sveti. Socialistična revolucija se je širila po vsej Nemčiji in zmagala tudi v Berlinu. Vlado pa so sestavili socialni demokrati, ki so revolucijo zavrli. Delavskim in vojaškim svetom je odvzemala oblast in razoroževala delavce. 5. januarja 1919 so v Berlinu izbruhnile demonstracije proti tej vladi, ki je čez nekaj dni poslala na demonstrante vojsko in začela preganjata Komuniste. Njena voditelja Karla Liebknechta in Rozo Luxem-burg so oficirji 15. januarja aretirali in ju ubili. V nekaterih predelih Nemčije so izbruhnile splošne stavke. Ker so ostale izolirane, so propadle. Vretje na Bavarskem in v Avstro-Ogrski Pod pritiskom revolucionarnega delavstva je socialistična bavarska vlada v začetku aprila 1919 oklicala Bavarsko sovjetsko republiko. Ko so Jo socialni demokrati hoteli zrušiti, so se komunisti z Evgenom Levine jem na čelu 13. aprila postavili v bran sovjetske oblasti. Sestavili so akcijski komite, ki je uvedel diktaturo proletariata in oborožili 20.000 delavcev. Rdeča armada je v začetku prešla v ofenzivo proti kontrarevolucionarnim silam. Te pa so kmalu začele protinapad. 1. maja so vdrle v Miinchen in uničile mlado sovjetsko republiko. Levineja je naglo sodišče obsodilo na smrt in ga 5. junija ukazalo ustreliti. Revolucionarni avstrijski delavci so 14. januarja 1918 začeli splošno stavko, ki se je širila po vsej Avstriji in nato v Budimpešto ter v temeljih pretresala podonavsko habsburško monarhijo. Socialna demokracija je v dogovoru z avstrijsko vlado zavrla to silno stavkovno gibanje, ki se je končalo 22. januarja. 1. februarja se je uprlo 3000 mornarjev v Boki Kotorski, maja so se po vsej Avstro-Ogrski vrstili vojaški upori, ki so jih organizirali povrat-jiiki iz Sovjetske Rusije. Ker niso bili med seboj povezani, jih je še zvesta vojska zatrla. Med zatiranimi narodi se je razmahnilo narodnoosvobodilno gibanje. Po razpadu Avstro-Ogrske je novembra 1918 v vsej Avstriji valovilo revolucionarno gibanje. Delavstvo je postavljalo delavske svete, ki so ustanovili močne delavske oborožene oddelke. Ostalo pa je pod vplivom socialne demokracije, ki je zavračala revolucionarni prevzem oblasti. Sovjetska republika na Madžarskem in sovjetska oblast v Prekmurju Na Madžarskem so po vojni delavci stavkali in prevzemali tovarne, na podeželju pa se je širilo revolucionarno kmečko gibanje. Zaradi gospodarske krize je naraščala brezposelnost. Notranjo krizo so povečevale še ozemeljske zahteve nekaterih sosednjih držav. Meščanska vlada je 20. marca 1919 morala odstopiti. Novo vlado so sestavili komunisti z Belo Kunom na čelu in socialni demokrati, ki so proglasili sovjetsko republiko. Povsod so izvolili sovjete delavskih, kmečkih in vojaških odposlancev. Revolucionarna vlada je namesto stare vojske ustanovila rdečo armado. Izdala je odlok o nacionalizaciji zemljiških posestev v korist proletarske države. S tem je izgubila množično podporo kmetov, ki so pričakovali, da bodo z razdelitvijo veleposestev dobili zemljo. Romunska in čehoslovaška vojska sta vdrli v Madžarsko, ko sovjetska vlada ni hotela sprejeti demarkacijske linije, ki jo je določila antanta. Po prvih hudih udarcih je obnovljena rdeča armada prešla v protiofenzivo in vdrla v Slovaško, kjer so oklicali sovjetsko republiko. Na zagotovilo francoske vlade, da se bo tudi romunska vojska umaknila iz Madžarske, če se rdeča armada umakne iz čehoslovaške, je rdeča armada zapustila Slovaško. Romuni pa se niso umaknili. Zavoljo tega je rdeča armada začela ofenzivo, v kateri je spričo izdajstva doživela hud poraz. Socialni demokrati so začeli omahovati in madžarska sovjetska vlada je 1. avgusta odstopila. Novo vlado so sestavili socialni demokrati. Ko pa je 6. avgusta romunska vojska vkorakala v Budimpešto, so prevzeli oblast protirevo-lucionarji. V Prekmurju, ki je bilo takrat še pod Madžarsko, je bila prav tako vzpostav- L_____________________________________________ ljena sovjetska oblast. Sele po uničenju madžarske sovjetske republike je ty'a vkorakala jugoslovanska vojska in postavila slovensko meščansko oblast. Vstaje v Bolgariji, Turčiji in Italiji V Bolgariji se je umikajoča se vojska, poražena na solunski fronti, 27. septembra 1918 uprla, oklicala republiko in krenila na Sofijo. Tam je nemška vojska upornike razbila. Septembra 1923 so komunisti organizirali oboroženo vstajo, ki pa je propadla. Ko so antantine čete novembra 1918 okupirale Carigrad in zasedle Anatolijo, je v Turčiji prišlo do širokega narodnoosvobodilnega gibanja in partizanskega vojskovanja. Osvobodilna turška vojska pod vodstvom Mustafe Kemala (Atatiirk) je do leta 1922 porazila tuje intervencioniste in sultanovo vojsko, šele konec oktobra 1923 je mežčanskodemokratična revolucija zmagala, ko je bila Turčija poglašena za republiko. V povojnem času se je močno razmahnilo revolucionarno gibanje v Italiji. Socialistični sindikati so od 300.000 članov leta 1913 narasli v zaqetku leta 1919 na milijon članov, do konca 1920 pa na 2.300.000. Leta 1919 je bilo 208 stavk kmetijskih delavcev in 1663 stavk industrijskega delavstva, leta 1920 pa 189 stavk v kmetijstvu in 1881 delavskih stavk. Revolucionarni val je dosegel vrhunec septembra 1920, ko so delavci po Italiji zasedli tovarne. Delavske in kmečke množice so pričakovale in zahtevale, da izvedejo revolucijo in prevzamejo vso oblast. Nanjo pa italijanska socialistična stranka ni bila pripravljena, ker so jo razjedale in hromile njene frakcije z medsebojnimi boji. Razčiščenje v stranki je prinesel šele njen listična delavska stranka Jugoslavije (komunistov), so bila ta gibanja povezana in enotno vodena v revolucionarnem boju. Slovenija pa je še naprej ostala odcepljena, ker se oportunistično vodstvo Jugoslovanske socialnodemokratične stranke ni hotelo pridružiti komunistični SDSJ(k). Srbska vojska je po proboju solunske fronte 1. novembra 1918 osvobodila Beograd. Srbijo je rešila hude nemške okupacije, ki je za seboj pustila razdejanje in bedo. Med vsemi strankami je Srbska socialdemokratična partija najprej obnovila svoje politične in sindikalne organizacije in 15. decembra 1918 začela izdajati dnevnik »Radničke novine«. Pod vplivom oktobrske revolucije se je odločila za dosledno revolucionarno smer. Zato je odklonila udeležbo na socialde-mokratični konferenci v Bernu za obnavljanje II. internacionale, prvi kongres III. internacionale v Moskvi pa je pozdravila z zagotovilom, da se s Socialdemokra-tično partijo v Bosni in Hercegovini zavzema za komunistična stališča in za vzpostavitev sovjetske oblasti. Srbska socialdemokratična stranka je decembra 1918 zahtevala korenito agrarno reformo, da se kmet je-tlačani spremene v svobodne državljane in lastnike zemlje, osemurni delavnik, zaščito minimalne mezde, delavsko zaščito in polno svobodo za razredni boj. Povsod: stavke, mezdne akcije in demonstracije Tudi Socialdemokratična stranka Bosne in Hercegovine je imela podobna stališča nepomirljivega razrednega boja. Ker so ta načela ustrezala razpoloženju delovnega ljudstva, se je njeno članstvo od predvojnih 1900 povečalo do aprila 1919 Bela Kun (1886—1939), voditelj socialistične revolucije na Madžarskem, od marca do avgusta 1919 predsednik sovjetske vlade v Budimpešti. Revolucija na Madžarskem je tedaj zajela tudi Prekmurje. kongres v Livornu 20. januarja 1921, kjer je komunistična fralkcdja naslednji dan ustanovila Komunistično partijo Italije. S tem je bilo delavsko gibanje razcepljeno, revolucionarno gibanje je že popuščalo, fašisti s svojimi oboroženimi skupinami pa so postajali vse nasilnejši, dokler niso 28. oktobra 1922 prevzeli oblast in uvedli svojo diktaturo. Zavoljo razgibanega delavskega gibanja v Angliji je celo laburistična stranka, ki ni nikdar sprejela marksističnih idej, izjavila, da je socialistična stranka in socialistična družba njen cilj. Pod idejnim vplivom oktobrske revolucije in po zgledu boljševiške stranke so po vsem svetu nastajale revolucionarne komunistične stranke, ki so se povezale v Komunistični internacionali. Ta je imela ustanovni kongres od 2. do 6. marca 1919 v Moskvi. Na njem so sodelovali tudi zastopniki jugoslovanskih komunistov. ODMEVI PRI JUGOSLOVANSKIH NARODIH Po vojni se Je revolucionarno gibanje pri posameznih Jugoslovanskih narodih še nekaj mesecev samostojno razvijalo. Sele ko je bila aprila 1919 na ustanovnem kongresu v Beogradu ustanovljena Socia- na 6.078, sindikalne organizacije pa so od 5522 članov narasle na kakih 25.000 članov. O političnem stanju v Bosni je policija marca 1919 z zaskrbljenostjo ugotovila, da se v Sarajevu socialistična agitacija nadaljuje, socialni demokrati pa se že javno imajo za komuniste. Na socialistične shode zahajajo tudi vojaki in celo oficirji imajo stike s socialnimi demokrati. V Mostarju se jim je pridružilo nižje uredništvo, v banjaluškem okrožju pa so imeli privržence tudi med kmeti itd. Na Hrvatskem je bilo vodstvo social-demokratične stranke v rokah desničarjev. Zato se je levica konec januarja 1919 od nje odcepila in ustanovila akcijski odbor združene opozicije. Ta se Je povezal s srbsko stranko in Jo pooblastil, da pripravi kongres zedinjenja vseh revolucionarnih strank in struj. Za nepomirljiv razredni boj in zedinjenje revolucionarnih strank se je izrekla tudi Socialdemokratična stranka Dalmacije. Delavstvo Je bilo po vojni nezadovoljno s svojim gmotnim in političnim stanjem, ogorčeno zaradi nizkih mezd, rastoče draginje, brezposelnosti in brezpravnosti. Zato so se v vseh jugoslovanskih pokrajinah vrstile stavke, mezdne akcije in demonstracije. Sredi januarja 1919 so stavkali bosanski železničarji, konec februarja pa v Bački, kjer so se jim pridružili poštni uslužbenci in delavci v električnih centralah. Sredi marca so stavkali železniški delavci v Splitu, v začetku aprila pa v Požarevcu in okolici. Sredi decembra 1918 so stavkali rudarji v Ivancu pri Varaždinu, konec januarja 1919 v rudniku Kostolac, v bosanskih rudnikih pa je stalno vladalo napeto ozračje. V prvih mesecih 1919 so stavkale tudi delavke v tobačni tovarni v Zagrebu, tiskarski delavci v Osijeku in Novem Sadu, občinski delavci v Beogradu, tramvajski delavci v Osijeku itd. Zlasti pomembne so bile splošne protestne stavke. Prva je konec decembra 1918 zajela Split. Na Hrvaškem je delavstvo 6. februarja dopoldne prekinilo delo in začelo splošno stavko. Na množičnem zborovanju v Zagrebu so delavci zahtevali, naj vlada izpolni obljube, ki jih je ob prevratu dalo Narodno veće. V vseh večjih bosanskih mestih je 21. februarja 1919 izbruhnil protestni generalni štrajk, v katerem je sodelovalo 30.000 delavcev. Vrenje zajame tudi kmečke množice Zaradi fevdalnih ostankov, ki so bili nekje večji, drugod manjši, je revolucionarno vrenje zajelo tudi kmečke množice. Najmočnejši fevdalni ostanki so vladali v Bosni in Hercegovini, kjer je bilo še skoraj 80.000 tlačanov in 31.500 pol svobodnih kmetov, ki so s svojimi družinami sestavljali skoraj tretjino vsega prebivalstva v Bosni in Hercegovini! Medtem ko so ob prevratu ti tlačani ostali še razmeroma mirni, so se konec leta 1918 začeli množiti kmečki nemiri, požigi veleposestniških hiš, zgradb in sena. Da bi tlačane pomirili in da ne bi zemlja ostala neobdelana, so jim spomladi 1919 dali zemljo v enoleten zakup. V Vojvodini so prevladovala veleposestva, hkrati pa je bilo tam kakih 300.000 kmečkih delavcev. V mnogih vaseh je za to prišlo do nemirov in uporov, ki jih je zadušila šele srbska vojska. Da bi preprečilo nadaljnje samovoljno reševanje agrarnega vprašanja, je vojaško poveljstvo februarja 1919 razposlalo po vojvodinskih vaseh vojaške posadke po 8 do 10 mož, »ker oblasti skoraj ni in je zato vse to ozemlje prežeto z boljševiško strujo, ki se ji edino upira naš vojak«. Spet drugačni so bili zemljiški lastninski odnosi na Hrvaškem, kjer je 1138 veleposestnikov ali 0,26 odstotka vseh posestev, med katerimi Je bila nad polovica nemških in madžarskih fevdalcev, imelo skoraj tretjino zemlje, 291.000 ali 71,5 odst. vseh posestnikov pa komaj četrtino. Ce bi pa prešteli še velikansko cerkveno in državno veleposest, bi bilo to razmerje za male kmete še neugodnejše. Številni hrvaški kmete so od leta 1917 dezertirah iz avstr oogarske vojske, se oboroženi zbirali v skupine »zelenega kadra« in napadali veleposestnike. »Zelenemu kadru« so se pridruževali tudi drugi siromašni kmetje. Ti nemiri so se zelo razširili konec oktobra 1918 ob proglasitvi države SHS. Hrvatski ban je zaradi revolucionarnega kmečkega gibanja v osmih županijah vpeljal nagla sodišča. Narodno veće je iz istega razloga ukazalo splošno mobilizacijo, ki Je propadla, in nato prosilo antanto za vojaško pomoč. Hkrati je v Beograd poslalo delegacijo s prošnjo, naj nujno pride srbska vojska. Na kmečko ljudstvo pa se Je Narodno veće obrnilo s posebno poslanico, v kateri mu je v svoji veliki stiski mnogo obljubilo. Te obljube so nekoliko pomirile kmete. Ker pa so ostale le prazne besede, so se spomladi 1919 nemiri zopet razširili in kmetje so sl sami začeli deliti veleposestniško zemljo. Med oboroženimi kmeti in srbsko vojsko je prihajalo do krvavih spopadov. V mnogih krajih so te kmečke revolucionarne akcije vodili kmetje, ki so se vrnili iz Sovjetske Rusije, ali drugi, ki so se imeli za boljševike. Toda to kmečko gibanje Je prihajalo vse bolj pod vpliv Radičeve Hrvatske republikanske kmečke stranke, ki se Je borila za hrvaško kmečko republiko. Aprila 1919 je Radičeva stranka zaradi aretacije svojega voditelja razglasila celo splošno kmečko stavko, med katero naj kmetje ne nosijo živeža v mesta, ne hodijo na sejme in trgovcem tudi doma ničesar ne prodajajo. (Nadaljevanje sledi) RAZSTAVA FRANJA STIPLOVŠKA V MARIBORSKI GALERIJI Močna ustvarjalna osebnost Ustvarjalnost slikarja Pranja Stiplovška so letos s posredovanjem Posavskega muzeja pobliže spoznali v Mariboru, Krškem in Novem mestu. Razstavi v Krškem je čez poletje sledila razstava v Dolenjski galeriji, od 22. septembra do 16. oktobra pa razstava v Mariboru. Na otvoritveni slovesnosti v mariborski umetnostni galeriji so bili prisotni številni predstavniki kulturnega in političnega življenja, med njimi tudi slikarji Maks Kavčič, Zlatko Zei, Slavko Tihec in Ivan Kos. V naslednjih vrsticah ponatiskujemo prispevek Branka Rudolfa v Mariborskem Večeru. V njem je pisec živo in neposredno predstavil bralcem umetniško podobo slikarja Posavja. Pred štirimi leti umrli slikar (in na koncu ravnatelj Posavskega muzeja v Brežicah) Franjo Stiplovšek je okrog leta 1920 dal lep prispevek k likovnemu življenju Maribora. Zato je umetnostna galerija rada sprejela spominsko razstavo muzeja, ki ga je nedavno vodil. Razstava bo odprta tri tedne. Stiplovškove slike, risbe in grafike so seveda mnogo več kakor dokument časa. Same po sebi pomenijo vrednoto, izraz tako močnega in svojevrstnega ustvarjalca, tako dognanega v sredstvih izpovedi, da postaja jasno, zakaj je Stiplovšek ob svojem času uspešno sodeloval na vseh slovenskih razstavah doma in daleč v tujini, bil član dunajskega Hagenbunda in je o njem ohranjenih precej pri-znavalnih poročil — prav tako doma kakor zunaj domovine. Stilna smer, ki ji je sledil Stiplovšek, je bila v glavnem tako imenovana nova stvarnost, smer, ki se je razvijala nekako v zvezi z ekspresionizmom, vendar nikakor ni bila istovetna. Gotovo je, da je Stiplovšku, izvrstnemu risarju, hkrati nova stvarnost pristajala in se tudi nikoli ni do kraja uklonil njenim suhim, strogim, she-niatizirajočim tendencam. V zreli Stiplovškovi dobi so ploskve (kakor koli novo-s tvar niških) vedut tonsko zmehčane, ves način, kako portretira sebe in druge, kaže — v bistvu ekspresionistično — ljubezen do izrazite poteze, do simbolnih podob (berači, drevesa itd.). Stiplovškovi prikriti lirizmi, kakor tisto, kar so že v njegovem času začeli imenovati magične lastnosti stvarnosti, so v zrelem njegovem delu plod tako izpovedne kakor tudi tehnične gotovosti. Vendar — od kdaj naprej lahko štejemo Stiplovškovo zrelo dobo? Nedvomno je razvil največjo umetniško aktivnost v Krškem, kamor se je 1925 preselil iz Maribora. Takrat je največ razstavljal, najbolj zaslovel. V Mariboru je bil soorganizator prve umetniške razstave, soustanovitelj in tajnik kluba »Grohar«, potem pa član klu- ba mladih (skupaj z Nikom Pirnatom in Ivanom Kosom). Mariboru je posvetil svoje najobsežnejše sklenjeno grafično delo Stari Maribor, dve mapi lesorezov. Na trenutni razstavi lesorezov ni, ker sodijo v stalno gradivo umetnostne galerije. Ti lesorezi so značilno in zrelo delo. Recimo »magično« realistične« zgovornosti starih zidin, vrat, ulic, slučajno pozabljenih predmetov Stiplovšek nikoli ni presegel, po svoje so nekaj dokončnega in zelo značilnega ravno za njegovo zrelo dobo. Naša razstava kaže Stiplovška kot zrelega oblikovalca v gotovosti potez čopiča kakor v spremenljivih intonacijah palete. Stiplovšku raste poezija iz stvarnosti. V nekaterih delih dosega intimno intenzivnost, ki dokazuje nje- govo oblikovalsko moč. V primeri s tem ima močno veljavo, pa ostaja vendarle bolj na površini njegova s takim izrazom povezana poteza v avtoportretih, v katerih zelo močno izpoveduje svojo vero v neomajno poslanstvo umetnosti, ekspresionistično zasnovana simbolika njegovih podob trpečih ljudi ali pa portretov ljudi krepke volje in vere, mogoče tudi značilnih ekspresionistično simbolno krivenčasih dreves. Grafike te razstave so prijetna dopolnitev že omenjenih listov map Starega Maribora. Značilne so zelo lepe risbe »prodirajoče v značaj upodobljencev«: zgodnejše bolj kontrastne in temperamentne, kasnejše umirjene, enakomerno dognane, tako da bi bile lahko nekoč šolske primere tipično lepe risbe. Mogoče je, da so nekateri kritični ljudje, ki so Stiplovška v določenem obdobju imenovali klasicista, mislili ravno na določene risbe. Vendar vse Stiplovškovo delo — risarsko, grafično, slikarsko — dovolj jasno kaže, da oznaka »klasicizem« zanj ni ravno primerna. Krivine galih, grčavih dreves na (kakorkoli stvarnih) nenavadno skrbno dognanih risbah so le preveč podobne oblikam na Komemoracija na Trati 1. novembra ob 10. uri bo na partizanskem pokopališču na Trati pri Kočevju komemoracija za padlimi borci NOV. V programu žalne slovesnosti je govor, nastop rudniške godbe, polaganje vencev, recitacije šolarjev in nastop pevskega zbora. NOVI HOTEL DIANA V MURSKI SOBOTI Franjo Stiplovšek: KOVAČ (olje, 1934) slikah in grafikah, da bi mogli prezreti njihov simbolični pomen boleče silnih misli in čustev ali pa trpečih ljudi. Tudi v risbi je Stiplovšek zmeraj prizadet in zato izrazit. Mogoče še nekaj. Stiplovšek je bil tudi izrazit pro-svetar, muzik, režiser, scenograf, muzealec in še marsikaj. Upravičeno je mnenje, da je nekaj tega vsestranskega prizadevanja jemalo nekaj sokov njegovemu likovnemu ustvarjanju. Vendar je gotovo, da je ista mnogostranska prizadevnost in prizadetost povzročila tudi nekaj najboljšega, kar je najti v njegovem delu. In ravno tisto lepo je izrazito navzoče tudi na naši razstavi. BRANKO RUDOLF ne Deset dni za impresioniste V krški galeriji je bila 21. oktobra spet skromna slovesnost- Odprli so razstavo 20 del treh predstavnikovi impresionizma na Slovenskem. Zastopani so slikarji Rihard Jakopič, Matija Jama in Matej Sternen. Prikazan je le majhen del njihovega ustvarjanja, kolikor ga pač hranijo zbiralci v Krškem in Brežicah. O pomenu impresionistov za slovensko umetnost je spregovoril dr. Emilijan Cevc, ki je odprl razstavo, in s toplo besedo predstavil obiskovalcem razstavljene umetni- DOLENJSKI KULTURNI FESTIVAL VAS VABI Pred Maleševo razstavo V soboto, 28. oktobra, bo uprizorila v Novem mestu ob 16.30 za šolsko mladino, ob 20. uri pa za odrasle ljubljanska Drama Cankarjeve »Hlapce«. Gostovanje bo v okviru praznovanja občinskega praznika in 100-letnice slovenskega gledališča. Nastopajo najbolj znani slovenski igralci. Vstopnice lahko rezervirate na tel. 21-210. V soboto, 28. oktobra ob 19. uri, bo v kostanjeviškem Lamutovem salonu novo doživetje, ki ga pripravlja Dolenjski kulturni festival. Na sporedu je otvoritev razstave umetniških del znanega slovenskega ustvarjalca MIHE MALEŠA. Umetnik bo razstavljal nad petdeset del iz svojega bogatega ustvarjalnega obdobja. Med razstavljenimi deli bo večina barvastih, kar bo še posebno zanimivo, saj je Maleš znan kot pesnik s čudovito barvno skalo, ki jo suvereno obvlada. V drugem delu večera bo nastopil slovenski pesnik, pisatelj in mislec EDVARD KOCBEK, ki bo bral iz svoje pesniške zbirke »Groza«. Za to zbirko je pesnik v letu 1966 dobil najvišje umetniško priznanje — Prešernovo nagrado. Pesnik bo dodal tudi nekaj naj-novejših pesmi, tako da bo dejansko recital iz vsega ustvarjalnega obdobja izza leta 1941. In slednjič naj opozorimo še na tretjega ustvarjalca, ki se nam bo predstavil ta večer — mladega pianista IGORJA DEKLEVO, ki bo razen Chopinovih Polonez izvajal tudi Ramovševo skladbo Preludij in vrnitve. To je daljša skladba za klavir; skladatelj jo je napisal na pobudo pianista Igorja Dekleve in bo doživela v Kostanjevici prvo izvedbo na Slovenskem. Prav zato se bo prireditve udeležil tudi skladatelj Primož Ramovš. Dolenjski kulturni festival vabi k številni udeležbi zlasti ljubitelje plemenite in čiste umetnosti. NEHOOI DOMOV BREZ t otroška konfekcija športne hlačke ženske kopalke Jutranjka KONFEKCIJA • SEVNICA Slikar in kipar Jože Gorjup Poročali smo že, da je imel uvodno besedo na otvoritvi sedanje Gorjupove razstave v Dolenjski galeriji v Novem mestu akademik prof. dr. France Stele; danes njegov govor objavljamo, zaključen pa bo prihodnji teden na tej strani. Dolenjska galerija v Novem me-in Dolenjski kulturni festival v Kostanjevici upravičeno obujata ro-. Jakom spomin na prerano umrlega slikarja, grafika in kiparja Jožeta ^°rjupa. Po rojstvu je namreč Ko-stanjevičan; tam v bližini po njem Poslikane cerkve sv. Miklavža je bil r°jen 1. 1907; Novomeščan je postal j?0 vzgoji, pomeni pa za to mesto °e več: v njem gledamo enega naj-e&je pozornosti vrednih sadov no-omeških kulturnih prireditev, ki ta jih 1. 1920 organizirala z revolu- cionarnim zaletom slikar Božidar Jakac in pesnik Anton Podbevšek. V tem razgibanem ozračju je takrat študiral na novomeški gimnaziji tudi Jože Gorjup in začel pesnikovati, risati in grafično ustvarjati. Sodeloval je v rokopisno izdajanem glasilu dijaške organizacije »Prosveta«, v »Zarji«, ki je izhajala 1. 1923 in 1924, leta 1925, zadnje leto svojega študija na gimnaziji, pa je bil urednik novega nadstrankarsko orientiranega dijaškega glasila »Mlada misel«. Največji umetniški doživljaj mu je takrat pomenil lirični ekspresionizem grafike Božidarja Jakca, posebej še lesorezni ciklus ilustracij h Gradnikovim pesmim z naslovom »Pisma«. Objavljen je bil 1. 1923. V novem načinu, ki je združeval v grafično enoto besedilo pesmi in ilustricije, je ilustriral takrat tudi Gorjup svoje pesniške prvence. Tako razpoložen se je jeseni 1. 1925 oglasil na umetniški akademiji v Zagrebu in bil sprejet. Odločil se je za kiparstvo na oddelku prof. R. Valdeca, ki je zbolel in je vodstvo prevzel Meštrovičev asistent Fran Kršinič, v drugem letu pa sam Meštrovič, ki je s svojo sugestivno umetnostjo popolnoma osvojil mladega učenca. Leta 1927 je zapustil Zagreb in sledil Venu Pilonu na akademijo v Florenci, kjer se je posvetil študiju slikarstva in grafike. Njegovi učitelji so bili Felice Carena, Enzio Pozzi in Celestino Celestini. V slikarstvu se je naslonil predvsem na tektonsko usmerjeni novi realizem Carene, v grafiki pa se je oprl na Celestinija, ki je bil tudi Pilonov učitelj. Po diplomskem izpitu 1930 se je nastanil kot samostojen umetnik v Kostanjevici. Oženil se je s slikarko Francozinjo Marjetico Dufour, in se začel živahno uveljavljati v našem umetniškem življenju. Tu je ustvaril svoje naj večje in najpomembnejše delo, poslikanje prezbiterija cerkve sv. Miklavža. Zaradi gnojit-ve nosne korenine je moral 1. 1932 v ljubljansko bolnico, kjer je za po- sledicami operacije proti polnoči 30. aprila umrl petindvajset let star. Novica o njegovi smrti je vzbudila v slovenskem umetniškem svetu bridko zavest, da smo izgubili mnogo obetajočega umetnika, prav ko je dozorel za prvo žetev svoje bogate setve. Na njegovem grobu bi upravičeno lahko ponovili besede, s katerimi se je 1. 1708 poslavljal od nadebudnega sina Aleša, ki je umrl prav tako nepričakovano, triindvajset let star, njegov oče Janez Gregorij Dolničar: »Flos in flore praemature abscissus« — Razcve-tena roža, prezgodaj odrezana. Prezgodnja smrt je povzročila, da delo petindvajsetletnega mladeniča, kakor nam ga prikazuje novomeška razstava, ni moglo doseči zaokroženosti, še manj osebne dozorelosti. Je pa kljub temu močno zanimivo, ker iz njega odseva zagrizeno prizadevanje za osebno izpovedjo, ki je najvemejši dokaz za to, da imamo pred seboj zapuščino resničnega umetnika. Stopinje na poti njegovega umetniškega razvoja so jasne: Jakčev lirični ekspresionizem v predakademski dobi, ki ga je v Zagrebu izpodrinil monumentalni način Meštrovičev, florentinska šola pa ga je vodila v deželo bukoličnih idil, kjer je upal prodreti globlje v skrivnost življenjskih resnic. Oplodila sta ga tudi Giorgione in Tizian, katerega »Urbinsko Venero« je po svoje prepesnil, kakor se je kasneje s kostanjeviškim Križanim zavestno podal v tekmo z Meštro-vičem. Na tem potu se je že močno oddaljil od mladoletne sanjavosti, razvite v senoi Jakčevega ekspresionizma, in se vključeval v stvamejši, čeprav še vedno poetični svet, kjer mu je več kot Meštrovičeva monumentalnost, ki ji je ostajal zvest, pomenilo bukolično razpoloženje takratnega italijanskega in francoskega slikarstva. To se zrcali v njegovih priljubljenih motivih, katere oblikuje z izrazito težnjo po monumentalni kompoziciji, kakor so Piknik, Tri gracije, Kopalke, Venera, Glumači, V ateljeju itd. Tema »Življenje je lepo« pa ga povezuje z razpoloženji, ki so postala priljubljena po Cezannu, Matissu in drugih. (Konec prihodnje) Bela krajina in JLA sta eno " ' ' " )--------------------------------------------------- V nedeljo so bile končane večje vojaške vaje zagrebške vojne oblasti na področju Korduna in Bele krajine, v katerih so sodelovali vsi rodovi kopenskih in zračnih enot naše armade — Belokranjci so se tudi tokrat izkazali z gostoljubjem! •v Mm mv, « C : . .................... Pretekli četrtek so enote JLA v okviru vojaških vaj preizkušale sodobno orožje in opremo. Preko reke Dobre na Hrvaškem so v manj kot poldrugi uri postavili montažen most, preko katerega gredo lahko tudi najtežja vojaška vozila. (Foto: Ria Bačer) Pretekle dni so se v Beli krajini dogajale izjemne stvari, ki so jih prebivalci vse pokrajine spremljali z izrednim zanimanjem. Enote JLA, razdeljene v skupino napadalcev in branilcev, so utrjevale položaje, postavljale obrambno linijo z žičnimi ovirami in minskimi polji. Vojska, do zob oborožena, z dobro zamaskiranim orožjem in opremo najsodobnejše tehnike, je nudila vtis, da gre za res. Preden so enote prišle na položaje, so morale premagati velike razdalje, do 150 kilometrov in tudi več, vendar so pohodi minili brez nesreč. Tudi partizanska brigada, ki je delovala v zaledju napadalcev pod poveljstvom rezervnega podpolkovnika Jurija Levičnika (direktorja IMV iz Novega mesta), sestavljena iz samih rezervistov, je izredno dobro prenašala napore in izpolnjevala svoje naloge v zaledju »sovražnika«. Razpoloženja med napadalci in branilci ni pokvaril niti dež, ki je medtem marsikoga do kože premočil. Pravi spopad se je začel v petek zjutraj, do manjših bojev pa je prišlo že na predvečer tega dne. Branilci, ki so se med operacijami umikali, so se na položajih dobro utrdili, zbrali vse svoje sile in v petek prešli v ofenzivo. Med napadom so branilci uporabi- Vida: „Iskrena hvala vsem darovalcem! M 5. oktobra letos smo povabili bralce in prijatelje našega domačega tednika, da bi prispevali za nakup TV sprejemnika za mlada bolnika Vido in Rafaela Zupančič iz Slepška pri Mokronogu, do torka, 24. oktobra, pa ste zbrali že 465.577 Sdin! Zbiralna akcija je s tem zaključena, TV sprejemnik pa bomo v kratkem kupili in ga otrokoma postavili na njunem domu — Njuna zahvala velja vsem, ki so odprli dobro srce! V svojem in bratovem imenu nam je Vida Zupančič v torek poslala takole pisemce: »Iz malega upanja raste uresničenje najine velike želje, saj vse kaže, da bova lahko kmalu dobila televizijski sprejemnik, ki nama bo lajšal urice najine usode. Tako berem v Vašem listu, kako nama hočejo dobri ljudje pomagati. Pa tudi na najin naslov so nama posamezniki spet poslali 35.000 Sdin: Društvo prijateljev mladine iz Mokronoga 10.000 Sdin, Anton Pavlič iz Slepška 2000 Sdin, g. Tepščeva iz Mokronoga pa nama je prinesa domov 10.000 SdinJPolde Jurglič iz Prelesja je podaril 5000 Sdin, učenka Silvica Žnidaršič iz 2. razr. pa nama je prinesla 1000 Sdin; Vinko Kos iz Martinje vasi je podaril 1000 Sdin, Janez Kos iz iste vasi 1000 Sdin, Marinka Kibič z Iglinka 2000 Sdin, Joži Zupan z Iglinka 500 Sdin, Marija čoš iz Slepška 1000 Sdin, Tone Čoš 1000 Sdin in Cirila Tratar z Rakovnika 500 Sdin.« Vida zaključuje svoje zadnje pismo takole: »Iskrena hvala vsem darovalcem, tudi tov. Viktorju iz Sodražice za tako sočutne vrstice — z bratom sva oba jokala ob njegovem pismu! Skoraj ne verjameva, da se je za naju odprl nov svet. Ob vsakem prispevku morava znova tiho reči: HVALA VAM, VSEM — ZA VSE!« No, medtem pa so dobri ljudje tudi na naši blagajni pretekli teden spet prispevali za televizor mladima bolnikoma: kolektiv trgovine STANDARD iz Stopič je prinesel 3000 Sdin, iz Novega mesta pa so Darilo tudi iz Nemčije UREDNIŠTVU — za Vido in Rafaela! Naročena sem na Dolenjski list, ker je res vreden pohvale. V njem najdem vse novice iz domačega kraja. Naj še povem, da je vaš list človeku v tujini še bolj zanimiv! Brala sem tudi članek o zbiranju denarja za Vido in Rafaela Zupančič in Vam pošiljam 5 nemških mark. želim vam še naprej veliko uspeha! S tovariškim pozdravom: IVANKA JELENC, Schvvabisch Gmiind, Nemčija darovali: Renatka in Ljubo Rajer 5000 Sdin, družina Štepec s Kurirske poti 1500 Sdin, Jožica Ogrizek z Glavnega trga 5000 Sdin, Dragica Korent 5000 Sdin, kolektiv Zdravstvenega doma 26.510 Sdin Marija Jevnikar iz Mokronoga je prinesla 2000 Sdin, Jože Radej ter Marjan, Franc, Ana, France in Terezija Sopar z Zigrskega vrha 30 pri Sevnici 5500 Sdin, Anica Grivec iz Ljubljane 1000 Sdin, Vida Smrekar iz Črnomlja 1500 Sdin, Pavla Poje iz Kočevja 1000 Sdin in Ivanka Jelenc iz Nemčije 1547 Sdin (njenih 5 DM smo zamenjali v banki). SKUPNO do torka: 58.557 Sdin. Na poseben račun pri Dol. listu pa so po banki ta teden nakazali: Daniel Hočevar, Puščava 2, Makronog, 3000 Sdin,Katica Stumbelj iz Novega mesta 2000 Sdin, Fanika Virant iz Pijavic pri Tržišču 1000 Sdin, Štefka Matek iz Zidanega mosta 1000 Sdin, Alojz Ješelnik iz Lazca 1000 Sdin, Marija Stamač iz Ljubljane 1000 Sdin, uslužbenke Dolenjske banke in hranilnice v Novem mestu 10.000 Sdin, Franc Lovš iz Sentlovrenca pri Vel. Loki 1000 Sdin, pionirji osnovne šole na Dvoru 8005 Sdin, Andrej Kvek iz Kočevja 5000 Sdin, 16 delavk iz šivalnice TEKSTILANE v Kočevju 12.500 Sdin, Ivanka Medved iz Črnomlja 2000 Sdin in Alojzija Trunkelj iz Orlake pri Žužemberku 3000 Sdin. SKUPNO od predzadnjega do zadnjega torka: 50.505 Sdin. USPEH ZBIRKE do 24. oktobra opoldne: Vida in Rafael sta dobila na roke od raznih ljudi 87.000 Sdin, pri blagajni Dol. lista so prispevali zanju posamezniki in kolektivi 137.457 Sdin, po banki pa smo dobili zanju do torka 241.120 Sdin. SKUPAJ zbranih za televizor: 465.577 Sdin. ■ Ker se je s tem zbralo dovolj denarja ■ za nakup in prevoz TV sprejemnika an- ■ tene in za montažo »zbirko za Vido in ■ Rafaela« s tem zaključujemo, vsem da- ■ rovalcem pa se v njunem imenu hkrati ■ toplo zahvaljujemo za velikodušno po- ■ moč in plemenito razumevanje! Več o ■ akciji bomo poročali prihodnji četrtek. UREDNIŠTVO IN UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA ■ 23. oktobra so vojaki enote polkovnika Ivana Slapnika v vojašnici Milana Majcna položili svečano prisego. Lepe slovesnosti so se tokrat udeležili predsednik ObS Novo mesto Franci Kuhar, predstavniki družbeno-političnih organizacij in mladina. Na sliki: vojaki po svečani prisegi podpisujejo listine. (Foto: M. Vesel) li tudi »atomski projektil«, napadalci pa so v bok sovražnika spustili padalce in opravili helikopterski desant. Vojaškim vajam so v zaključnih operacijah prisostvovali tudi številni družbenopolitični delavci Slovenije in Hrvaške, udeležil pa se jih je tudi državni sekretar za na- rodno obrambo generalpolkovnik Nikola Ljubičić v spremstvu visokih oficirjev JLA. Vodstvo vaj je bilo z vojaki vred presenečeno nad lepim sprejemom, ki so ga doživeli zlasti v Beli krajini. Navzlic temu da so kmetje ponekod pričakovali škodo, ni bil redek primer, da so, kot so bili vajeni med NOB, vojakom prinašali na položaj priboljške. Te . dni so začele delati tudi že posebne komisije, ki ugotavljajo nastalo škodo, brez katere tako obsežna vojaška vaja pač ne more poteči. R. B. Geološka ekskurzija na Gorjance Kljub hladnejšemu vremenu geologi še vedno vztrajajo pri ekskurzijah po Dolenjski, ki jih v letošnjem letvi prireja Slovensko geološko društvo. V soboto in nedeljo, 28. in 29. oktobra, bodo šli na Gorjance. Za osrednjo postojanko so si izbrali kočo pri Gospodični, od koder bodo dva dni delali ekskurzije po najzanimivejših delih tega lepega pogorja. Gorjanci so namreč tudi geološko zelo zanimivi. Po dosedanjih razlagah naj bi bili tako imenovani horst, to se pravi zaradi zemeljskih sil dvignjen del, omejen z močnimi prelomi. Brez dvoma so Gorjanci ter njihova okolica tektonsko zelo razkosani. Novejše raziskave, ki še niso povsem zaključene, bodo pokazale, ali so bile dosedanje geološke razlage pravilne ali ne. Ker bodo ekskurzijo vodili prav geologi, ki trenutno kartirajo Gorjance, bodo udeleženci zvedeli mnogo novega. Obenem je ta ekskurzi- Kdor zdravje ljubi, ne pije veliko. Če pa pije, pije Hermeliko * Ul I ja namenjena boljšemu stiku med hrvaškim in slovenskim geološkim društvom, torej r • • v v dejm/sca Na sejmu v Novem mestu 23. oktobra je bilo na novomeškem sejmišču naprodaj 835 pujskov, prodali pa so jih 676. Kupci so prišli predvsem od daleč, plačevali pa so po naslednjih cenah: za manjše prašičke 8000 do 14.000 S din, za večje pa 15.000 do 25.000 S din. Brežice: sejem živahen V soboto je bil v Brežicah običajni sejem, na katerega so pripeljali kmetovalci 925 manjših in 30 večjih prašičkov. Prodanih je bilo 867. Cene se niso spremenile. Manjše prašičke so prodajali po 630 do 650 S din kilogram, večje pa po 650 S din. med hrvaškimi in slovenskimi geologi. Udeležence iz Zagreba bo vodil univerzitetni profesor dr. Milan Herak, ki raziskuje na hrvaški strani Gorjancev in je eden vodilnih jugoslovanskih geologov. Slovence bo pripeljal dr. Mario Pleničar, ki s svojo ekipo prav sedaj preučuje Gorjance na naši strani. Pričakujemo, da bodo razgovori med Hrvati in Slovenci prinesli mnogo koristnih napotkov za nadaljnje delo. Ekskurzija na Gorjance je namenjena predvsem pravim geologom in ne toliko širši javnosti. Glede na to, da je med rednimi udeleženci letošnjih ekskurzij po Dolenjski prav za Gorjance veliko zanimanja, se je odbor Slovenskega geološkega društva odločil, da bo v prihodnjem letu organiziral še enkrat izlet v ta del Dolenjske. Takrat bo razlaga prilagojena širšemu krogu ljubiteljev narave ter pot takšna, da jo bo mogoče z avtobusom izvesti v enem dnevu. Zadnja letošnja ekskurzija po Dolenjski bo 12. novembra v Taborsko jamo. R. P. POLJE »OMEGA« tc veliko zelenik in mnogog1 rož po zernji . Hcrmclik; jc naj imenitni5 X TVA«m'fKnrTTffl m ti;»i.MLliiUi 9. Nista čakala dolgo, in ugotovitev, da je planet »ob* ljuden«, je dobila svojo potrditev. Iz goščave;SO se pričele dvigati nove črne butice grozljivih bitij. H1 tr sta se umaknila v ladjo. Pogled skozi okno Jima J kmalu povedal, da sta — obkoljena. Crni vojščaki se brez obotavljanja približali ladji, jo radovedno o pavali z vseh strani in se je končno lotili s kleščam*; No, to je bil šele začetek! Novi in novi napada* so se približevali ladji. Ladja je zanihala. /iškrijmiaJ po vejevju in vse skup se je začelo premikati. Nezn» Za srečen današnji in še srečnejši jutrišnji dan! Praznik je pred nami — 29. oktober, spomin na dan, ko je bila pred šestindvajsetimi leti osnovana partizanska novomeška četa. Spomini, s soncem ožarjeni spomini. Boji, zmage, svoboda, delo, uspehi, novo življenje, novo in boljše. Želimo si še boljšega. In tako je prav. Pred nami je sedanjost in bodočnost. Marsikaj že imamo. Podjetja, ki so se prilagajala ali pa se še prilagajajo novim razmerah in novim pogojem dela, predvsem pa novi, v bodočnost zroči miselnosti, živeti je treba danes in jutri in seveda tudi pojutrišnjem. Tega se včasih nekoliko premalo zavedamo in vidimo le srečni danes. Ne povsod in vselej; posploševati ne bi bilo pravično. Imamo tovarne. Novih nekaj časa ne bomo gradili. Ne samo zato, ker ni denarja za ta namen, pač pa predvsem zato, ker moramo dograditi in posodobiti to, kar že imamo. Posodobiti opremo in včasih tudi ljudi! Predvsem so nam še potrebni ljudje, ki poznajo in znajo svoje delo. Ne gre za formalno izobrazbo, pač pa za resnično znanje in razgledanost. Z zaupanjem in z določeno mero ponosa lahko gledamo na razvoj našega gospodarstva, ki je kljub težavam skoraj v celoti pokazalo ne samo sposobnosti za nadaljnje življenje, ampak tudi sposobnost resničnega razvoja in napredka. Krka, IMV, Novo-teks, Labod, Pionir,. Novoles in še nekatera druga podjetja so dokaz za to. Družbenemu kmetijstvu in gozdarstvu gre vse priznanje kljub novim težavam, pred katerimi stojita. Zasebno kmetijstvo ima svoje mesto in pomen; škoda le, da smo se tega spomnili nekoliko pozno. Obrt, družbena in zasebna, odpira nove možnosti za delo in za primeren zaslužek, zato bo njenemu načrtnemu razvoju potrebno posvetiti še več pozornosti. Trgovina je sicer dosegla določen razvoj, posebno pri obnovi in gradnji trgovskih prostorov, toda prostori še niso vse, česar si potrošniki želimo. Zato bo potrebno narediti še marsikaj, predvsem pa se bo potrebno še bolj prilagoditi realnim željam in upravičenim zahtevam kupcev. Na turističnem področju je bilo doseženo že precej, vendar nam Krka, Gorjanci, Rog, šmarješke in Dolenjske Toplice ter celotna dolenjska pokrajina dajejo še nove možnosti. Izkoristiti jih moramo, vendar tako, da bo pokrajina ostala lepa in privlačna. Potrebne bodo modernizirane ceste pod Gorjanci in Rogom ter novi gostinski in turistični objekti. šmarješke Toplice bodo na vrsti že prihodnje leto. Preskrba z zdravo pitno vodo in gradnje različnih komunalnih naprav so potreba sodobnega časa in sodobnih ljudi. Postopna in načrtna gradnja teh objektov bo naša skupna naloga. Na področju družbene dejavnosti je še precej odprtih vprašanj, nekaj tudi sistemskih. Tu bo potrebno uresničiti desetletni program izgradnje šol, pri čemer mora imeti prednost mirnopeška šola, in omogočiti nadaljnje uresničevanje programa otroškega varstva v naši občini. Marsikaj že imamo, marsikaj pa bo s skupnimi močmi naših občanov, krajevnih skupnosti, delovnih organizacij in občinske skupščine še potrebno narediti. Pred nami je praznik — dan spominov in sklepov za bodočnost. Ob prazniku, spoštovani občani, iskrene čestitke z iskreno željo za naš srečen današnji in še srečnejši jutrišnji dan! NOVO MESTO, 24. oktobra 1967 FRANCI KUHAR predsednik občinske skupščine Novo mesto FRANCI KUHAR, predsednik obč. skupščine OBČINSKA SKUPŠČINA Novo mesto Občinska konferenca SZDL -Občinski komite ZKS - Občinski komite ZMS -Občinsko združenje ZB - Občinski sindikalni svet čestitajo vsem občanom in vsem delovnim organizacijam za 29. oktober — občinski praznik in želijo vsem obilo uspehov pri uresničevanju reforme! KRKA SE UVRŠČA V VRH JI Pogled na glavne fermentacijske naprave v veliki dvorani obrata antibiotikov. Vidne so glave komor ral čas dobave in nemalokrat tudi visoka cena surovine. Uporaba antibiotikov zavzema v modemi medicini izredno važno mesto, saj si dandanes zdrav-ljeja brez njih skoraj ne moremo zamisliti. Mimo tega pa se je farmacevtika razšiiila tudi na področje veterine, kjer v živinoreji uspešno pomaga pri boljši in večji proizvodnji. Krmne mešanice so postale nezamenljiv dodatek živinski hrani. Postopek za pridobivanje antibiotikov je po laični plati zelo enostaven, tehnološko pa precej kompliciran in zahteven. Za raz- '\jr e že ni vsa far-macevtika več ali £ M nanj skrivnost za Jv povprečnega člo- g veka, pa vsaj o m pridobivanju anti- biotikov res ne vemo kaj mnogo. KRKA se je odločila za proizvodnjo antibiotikov iz več razlogov, najvažnejša pa je bila brez dvoma osamosvojitev v tej panogi, saj je morala prej kupovati surovine za zdravila na osnovi antibiotikov pri drugih proizvajalcih. Tu piv jih je ovi- liko od večine drugih kemijskih in farmacevtskih obratov nastopajo v tem primeru živa bitja — mikroorganizmi, ki proizvajajo dragocena zdravila z veliko sposobnostjo delovanja in širokimi možnostmi porabe. Nov KRKIN obrat za proizvodnjo antibiotikov tetraciklin-ske skupine je prirejen za pridobivanje: oksitetraciklina, klor-tetraciklina in tetraciklina. Lahko pa v najkrajšem času z malenkostnimi preureditvami izdelujejo tudi mnoge druge antibiotike, vitamine, hormone in aminokisline. Kako široke možnosti se s tem odpirajo novomeški tovarni zdravil, je težko oceniti na mah. Toda že sama neodvisnost tovarne na tem področju pove dovolj! Z gradnjo obrata antibiotikov so začeli leta 1965, priprave za to investicijo pa so tekle že več let prej. Da bi si lahko vsaj približno predstavljali, kako teče proizvodnja antibiotikov, si pobliže oglejmo posamezne stopnje pridobivanja: Mikroorganizmi, ki se podobno kot druga živa bitja hranijo s škrobom, mastmi in beljakovinami, med svojim metaboliz- KRKA TOVARNA ZDRAVIL NOVO MESTO mom (»prebavljanjem«) teh sn vi Izločajo čiste antibiotike. ka posamezna vrsta mikroorg nizmov izloča določen antibiot* ' Vsa skrivnost je torej v tem, K ko vzgojiti mikroorganizme . pozneje izkoristiti njihove iz' ke. . Toda mikroorganizme je n prej treba imeti! Ta mala živa bitja (v eI?e^ kubičnem milimetru jih je lan cel milijon!) žive v prsti. Prve mikroorganizme so **■ KINI strokovnjaki seveda d°?0. preučevali, da so lahko u^°aj. vili, kaKO bi najhitreje m [* bolj ekonomično iz njih Pr g0 bivali antibiotike. Sele je lahko začeli s proizvodnjo, K razdeljena v tri stopnje: • najprej mikroorganizme ^ sec dni vzgajajo v laborator j dokler se primerno ne raZ^Dili (zrastejo), da bi lahko na!l tej svoje »službeno mesto«. dajo prvi fazi jih med drugim tudi v posebno napravo, & ;0 nljivo tekočino, v kateri PIa^ l0 — 24 ur neusmiljeno streSjjCjj-meša. Po tem ostrem skem treningu« se mikroorg ^ mi tako okrepe, da so ^ sposobni proizvajati antih* jZ. po zahtevah industrijske P vodnje. • V drugi fazi — ferm1en rah - jih v posebnih nra- (predfermentorjih), kjer J1 t‘aicO nijo še nadaljnjih 24 ur m 0. usposobijo da bo njihova 0. duktivnost« med glavnir^ajve^ izvodnim postopkom sjvo ja. Po ceveh nato pretocij 1 --^o-rjavo brozgo s hrano m ve^je organizmi vred v mn0^?er tra' posode — termentorje, kj ^nj. ja fermentacija štiri do P g • Zadnja stopnja pr?izVpa je po končani fermentaciji Hanti-izolacija (ločitev) tistega 10 biotika od mikroorganiz*1 zaostankov hrane, Če gre . vse mani izdelek — ali suse™ jzde-preostale mase, če gre Osrednji objekt obrata antibiotikov s simboličnimi okraski v obliki TC obročev IZMBBOJ IMAJ013 L l|W%, ' ' I 1 : J I . : I Pri gozdičku nad Krko ob cesti v Ločno utripa že nekaj let živahno delo na gradbišču* Malo ali skoraj nič ne vemo, razen tistih, ki so tam zaposleni, kaj se dogaja za steklenimi stenami moderne zgradbe z okraski v obliki tetraciklinskih obročev. Iz majhnega labora-torija na Cesti komandanta Staneta, kjer s° pred 13 leti prvič pričeli izdelovati tablete z oznako KRKA, se je razvila sodobna farma* cevtska industrija, ki bo lahko kos tudi naj' zahtevnejšim nalogam s tega področja. Od skromnih tabletk do pestrega izbora številnih farmacevtskih, kemijskih in celo kozmetičnih preparatov je peljala sicer sorazmerno kratka, pa vendar naporna pot, polna težav in zaprek« ki sta jih postavljala naš čas in splošni dru* žbeni ter gospodarski razvoj. Ko se kolektiv ozira na to prehojeno pot, se mu zde prv* uspehi morda res majhni in skromni, vendar drevo raste od semena navzgor: da je bila kal zdrava in polna moči, dokazuje med drugih tudi novi obrat za antibiotike, ki bo odprt to nedeljo v počastitev občinskega praznika novomeške občine. H JUGOSLOVANSKE FARMACEVTSKE INDUSTRIJE INVESTICIJE V OSNOVNA SREDSTVA ZA OBRAT ANTIBIOTIKOV vrednost 2mia 619mio S din OSNOVNA SREDSTVA VIRI OSNOVNIH SREDSTEV domača oprema 369% 966 mio • gradbena dela 2Z5% 590 mio 'inozemski kredit 152% 396 mio Dolenjska banka 280% 734 mio- montaža in ostalo L 173% \ 453 mio V lastna sredstva podjetja 409 V lmia TOmio uvozna oprema • 233% ‘ 610mio POVPREČNO ŠTEVILO ZPOSLENIH V „KRKI' ^zpored objektov v lo&hft eOino: predvidene gradnje POVPREČNI OSEBNI DOHODKI 1964-1967 KRK TOVA fi NA j X KRKA* tovarna zdravil J 06ĆINA- Novo mesto-NDUSTRUA tikov, uspelo doseči visoke izkoristke. Po zaslugi teh izboljšav bo lahko obrat letno proizvedel ali 450 tisoč ton zootehničnih 10-odstotnih antibiotikov ali 27 ton antibiotikov za humane namene Poleg omenjenih antibiotikov pa raziskujejo še vrsto drugih in pripravljajo nove oblike proizvodov na osnovi zootehničnih antibiotikov. Ena takih oblik je že dokaj znani zoocin, kakor tudi novi obliki farmacevtskih preparatov pod imenom egocin in fidemicin. Navzlic razsežnosti obrata in vseh energetskih objektov ter naprav bo dokaj avtomatizirana proizvodnja zaposlovala le 65 ljudi, med njimi precej visokokvalificiranega kadra. Vrednost bruto realizacije, ki jo bo obrat ustvarjal po končani poskusni proizvodnji, če ne računamo z nadaljnjo farmacevtsko predelavo, bo znašala okrog 17 milijonov novih dinarjev. Z izgradnjo obrata antibiotikov se KRKA uvršča med vodilna farmacevtska podjetja v Jugoslaviji. 3. Dohodak tCelotni dohodek 2. Neto produkt 78IV. Tl mit 270 mb Jfk, namenjen za živalsko uporabo. ^ri izolaciji z ekstracijskimi in n oriimmi metodami pridobe m°Polnoma čist antibiotik — ru-enkast prašek, ki ga lahko ne-sredno polnijo v vreče in po-konfekcionirajo v kapsule, c T^ti, tablete in druge farma-tske proizvode. ra?ri sušenju (za živalsko upo-okr Vso brozgo, v kateri je j r°g 10 odstotkov suhe snovi, fup in v vakumskem centri-deiern razprševalcu tako ob-niii °’ da lahk0 tovarne moč-uj? krmil mešajo neposredno v Pr!SPa' Tak antibiotik, rjavkast hnih se dodaja krmilom v maj-UČi i, k°ličinah, ki Pa vendar val]nk°vit° pospešujejo rast ži-.ln Preprečujejo najrazličnej-b°lezm. ^otna predračunska vred-tikovlr?Vesticije v-obrat antibiotik Je bila po uvedbi gospo-.z*6 reforme, ki je vplivala dolane«javo obračunskega tečaja ^ate-K in na P°višanJe cen ne-USjuri” gradbenih materialov in §a Prekoračena, tako da zna-Vestj.^^na vrednost celotne in-rih rT skoraj tri milijarde sta-pri ainarjev. Seveda pa moramo 28ra m uP°števati, da ni bil obralen le osrednji proizvodni 28rariVampak da so vzP°redno jektp tudi vse energetske ob-gije * ki zagotavljajo vir ener-li »j 2a več let naprej, izkorišča-°br Jih bodo lahko tudi bodoči v l0- t0varne, ki bodo zgrajeni kompresorska in fil-traritfp0staja. nova 20-kilovoltna Pol ? °rniatorska postaja, dva in ^go a dolg daljnovod in Upo^.Hehnim izboljševanjem in stopnjevanjem tehnologije je fleiky ,am v mikrobiološkem od-Ju, , !astnega inštituta in oseb-Harjj.n uPravlja polindustrijske Ve za proizvodnjo antibio- 6. Povprečno Število zaposlenih 4.Neto osebni dohodki S. Skladi irrwa 167rruc! 666*/. 3mU505mk> 4m»*53mio 7. Izvoz KRKA v industriji občine Novo mesto 1966. OBČINA 8747. ttrriet Montaža v oddelku izolacije antibiotikov Naprave v oddelku kmetijske sinteze v c Za seboj imajo 13 uspešnih let... Ločenska lokacija tovarne zdravil je navdušila že marsikaterega obiskovalca. Poslopja, ki leže v gozdičku med umetnim jezerom in športnim bazenom, so bolj podobna počitniškim domovom kot industrijskim zgradbam. Na sliki: pred vhodom v inštitut. eprav je obrat antibiotikov danes v središču zanimanja ljudi v KRKI in zunanjih opazovalcev, pa ne moremo mimo u-spehov, ki jih je tovarna dosegla tudi na drugih področjih farmacevtske proizvodnje. Samo lani so namreč naredili na milijone raznih tablet, dražejev, ampul, kapsul, stekleničk s solucijami, svečk, tub mazil, stakleničk z antibiotiki, steklenic s sirupi in drugimi sredstvi ter več sto tisoč globul, granul, posipov, diabet-skih soli in drugih izdelkov. Vrednost te proizvodnje je znesla skoraj šest milijard starih dinarjev, letošnjo pa cenijo na osem milijard starih dinarjev. še leta 1964 je bil ta znesek za več kot polovico manjši. Tako nagel porast proizvodnje pa je zahteval največjo prizadevnost vseh zaposlenih. Pravzaprav je vsa zgodovina mlade tovarne polna prizadevnosti, odpovedovanja in skrajne požrtvovalnosti vsega kolektiva. Pretesni prostori, ki so ves čas spremljali razvoj tovarne, niso mogli zavreti porasta produktivnosti, kvalitete in ugleda novomeške farmacevtike. Ko so se preselili iz laboratorija v hišo »Na vratih«, so si oddahnili samo za trenutek: širjenje proizvodnje in vedno večje zahteve tržišča so tudi te prostore kmalu diskvalificirale. Od tablet, mazil in sirupov se je začela proizvodnja širiti na ampule (oktobra 1958) in kapsule (konec leta 1959). Na dvorišču stare stavbe so zgradili novo poslopje. Antibiotike so pričeli polniti tudi v stekleničke. Ob koncu te prve etape razvoja KRKE pa je bilo vsem jasno, da je kakršnokoli širjenje tovarne v mestnem območju tako rekoč nemogoče. Prav v tem času je padla še odločitev o nadaljnjem širjenju tudi v smeri bazne proizvodnje aktivnih sestavin s kemijsko sintezo. — Tako bi se zmanjšala odvisnost od domačih in tujih proizvajalcev teh surovin. Zgradili in opremili so manjši raziskovalni laboratorij, v katerem so preučili polindu-strijske postopke za več surovin. S temi podatki so izdelali tudi industrijske postopke in projektirali proizvodne napra- ve. Za prvo nalogo te veste so izbrali osvojitev proizvodnje jod-kontrastnih sredstev. Ker ni bilo druge možnosti, so sklenili, da se del podjetja prične širiti na novem prostoru v Ločni. Objekte so pričeli graditi leta 1960, in 1962 je že prišel na trg naš prvi v celoti doma izdelani preparat »trijoden«! — KRKA je v Jugoslaviji edini proizvajalec rentgenskih kontrastnih sredstev na osnovi organsko vezanega joda. Ta uspeh je spodbudil raziskovalno skupino za pripravo še več drugih postopkov in za študije o fermentacijski proizvodnji vitaminov in antibiotikov tetraciklinske skupine — predvsem za potrebe živinoreje. To, zadnje področje je še posebno zanimivo, saj proizvodnja vitaminov in antibiotikov predstavlja več kot polovico sedanje svetovne farmacevtske proizvodnje. Leta 1961 se je KRKA združila z ljubljansko farmacevtsko tovarno LEK v farmacevtski kemijski kombinat FARMIS. Razlike v programih proizvbd-nje ter medsebojna oddaljenost so zavirale uspešen razvoj obeh partnerjev. Tako sta se po treh letih tovarni spet razšli in začeli vsaka na svoje. To seveda ni bilo lahko, saj sta imeli v sožitju precejšen del skupnih služb. V KRKI so morali ponovno organizirati medicinsko informativno službo, razvojni sektor, komercialo, oddelek kapitalne izgradnje, oddelek za izvoz in uvoz ter lastni inštitut. Stiska s kadri in prostori iim večkrat ni dala spati, vendar je vodstvo s skrajnimi napori vsega kolektiva tudi te težave uspešno odpravilo. Sklenili so tudi, da bodo preselili tabletni, dražimi in še nekatere druge oddelke v Ločno Saj bi ti obrati lahko izdelali še znatno večje količine zdravil, če bi le imeli dovolj prostora. Tudi predvidena rekonstrukcija teh obratov bo z večjimi tehnološkimi zmožnostmi in večjo zmogljivostjo ter boljšimi higienskotehničnimi pogoji omogočila znatno boljšo in večjo proizvodnjo. Tako se bo postopoma vsa tovarna preselila v Ločno, poslopje v mestu pa bodo prodali. Vzporedno s hitrim razvojem proizvodnje in komercialne službe pa so izpopolnjevali tudi znanstveno in raziskovalno razvojno dejavnost. Ustano- vili so svoj inštitut za antibiotike, farmacijo in tehnologijo in z vsemi močmi uveljavljali to dejavnost. Tako ima podjetje lahko popolnoma samostojen in enovit proizvodni program, kar predstavlja izredno pomemben ekonomski činitelj. Uspehi inštituta so, kljub temu da je bil ustanovljen pred dobrima dvema letoma, že kar lepi: podjetje ima poleg lastnega patentnega tehnološkega postopka za pridobivanje antibiotikov tetraciklinske skupine prijavljenih še vrsto drugih patentov doma in na tujem. KRKA je začela izvažati šele leta 1965. Naslednje leto je že prodajala farmacevtske proizvode v osem držav, zdravilna zelišča pa v šest držav. Letos bodo izvozili za več kot milijon 250 tisoč dolarjev. Za popularizacijo svojih izdelkov med zdravniki in drugimi porabniki ima KRKA or- ganizirano posebno medicinsko informativno službo. Prizadevanja in vlaganja v tej dejavnosti so pripomogla, da pri nas ni zdravnika, ki ne bi poznal KRKINIH preparatov. Medicinska informativna služba pa uspešno nastopa tudi s propagando v tujini. Čeprav namenjajo že nekaj let v KRKI večji del dohodka v sklade, kot za osebne dohodke, so znašali povprečni mesečni dohodki na zaposlenega lani 97.552 Sdin, letos pa 112.736 Sdin! Med 778 zaposlenimi ima 149 ljudi visoko ali višjo izobrazbo (140 visoko!), 119 ljudi srednjo strokovno šolo In samo 161 zaposlenih je nekvalificiranih delavcev! Tako kadrovsko strukturo ima le redkoka-tero podjetje v Jugoslaviji. Do sedaj je KRKO upravlja- lo sedem delavskih svetov in 14 upravnih odborov. Prvotni delavski svet so predstavljali vsi člani kolektiva, zaposleni v takratnem farmacevtskem laboratoriju, pozneje (leta 1956) je delavski svet štel 11, danes pa šteje že 25 članov. V tako vratolomni naglici razvoja podjetja je bilo potrebno tudi hitro in trezno odločanje o najzahtevnejših problemih. Premišljeni in tehtni sklepi KRKINIH samoupravnih upravljal-skih organov so zagotovili, da si danes toliko ljudi lahko služi kruh v tej tovarni. čeprav so se v skupno korist večkrat odrekli večjim osebnim dohodkom, niso nikoli pozabili na človeka. Vso skrb so posvečali tudi vzgoji kadrov in štipendiranju (štipendirali so 162 ljudi) ter rekreaciji in športu. Zgradili so 12 trisobnih, 18 dvosobnih, 9 enosobnih stanovanj, 4 garsonjere in 6 sob. Za nakup stanovanj so od leta 1961 do lani namenili 326 milijonov starih dinarjev. Do letos pa so dali tudi več kot 150 milijonov Sdin posojil za gradnjo hiš ali nakup stanovanj. V Vrsarju pri Poreču so zgradili počitniški dom s 44 ležišči. Posebno pohvalo zaslužita tovarniška sindikalna in mladinska organizacija, ki sta samo letos med drugim pripravili tudi dve izredno uspeli prireditvi: proslavo dneva žena in športne igre delavcev farmacevtske industrije Jugoslavije. V športnih igrah so športniki KRKE zasedli prvo mesto v skupnem plasmaju in zmagali v skoraj vseh disciplinah. Tovarna zdravil KRKA je v minulih trinajstih letih postala odločilen činitelj v družbenem in gospodarskem življenju novomeške občine. Z ozirom na dosedanje kapacitete in z izvršenimi rekonstrukcijami in vključevanjem novih obratov predvidevajo, da bodo že prihodnje leto lahko ustvarili več kot enajst milijard Sdin vrednosti proizvodnje. Nje in nas vse pa pri tem spremlja želja, da bi bil tudi nadaljnji razvoj podjetja tak, kot je bil od za četka do danes. Za dosežene uspehe pa jim iskreno čestitamo! Aseptično polnjenje ATB stekleničk z antibiotiki Naprave v oddelku kmetijske sinteze ;\ervol iz Bukoška je že leta navdušen gobar. v * oktobra spet zavil v Dobravo, je naletel na Prizor: 26 prekrasnih mladih jurčkov je bilo LkuPaj in utrgal jih je kakor cvet. Pa še zrno-j, Pri štetju. 26. gobico smo opazili šele, ko V2eU narazen. (Foto: Jožica Teppey) labod NOVO MESTO '^alitetnejše moške in otroške ,Ce v modernih desenih in krojih! DOLENJK4 ISKO PODJETJE NA DEBELO IN DROBNO NOVO MESTO 1 43 svojih prodajalnah širom Dolenjske D izbiro blaga po konkurenčnih cenah! žNIM STRANKAM PRISRČNA VOŠČILA 1 PRAZNIK OBČINE NOVO MESTO »Sedaj, inšpektor,« je rekel Ponče, »pripravite revolver, kajti stvar postaja resna. In pazita, da v trgovini ne bodo takoj uganili, da ste policaj! Potem bo vse dobro.« V trgovino je prvi stopil Ponče in previdno držal v rokah skrinjico, ki jo je bil kupil pred nekaj urami. Nenavadno lepa Bvroazajka je takoj stopila za pult, da postreže kupcu. Let bi ji človek ne mogel določiti — nekje med dvajsetimi in štiriindvajsetimi. Bržkone pa jih je imela okrog trideset. »Gospodje, s čim vam morem postreči?« je vprašala. »Ali je tukaj prodajalec, ki mi je opoldne prodal tole skrinjico?« je vprašal Ponče in odvil papir. Lastiiica je zaklicala in takoj je prišel Ahmed. Spoznal je Poncea in ga prijazno vprašal: »Ali vas je skrinjica razočarala, gospod?« »Na zunaj nikakor ne! Toda notranjščina,« je odgovoril Ponče. »No,, pa poglejmo, kaj je narobe!« je rekel Ahmed, vzel skrinjico in dvignil pokrovček. V tem trenutku se mu je prijazni obraz grozotno spačil. Maska vljudnosti in spoštljivosti mu je odpadla in odkrila mračne, ubijalske poteze, ki sta mu jih nenaden strah in bes še bolj zaostrila. Spustil je skrinjico in po tleh se je skotalila odsekana dlan polkovnika Morelanda, katero je bil Scotland Yard posodil Jamessonu, ta pa Pon-ceu. Malajec je skočil kot panter in zagrabil s stene velik zakrivljen meč — »čenanko«. V hipu se mi je zazdelo, kot bi se utrgal filmski trak. Gospa Moreland se je zazibala, skočil sem in jo prijel, ko je omedlevala. Inšpektor Jamesson je potegnil revolver in ga nameril v Ahmeda. Malajec je takoj spustil meč. »čestitam vam, inšpektor!« je rekel Ponče. »Pravkar ste dobili v roke morilca polkovnika Morelanda, vsaj tako mislim. Na vašem mestu bi odpeljal s seboj tudi gospo Moreland in jo vprašal za motive, zaradi katerih je organizirala umor strica svojega moža. Bila je nedvomno pobudnik tega ostudnega zločina.« »Pokličite Mackerja,« mi je rekel inšpektor, ki je od presenečenja komaj spet glasno govoril. * * • »Eno od dejstev, ki je govorilo proti domnevi, da je maščevalec prišel z Vzhoda, je bilo to, da v zadnjem času iz Malaje ni priplula nobena ladja, še močnejši dokaz proti temu, dokaz, ki je vas, inšpektor, najbolj impresioniraj je bil to, da je morilec dobro poznal razmere v hiši, kar bi bilo novemu prišlecu težko, zlasti tujcu,« je v avtomobilu pojasnjeval Ponče. »Morilec je imel čas in priložnost, da je naredil odtis ključa zadnjih vrat, ki jih pes ni varoval. V hiši ni bilo nič razmetano, samo spalnica polkovnika Morelanda. Nihče ni slišal najmanjšega hrupa, ko je morilec prišel v hišo, ne ko je storil zločin. Bilo je jasno, da je zločinec vedel za krivico, prizadejano družini Bendorloha Alija. Flora Moreland tega ni vedela. Njen sorodnik Nicholas je vedel. Ker je bila njegova žena iz družine Bendorloha Alija, je tudi ona vedela. Ahmad je kapjak bil ta njen sorodnik, ki je z Nicholasom in njegovo ženo enkrat na mesec obiskal polkovnika Morelanda. Poznal je hišo. In on je na bosih nogah prinesel v sobo grudice prsti z zadnjega dvorišča. Zločin je bil skrbno pripravljen. Gospa Moreland je zaprosila svoje sorodnike v Malaki, naj ji pošljejo odsekano roko Bendorloha Alija, in jim poslala v ta namen in-terzijsko skrinjico. Ni bilo važno, da je Ahmad prav po tej skrinjici izdeloval druge, naročila mu je le, da jo mora po zločinu prinesti nazaj. Ahmada ni bilo težko nagovoriti, da umori Morelanda, saj je želel maščevati čast družine Bendorloha Alija. Povsem zanesljivo je, da je gospa Moreland spretno podžigala to Ahmadovo željo. Toda njen motiv ni bilo nikakršno maščevanje, pač pa je hotela priti do velikega denarja, s katerim bi lahko razpolagala po smrti moževega strica, saj bi mož vsaj polovico podedoval.« »Vidiš, Parker,« je končal Ponče, »tole je bil med najbolj krvavimi primeri v moji praksi. In čeprav smo morilca prijeli, se bojim, da bo prava krivka zločina na žalost ostala na svobodi in dočakala, da z denarjem svoje žrtve razširi trgovino. Bomo videli! In če se bo tako zgodilo, bo to spet ena tistih ironij, s katerimi se srečujemo v življenju.« (Konec) Seveda, denar lahko povečate tudi tako - a verjemite, bolj koristno povečanje pa bo, če ga odnesete čimprej na hranilno knjižico pri DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI v Novem mestu ali pri njenih poslovnih enotah v Krškem, Metliki in Trebnjem! Hranilno knjižico DBH lahko dobite tudi pri vseh poštah v občinah Krško, Metlika, Novo mesto in Trebnje! NAJNOVEJŠE! DBH v Novem mestu obrestuje hranilne vloge od 1. avg. 1967 dalje po zvišani obrestni meri: — navadne po 6,50% — vezane do 8% LASTNIKI DEVIZNIH RAČUNOV! DBH obrestuje vaše vloge na vpogled (nevezane) na deviznem računu po 4 % vloge na deviznem računu, vezane na eno leto, pa po 6 % Odprite si devizni račun pri domačem denarnem zavodu! !uno 'le*. Primitivno organizirana bitja so začela j, goščavi. .Ol'1 Preskusil laserske pištole. Bile so neupo-\ Vesoljskem defektu so se pokvarile. Ladja hitreje. Slednjič se je procesija z \ l*a pred srednje velikim hribom. V podnožji ® se odpirali številni rovi. Crni bojevniki n *n noter. Očitno so tu imeli svoj glavni S s ■ tVxe s**e 80 sc 1Z rovov valile v napad 1 Očevina, ki je zdržala tako visoke pritiske ob startu, je pod navalom spočitih klešč nevarno ječala. Kozmonavta sta se spogledala. Vedela sta: če bo začela popuščati konstrukcija ladje, jima bo preostal samo še skok iz ladje. Pripravila sta čeladi, nekaj hrane in druge drobnarije ter mala reaktivna vozila, ki jih je mogoče oprtati na hrbet in ki bi ju rešila, če bi bilo mogoče ven, mimo stotin ostrih klešč. čakala sta tako pripravljena, čakala na nemogoče: da se razklenejo strnjene vrste besnih napadalcev.. Še malo potrpite, pa bo končano! Dolenjka Brežičani bodo drevi ob 19.30 prvič v tej sezoni pozdravili celjske gledališčnike. Gostje se bodo predstavili s Cankarjevo dramo »Hlapci«, v kateri bomo srečali znance Pavla Jeršina, Sandija Krošla, Nado Božičevo, Marijo Goršičevo, Marjana Dolinarja in druge. Nekaj vstopnic je še na voljo. Zavod za kulturo vabi občinstvo, naj se udeleži izrednega umetniškega dogodka, ki je obenem začetek jubilejne gledališke sezone. Na sliki: prizor iz I. dejanja. PIŠE PREDSEDNIK OBČINSKE SKUPŠČINE BREŽICE Namesto praznične Nagradno tekmovanje za pridelek pšenice v gospodarskem letu 1967/ 1968 Občinski praznik pričakujemo v znamenju uspehov enoletnega dela občanov. Kakšni uspehi so bili doseženi v obdobju med dvema praznovanjema, nam zgovorno povedo tele številke: Delovne organizacije so letos ustvarile za 3,9 odst. več celotnega dohodka kot 1966. leta. Neto produkt se je povečal za 5,7 odstotka in dohodek za 3,2 odstotka. Z izjemo KOVINE z Bizeljskega (ta je v stečaju) ter Gostinskega podjetja in POSAVJA iz Brežic, ki sta trenutno v težavah, izpolnjujejo predvidene načrte vse delovne organizacije. Glede na zaostrene pogoje gospodarjenja je to prav gotovo uspeh delovnih ljudi, ki si nenehno prizadevajo za napredek. Najpomembnejše investicije v zadnjem letu so bile: rekonstrukcija starega dela zdravilišča v Cateških Toplicah in izgradnja olimpijskega bazena, modernizacija motela na Čatežu, modernizacija oziroma zamenjava polnilnih naprav v oddelku »Slovenija--vino«, ureditev trgovine s sa- Tako prisrčne slovesnosti, kot je bila otvoritev ceste skozi Skopioe, vaščani ne pomnijo. Domačini in gostje so se v nedeljo, 22. oktobra, dopoldne zbrali pod slavolokom na začetku vasi, od koder se vije 1400 metrov dolg asfaltni trak skozi naselje. Skopičane bo za vedno obvaroval nadležnega prahu. Cesto je odprl predsednik občinske skupščine Vinko Jurkas. Domačini so ob tej priložnosti izrekli iskreno zahvalo bivšemu in sedanjemu predsedniku skupščine, direktorju in kolektivu Cestnega podjetja Novo mesto, podjetju KAMNIK in vsem, ki so kakorkoli pomagali, da so Skopice vendarle dobile ■ NAD 500 LJUDI SE JE V SOBOTO zbralo na protestnem zborovanju v prosvetnem domu. Zahtevali so prekinitev vojne v Vietnamu. Nastopili so trije govorniki. V imenu mladih učenka 8. razreda osnovne šole iz Brežic, v imenu zdravstvenih delavcev dr. S uš in in nazadnje 5e predstavnik cerkljanske garnizije JLA. Ob zaključku zborovanja so udeleženci poslali protestno pismo republiškemu koordinacijskemu odboru za pomoč žrtvam agresije. Zborovanje je direktno prenašala lokalna radijska postaja. TOPLA IN SONČNA NEDE-A je privabila na Čatež veliko množico ljudi iz Slovenije in Hrva- djem in zelenjavo pri tržnici, ureditev okolja tržnice, adaptacija trgovske hiše KRKA v Brežicah, izgradnja 24-stano-vanjskega bloka v novem delu mesta, asfaltiranje 6 kilometrov bizeljske ceste in 1400 metrov asfalta skozi Skopice. Tem investicijam se pridružujejo še naložbe za modernizacijo proizvodnje v Tovarni pohištva, Gozdnem gospodarstvu, AGRARU, PREVOZU in drugod. Vseh investicijskih naložb je bilo v občini za blizu deset milijonov novih dinarjev. Čeprav smo z doseženimi uspehi lahko zadovoljni, ne bi smeli biti zadovoljni s stopnjo razvitosti gospodarskih in negospodarskih dejavnosti. Osnovna naloga vseh v občini je skrb za modernizacijo proizvodnje v industriji in kmetijstvu, kar bo seveda vplivalo tudi na napredek drugih področij. Ne bi bili ljudje, če nas ne bi zanimalo, kateri so največji problemi, ki vznemirjajo občane, in kakšni so načrti za njihovo rešitev. Vsem je že bolj ali manj asfaltno prevleko. Vsa vas je bila praznično razpoložena. Goste je sprejela okrašena z zelenjem kakor nevesta. J. T. Spet premalo krvodajalcev Na občinskem odbora Rdečega križa v Brežicah smo zvedli, da je prišlo na odvzem krvi 18., 19. in 20. oktobra 282 krvodajalcev iz brežiške občine. Odziv je bil še vedno premajhen. Najbolj se je izkazala gimnazija, msd podjetji pa AGRARIA in obrat IMV. Nasploh je mladina pokazala precej razumevanja. ške. Prišli so sl ogledat motokros. Na tekmovanju so se pomerili dirkači čez dm in strn iz obeh republik. ■ NA SLAVNOSTNI SEJI OBČINSKE SKUPŠČINE bodo v soboto podelili spominske plakete udeležencem oktobrske revolucije. Vsak ianed njih 'x> prejel tudi zbornik dokumentov velikega oktobra. ■ NA AKAMEDIJI V POČASTI-TEV OBČINSKEGA PRAZNIKA bodo nastopili Štirje pevski :ix>ri: moški zbori iz Artič, iz Brežic in iz Dobove ter ženski pevski zbor iz Brežic. Za nastop v Brežicah pridno vadijo in izkoristijo za va-je vsako prosto uro. ■ AGRARIA BREŽICE BO ZA OBČINSKI PRAZNIK ODPRLA MESNICO na tržnici. Dobrodošla bo zlasti prebivalcem novega dela mesta, pa tudi vsem drugim, ki Jih pot zanese na živilski trg. Nova prodajalna mesa je sodobno opremljena. zdravice znana neprijetna proračunska situacija v občini, saj smo posredno ali neposredno prizadeti vsi občani. Z zakasnitvijo dveh ali več mesecev so se izplačevale obveznosti vsem porabnikom proračuna. Vzrokov za to je več, osnovna sta dva: pre SZDL priredila več poljudnih predavanj, v katerih bodo predavatelji obdelovali prvo pomoč živini, bolezenski pojav raka, ter gnojenje in uporabo umetnih gnojil v pol jedel jstvu. Kot predavatelja za zadnje predavanje nameravajo zaprositi profesorja Vardi-jana iz Leskovca. ■ SEJA SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI Studenec Je bila 22. oktobra. Na njej so razdelili občinsko dotacijo: največ so namenili za priključek med cestama Zavratec—Rovišče, nekaj za izgotovi tev kultumo-prosvetnega doma na Studencu, nekaj za popravila poti, preostanek pa za nakup razstreliva za kamnolome. ■ POKOPALIŠČE hiti urejati krajevna skupnost Studenec. Kupili bodo nova vhodna železna vrata, za mrliškega oglednika pa so predlagali Mirka Mlakarja, ker se dosedanji oglednik umika v Pokoj. me pa zelo škoduje samo napol zgrajenemu zadnjemu odseku. Cesta Zavratec—Rovišče je zelo pomembna zategadelj, ker bi povezaia Studenec z zasavsko cesto, hkrati pa bi se precej skrajšala zveza z Bučko in Rako. Promet bi se izognil vzpetinam in klancem na stari cesti. Krajevna organizacija SZDL Studenec je spet zaprosila občino za pomoč, da bi do- gradili preostalih 200 m ceste. O tem razpravljajo na Studencu na vseh sestankih in zborih, pa tudi na seji občinske skupščine so o tem že govorili. V občinskem proračunu za ceste žal ni denarja, dotacije cestnega sklada pa so zelo pičle, ker je v občini več nedokončanih cest. Ljudje metiijo, da bi bi- lo boljše porabiti razpoložlji- vi denar za dokončanje ene ali dveh cest, kot pa krpati vse naenkrat. Vodovod tudi v hribih! Hribovske vasi Rogačice, Primož, Češnjice in Impolje se bodo 'kmalu ponašale z dobro pitno vodo, ki jim je je doslej primanjkovalo. V nekaterih od naštetih vasi si gradijo vodovod z naravnim padcem, v drugih spet bodo uporabljali razne hidroforje in črpalke. V Rogačicah imajo vodovod že napeljan, zdaj pa so se začele težave z ELEK-TRO, ki zaradi preslabe napetosti ne dovoli priključita ve na električno omrežje. Tudi nova, letos dograjena šola na Primožu že ima pitno vodo. Kot vse kaže, se bo obrnilo na boljše tudi z gradnjo vodovoda na Studencu. Načrti so že zdavnaj narejeni SEVNIŠKI PABERKI ■ STRUGO MIRNE PRESTAVLJAJO, ker pod Gaberjem pri Trti. Sču dela velik ovinek in teče nato pravokotno proti cesti in Jo izpodjeda. Pretekli teden so delavci Vodne skupnosti Dolenjske že začeli z dedi. Buldožer Je izkopal travnik, po katerem bo tekla nova struga. Lastniki ob Mimi ležečih travnikov želijo, da bi bregove utrdili povsod, kjer ob deževju voda poplavlja in povzroča škodo. ■ Z UREJANJEM POKOPALI-SCA Je krajevna skupnost Boštanj začela o pravem času. 2e približno teden dni urejajo grobove, odvažajo smeti ln posipavajo stezice na pokopališču. Boštanjska krajevna skupnost zgledno skrbi za pokopališče, zato je zadnji dom pokojnikov vedno lepo urejen. ■ SETEV SE BLI2A KONCU m v prihodnjih dneh bodo kmetovalci v sevniški občini spravili v zemljo vse jesenske posevke. Z vremenom so zadovoljni, saj je v zadnjih tednih dež nekajkrat lepo namočil zemljo in omogočil oranje. Tudi sonca Je bilo dovolj in so lahko pospravili Jesenske pridelke. ■ SODOV PRIMANJKUJE mnogim kmetom, ker je sadje obrodilo tako ix>gato, da ne vedo, kam z njim. Vso posodo so že napolnili s sadjevcem ali pa sadje namočili za žganjekuho. Za prodajo sadja ne kažejo veselja, ker so cene sadja v primerjavi z onimi v trgovini smešno nizke! ■ FINANČNO — MATERIALNO poslovanje šol bo z novim letom prevzela temeljna izobraževalna skupnost. Tako Je sklenil svet za izobraževanje pri občinski skupščini. Stroškov bo nato manj, poslovanje pa bo boljše. Sprejeti bo treba še sistematizacijo in razpisati prosta delovna mesta. Vse Sole bodo morale dati soglasje k sklepu sverta za in plačani, pa tudi porazdelitev obveznosti med vaščane je opravljena. Zataknilo se je le pri zbiranju obveznosti, ker se posamezniki upirajo plačilu. J. 2. Resolucija zoper nasilje v Vietnamu V prvem delu občinske skupščine v ponedeljek so sodelovali tudi člani občinske konference SZDL in sekretariata občinskega komiteja ZKS. Zvezni poslanec Franc Šetinc je govoril o nasilju Američanov aoper vietnamsko ljudstvo. Občinska skupščina in družbeno-politične organizacije Občine Sevnica so sprejele na tej seji resolucijo proti vojni v Vietnamu. Regulacija Drožanjskega potoka odložena Dolenjska vodna skupnost v Novem mestu je občini Sevnica predložila načrte za ureditev Drožanjskega potoka, ki teče skozi Klavniško ulico v Sevnici. Predvidena dela bi veljala 250.000 N din. Čeprav je bilo najprej predvideno, da se bodo deda izvedla v letošnjem letu, bo regulacija odpadla, izvedla pa naj bi se takoj spomladi prihodnjega leta. Tedaj bo tudi možno zagotoviti sredstva, ki jih bo prispevala vodna skupnost, občina iz proračuna in iz vodnega prispevka kmetov. Regulacija je nujna, saj se poleg odpadkov iz okoliških zgradb v ta potok steka tudi odpadna voda iz sevniške Preteklo soboto so se občani, predstavniki delovnih organizacij in šolska mladina zbrali v Trebnjem na zborovanju, ki so ga na svetovni dan solidarnosti z Vietnamom sklicale družbeno-politične organizacije občine Trebnje. Več kot tisoč ljudem je govoril o boju vietnamskega ljudstva za svobodo član CK ZKJ Bogdan Osolnik. S SEJE OBČINSKE KONFERENCE SZDL KS naj bo čim bliže občanov Konferenca je pohvalila uspešno delo družbeno-političnih organizacij pred volitvami — Ponovno proti prodaji zemljišč SLP zasebnikom — Za majhne KS, ker so te bliže občanom kot velike Prejšnji teden so na 2. seji občinske konference SZDL v Trebnjem razpravljali o poročilu predsedstva in izvršnega odbora ter o krajevnih skupnostih. Poročilo so člani konference brez bistvenih pripomb potrdili. V razpravi pa so se ponovno izrekli proti prodaji zemljišč SLP zasebnikom. Razprava o delu KS je bila zelo živahna. Prevladala je ugotovitev, da so boljše majhne krajevne skupnosti, ker so te občanu bližje, kot pa velike. Ugotovili so, da se bodo krajevne skupnosti morale v bodoče razen s komunalnimi deli ukvarjati tudi s socialno-zdravstvenimi zadevami, z vzdrževanjem kultur- Svečanosti za dan mrtvih Za dan mrtvih bodo organizacije ZB priredile v sodelovanju z družbenimi organizacijami v krajevnih središčih pri spomenikih padlim in na grobiščih borcev iz NOB žalne svečanosti. V teh svečanostih bo sodelovala tudi godba na pihala iz Trebnjega. Takšne svečanosti bodo 1. novembra ob 8. uri v Šentrupertu, ob 9. uri v Mokronogu, ob 10. uri na Mirni in ob 11- uri v Trebnjem. Tudi v manjših krajih bodo področne organizacije na svojo pobudo okrasile spomenike in partizanska grobišča ter priredile žalne svečanosti. Za šolanje otrok borcev V trebanjski občini je precej otrok borcev NOV, ki bi se radi šolali, pa jim je to onemogočeno, ker nimajo denarja. Komisija za skrb za borce bo letos zbrala podatke o takšnih otrocih, na. to pa bodo najbolj potrebnim dodelili denarno pomoč za študij. Lani 292, letos že 300 izvršb Vse lansko leto je imelo občinsko sodišče 292 izvršb, letos pa jih je do konca septembra bilo že 300. Zavezanci in dolžniki ne marajo dati denarja sami od sebe, vendar je to nespametno, ker je sodna izvršba draga in zavezancu ali dolžniku prespi r»oveSa stroške nih spomenikov, s kulturno-prosvetno dejavnostjo in podobnim. V poročilu je bilo posvečenega precej prostora pripravam na nedavne spomladanske volitve. V pripravah so sodelovale vse družbeno-poli-tične organizacije in v ta namen osnovani politični aktivi. Bilo je veliko posvetov in sestankov, ki so razgibali ljudi. Konferenca je izrekla priznanje vsem družbeno-političnim organizacijam, ki so pripomogle k izredni volilni udeležbi. Razen volitev je poročilo predsedstva in izvršnega odbora govorilo še o drugem delu obeh organov SZDL v obdobju med obema sejama konference. Najživahnejša razprava je bila o prodaji zemljišč SLP zasebnikom. Konferenca se je izrekla proti temu. Menili so, da je treba, preden se zemljišče SLP proda zasebniku, poiskati vse druge možnosti in se šele v skrajnem primeru odločiti za to. V razpravi o delu krajevnih skupnosti je sodelovalo toliko diskutantov, da so morali razpravo omejiti. V trebanjski občini deluje 17 KS. Precej dela so jim dali statuti, saj so jih nekatere predložile v potrditev šele konec 1966 (Stefan, Svetinje, Čatež, Velika Loka) in so zaživele šele nato. Kljub težavam pa so KS speljale vrsto uspešnih akcij pri komunalnem urejanju, dale predloge za izboljšanje trgovine, uvedle samoprispevek občanov in podobno. Vsaka KS bo morala izdelati poleg letnega tudi dolgoročni delovni program. V razpravi so se zedinili v stališču, da krajevnih skupnosti, čeprav so majhne, ne bi kazalo združevati, ker je majhna, pa čeprav slaba KS, boljša kot velika slaba KS. Majhna je namreč bliže občanu in bo vedno laže našla pot iz zagate. PRED OBČINSKO KONFERENCO ZMS Zakaj ni dela za mlade? Pogovor o zaposlovanju in izobraževanju mladih, zlasti mladine, ki beži s kmetij, ker v kmetovanju ne vidi bodočnosti 5. nov. se bodo v Trebnjem na občinski konferenci ZMS pogovarjali predvsem o dvojem: o težavah pri zaposlovanju mladine, ki prihaja iz šol, in o specializaciji ter delitvi dela med organizacijami, ki delujejo med mladino. Nedavno končane konference v mladinskih aktivih so sprožile niz mnenj in stališč glede zaposlovanja mladine, ki prihaja iz Sol. To ni nič čudnega, saj je med nezaposlenim v trebanjski občini okoli 70 mladih. V pretežni večini so med njimi nekvalificirani in takšni, ki nimajo opravljene osemletke. Med nezaposlenimi sta tudi dva s končano ekonomsko šolo in en profesor angleščine. Večinoma gre za nezaposlene fante, ker deikleta še nekako najdejo zaposlitev v obratu Modnih oblačil v Trebnjem. Med fanti jih je vsaj polovica s kmetij, pa vseeno silijo v službe, ker na kme-ne vidijo budočnosti. Ob- činski komite ZMS se že dogovarja z delavsko univerzo o tečajih za kmečko mladino, ki bi le-tej nudili izobrazbo o sodobnem kmetovanju. O zaposlovanju mladih pripravljajo tudi poseben razgovor z direktorji delovnih organizacij. Na konferenci bodo spregovorili še o delu počitniške zveze in taborniške organizacije ter o programu obeh. Samo na ta način bodo lahko odpravili dosedanjo dvotir-nost dela, ZMS pa bo skrbela za delovne akcije, srečanja med mladino, politično dejavnost in podobno. Mladina namerava spregovoriti tudi o nekaterih idejnih problemih v našem razvoju, zato konferenco vsi nestrpno pričakujejo. SEVNIŠKI VESTNIK TUJEftANjŠKl!] NOVICE - Starši zanemarjajo svoje otroke Osem primerov zanemarjanja otrok na zatožni klopi - Starši pijejo, otroci pa so lačni Osem primerov zanemarjanja otrok ima v obravnavi trenutno kočevsko javno tožilstvo. V večini primerov se oba starša vdajata pijači, otroci pa ostajajo sami, brez zadostne hrane in brez primerne obleke, zato zanemarjajo šolo in kradejo. V vseh primerih je vsaj eden izmed staršev, če ne celo oba. zaposlen. Kjub temu pa v neki družini porar bijo za prehrano 5-članske družine le 250 N din na mesec. Ves ostali denar gre v glavnem za pijačo. Neka mati je odšla pred dvema letoma od dama in Danes o komunalnih zadevah Danes ob 8. uri bo v Kočevju seja sveta za urbanizem gradbene in komunalne zadeve občinske skupščine, na kateri bodo razpravljali o reorganizaciji službe za vzdrževanje cest, o predlogu plana vodnogospodarskih del v letu 1968, o poročilu o izgradnji kanalizacije na levem bregu Rinže, o gradnji Tomšičeve ceste in ceste na Trato ter o nekaterih spremembah predpisov oziroma sprejemu novih. Za sodoben okus... D. t l«TO' Izključni proizvajalec v Jugoslaviji Destilacija »DANA« MIRNA na Dol. do danes še ni niti enkrat vprašala, kako je z njenim otrokom, ki je ostal pri stari mami. Mati je prijavljena vse dve leti v nekem hotelu kot gost. Otroci teh staršev so v ve- Kontra-re!! »Vražje podobice« ali karte vedno bolj omamljajo nekatere mlade kočevske može. Srčne dame »vražjih podobic« v rokah jih tako grejejo, da pozabijo na čas in na svoje križeve dame, ki jih čakajo doma. Enim dobiček, drugim zgubo deli brez protekcij stric »Poker«. Igralci se zbudijo iz omame šele, ko je treba odšteti težke jurje. Pri takem obračunu so se zadnjič spoprijeli. Po krepkih zaušnicah, razbi tih arkadah in nosovih se je začel drugi del igre. Najbolj razjarjenega kvartopirca so ukrotili šele poklicani čuvarji javnega reda, ki so napovedali odločen »kontra« in do bili partijo s svojim adu tom, ki mu pravijo službena gumijevka, po domače pa pendrek. -ko čini primerov prepuščeni sami sebi in ulici, v nekaterih primerih pa zanje skrbijo stare mame, ki pa so običajno bolehne in onemogle ter bi same potrebovale pomoč. Včasih pa starši zaklenejo otroke v stanovanje in odidejo popivat. Socialno skrbstvo se je 7a vse te in še nekatere druge primere zanemarjanja otrok podrobno pozanimalo. Nameravalo jih je samo rešiti. Ker pa vsa prizadevanja niso pomagala, so vse resnejšj primere predali v kazenski postopek. Rezervni oficirji opazovalci Preteklo soboto so si člani Združenja rezervnih oficirjev in podoficirjev občine Kočevje ogledali vojaške vaje v Beli krajini. Ogled je organiziral občinski odbor Združenja zveze borcev, udeležilo pa se ga je nad 50 rezervnih oficirjev in podoficirjev. V ponedeljek o planu V ponedeljek, 30. oktobra, bo v Kočevju skupna seja sveta za gospodarstvo in sveta za družbeni plan in finance. Na njej bodo obravnavali osnutek družbenega plana razvoja občine do leta 1970 in o zaposlovanju v občini. Na dnevnem redu pa so še nekatere druge zadeve. Volilni sestanki ZK zaključeni Prva seja občinske konference bo 3. novembra V teh dneh so bili zaključeni volilni sestanki organizacij Zveze komunistov v kočevski občini. Na njih so razpravljali največ o notranjih problemih svoje organizacije in o izvajanju gospodarske in družbene reforme. Izvolili so tudi nova vodstva svojih organizacij in člane občinske konference ter raznih komisij. Prva seja nove Našli so gobe, zgubili pa ficka Gobarji so z vseh strani preplavili kočevske gozdove. Domačni so ono nedeljo srečali 4 izletnike, ki so tavali po hosti iz zaskrbljeno nekaj iskali. Tujci so imeli že polne mreže gob. Domačini so jih vprašali, kaj tako živčno iščejo. Zgu bili so fička! Niso vedeli ne kje so, ne kje so parkirali avto. Sele pozno v mraku so fička s pomoč-jo domačinov našli 5 km od kraja, kjer so jih srečali naši gobarji. Ta izlet je bil za tuje gobarje prav gotovo svojevrsten doživljaj. Manjkal je samo še medved, da bi vso akcijo pospešil. -ko DROBNE IZ KOČEVJA ■ ■ ■ KEKRUTACIJA MLADE NIČEV ZA JLA je bila v domu telesne kulture. Fantje so bili Belo mlmi in dostojni, tako da sploh ni bilo čutiti, da se zbirajo v mestu mladi naborniki. Pa tudi vidnih znakov, ki so neko« običajno spremljali fante na taki poti, ni bilo. Ni bilo vinjenosti, kar Je prav, niti harmonikarjev, pa tudi cvetja v gumbnicah ne. Cas prinaša spremembe, pa Je zbrisal tudi nekoč zelo ukoreninjen fantovski običaj, ki Je bil po svoje lep: na ta dan Je mladenič vstopil med fante in se poslovil od otroSke dobe. ■ ■ ■ POLHOV LETOS NI BILO, zato se domačini pripravljajo na drug lov. Soje so prilete v nižje ležeče gozdove in začel se bo »lov na čvenk« ali sovkanje. Po- KOČEVSKE NOVICE skusnl lov Je pokazal, da so Soje deoro rejene ln da bo lov uspe-Sen, če bo vreme primerno. ■ ■ ■ P02IVUEN0 IZLETNI 8TVO IN IZLETNIKI. Prvi naval na gobe Je pojenjal. Kočevarji pa si ob nedeljah ne dajo miru in so se na hitro preusmerili na nabiranje kostanja. Redno hodijo na Slemena nad Ortnekom ln h Gre gorju. Kostanj Je letos dober ’.n veliko ga Je. Gredoč pa staknejo tudi kak litrček »kačje sline«, saj sta obilna sadna letina in slaba prodaja sadja prisilila kmetovalce na žganjekuho. Vse to pa iz turi stičnega glediSče pospeSuJe in poživi lzlotniStvo ln same izlefnlke. ■ ■ ■ VEDNO VEC SLADKO« NO BOLNIH Je v Kočevju, ki so pod stalnim nadzorom diabetično klinike v Ljubljani. Zdravniki jim predpišejo vse mogočo dleto. Za to pa Je treba Imeti posebna živila, ki pa Jih kljub reklami na televiziji v Kočevju no dobiS vseh. Nekateri nakupujejo zato v Ljubljani ali colo v Trstu. NI prav, da za te vrste potrošnikov trgovina nima posluha. ko občinske konference bo 3. novembra. Ko so komunisti razpravljali o svoji organizaciji, so ugotovili predvsem, da je skoraj v vseh organizacijah nekaj nedelavnih članov. Niso pa obravnavali samo slabosti, ampak tudi svoje bodoče delo. Ponekod so sprejeli celo kratkoročne delovne programe. Sestanki so pokazali, da se komunisti zavedajo, da postaja gospodarska in družbena reforma sestavni del njihovega dela in življenja. Komunisti so ugotovili, da se člani delovnih kolektivov vedno bolj zavedajo, da bodo morali svoje proizvodne in druge naloge rešiti predvsem sami. Na vseh sestankih organizacij ZK je bila podana tudi informacija o sedanjem političnem položaju v svetu. Poštena blagajničarka Niko Grabrijan z Livolda je med opravkom pri Avtu Kočevje pozabil na mizi blagajničarke Marije Beljan kuverto z večjo vsoto denarja. Tovariš Gabrijan niti ni vedel, da je denar pozabil, zato je bil zelo presenečen, ko mu ga je še isti večer prinesel domov sosed. Poštena blagajničarka Marija Beljan zasluži pohvalo. Cene v Kočevju in Ribnici Pretekli ponedeljek so veljale v Kočevju in Ribnici naslednje maloprodajne cene: Cene v Ndln za 1 kg Kočevje Ribnica krompir 0,74 0,70 sveže zelje 1 1,20 kislo zelje 1,83 1,70 kisla repa 1,83 — fižol v zrnju 4,30 4,50 čebula 1,67 1.70 česen 10,23 13,70 solata 2 2 paradižnik 2,25 2,30 paprika 1.93 2 korenje 1,84 1,50 peterSHJ 4,86 3,50 ohrovt 1 — radič — cvetača — 3,60 ribe 7,37 — Jabolka 1,80-2,80 2 hruSke 3,75 3.90 pomaranče — 5.40 mandarine — 6,90 limone 5,55 5.40 banane 5 5,40 grozdje 3,50 3,50 Jajca (cena za kos) 0,64—0,08 0,75 Poleg jurčkov so letos lepo obrodile tudi gobe štorovke. Na sliki je Lesjakova Tončka iz Gorenje vasi, ki se zadovoljni smehlja s polno košaro štorovk, ki jih je nabrala kar v bližini doma. (Foto D. Mohar) Cvetje na partizanskih grobovih Kakor vsako leto doslej tako bodo tudi letos na par-tizanskh grobiščih in pred spomeniki na dan mrtvih v ribniški občini žalne - slovesnosti. Na njih bodo obudili spomin na padle junake in žrtve iz druge svetovne vojne. Za to priložnost bodo partizanske grobove, grobišča in spomenike oz. okolico spomenikov primerno uredili in okrasili s cvetjem. -r Veseli naborniki V Ribnici je bilo v drugi polovici tedna zelo veselo. Mladi fantje so prišli na nabor. Tako, kot je običaj, je prišlo več skupin na nabor z vozmi in harmoniko. Mladeniči so bili okrancljani s trakovi in pušelci. Ni manjkalo tudi petja in vriskov-Kaj hočemo, za mlade fante je nabor velik dogodek, ki jim bo ostal še dolgo v spominu! -r Gre za solidarnost pri plačevanju Delavci in uslužbenci redno prispevajo za novo ribniško šolo, kmetje in drugi pa čakajo, da bo s koncem leta obveznost zastarala Besedo solidarnost imamo večkrat na jeziku. Toda žal ostane večkrat samo na jeziku, ko pa je treba dejanj, pa pozabimo na solidarnost. Beseda gre o krajevnem samoprispevku za gradnjo nove šole v Ribnici ter dograditvi in gradnji nove šole v Sodražici in Loškem potoku. Delavci in uslužbenci red- Javna zahvala občine Občinska skupščina Ribnica se je javno zahvalila vsem, ki so pomagali pri uspešni izvedbi proslave ob podelitvi domicila slovenski narodnoosvobodilni brigadi Frana Levstika. Pohvaljeni so bili: stanovanjsko komunalno podjetje, glasbena šola, ribniški pevci, garnizon JLA in še nekateri drugi Mrtva le srna 19. oktobra ob 19.30 je na Jasnici (cesta Kočevje—Ribnica) Janez Semler iz Kočevja podrl s poltovomim avtom srno, ki je nenadoma skočila na cesto. Mrtvo smo je pripeljal v Kočevje. Na avtu je škode za okoli 20.000 S din. no plačujejo krajevni samoprispevek že dve leti, in sicer 3,5 odst. od zaslužkov. To ni majhen denar in posebno tisti z majhnimi plačami se mu težko odrečejo. Tej obve zi pa se izmikajo in nič ne plačujejo starešine JLA. Kljub večkratnim opozorilom niso pokazali pravega razumevanja, da bi tudi oni prispevali sredstva za šolo, čeprav jo bodo obiskovali tudi njihovi otroci. Ce bi vsi občani delali tako, v Ribnici ne bi nikoli imeli nove šole. Pa še nekaj: gre tudi za solidar- nost, o kateri smo uvodoma govorili. Nova šola je Ribnici nujno potrebna. Občani so sklenili, da se šola zaradi, s sklepom o gradnji pa so se obvezali prispevati sredstva: vsi zaposleni v denarju, kmetje pa v lesu. Obljubo so izpolnili le nekateri kmetje, ostali pa čakajo, da bo njihova obveza zastarela in ne bo treba dati ničesar. Toda tudi ti pošiljajo svoje otroke v šolo in jih bodo pošiljali tudi v novo šolo. Konec leta bo odlok o krajevnem samoprispevku prenehal veljati, z njim pa tudi obveza za tiste občane, ki so plačevali samoprispevek. Od kod pa v naprej sredstva za šole? Krajevna skupnost Ribnica je že dala svoj predlog: drugo leto naj prispevajo sredstva za šole tisti, ki do sedaj niso še ničesar prispevali. O tem naj razpravlja in sklepa občinska skupščina. — r Zakaj po oVInku? V Rakitnici je krajevna skupnost 1. 1966 polagala vodovod. Cesta skozi vas je bila zaradi tega razkopana in šolski avtobus, ki vozi na poti Grčarice— Ribnica, je prenehal voziti skozi vas- Začel je voziti po cesti, ki pelje 350 do 400 m za vasjo. Otroci morajo odtlej do avtobusa po slabi poljski poti približno kilometer daleč. Vodovod v Rakitnici obratuje že skoro leto dni, jarki po vasi so zasuti in pot skozi vas je prevozna kot prej, avtobus pa se Rakitnice še vedno izogiba. Tovariš šofer, kako dolgo še *ako? N. Černe Povpraševanje le po dobrem sadju V ribniški občini skoraj ni kvalitetnega sadja — Polovico dreves bi bilo treba požagati in posaditi boljša ^ tetno sadje. Prav zato so Pr‘ kmetijski zadrugi že ustanovili sadjarski odbor. Podobno kot pri sadju, J tudi pri krompirju. Kvalu® no sadje in krompir je *an-ko prodati, tudi če je 5e ta* dobra letina. Tudi v ribniški občini je bila letos dobra sadna letina, žal pa sadja nihče ne odkupuje. Pri kmetijski zadrugi v Ribnici smo se pozanimali, zakaj bo sadje ostalo kmetom in kakšna rešitev bi bila potrebna za ribniško sadjarstvo. Zvedeli smo, da ribniško sadje ne gre v prodajo, ker ni kvalitetno. V občini ni sortnih jablan, ampak nekakšna mešanica, katere plodovi so primerni le za predelavo. Kmetje sadnega drevja ne škropijo, razen tega bi bilo polovico dreves (z izjemo Jurjeviče) treba posekati in posaditi nova. Lani, ko je bila slaba sadna letina, je šlo tudi ribniško sadje v prodajo. Letos pa ga ne kupujejo niti predelovalna podjetja, saj imajo v svoji bližini dovolj ponudb in jim ni treba plačevati toliko za prevoz. Letos pa bo treba, kljub dobri letini doma, še v Ribnico uvoziti nekaj kvalitetnega sadja. Pa vendar so v občini pogoji za kvalitetno sadjarstvo. Seveda bo prej treba požagati slaba in stara drevesa ter posaditi boljša. Svet kooperantov pri Kmetijski zadrugi je že uvidel, da je rešitev za ribniško sadjarstvo le k vali- Polet mladih pred konferenco V brežiški občini je 35 mladinskih aktivov. Veičina vodstev je že sklicala letne konference. Ta teden se sestaja jo aktivi v Brežicah, Dobovi in Crešnjicah. Člani občinskega komiteja ZM obiskujejo aktive na vasi. Mladi so ta čas zelo zaposleni doma, zato jih predsedniki s težavo privabijo na konference. So pa tudi vodstva ponekod premalo prizadevna, zato so morali na primer v Artičah in Sromljah konferenco preložiti na kasnejši čas. V Skopicah so ustanovili nov aktiv. 26 mladink in rola dincev Je bilo pripravljen^ vstopiti vanj in se lotiti o ganiziranega dela. O poteku letnih konferenc* o pripravah na oto&inslc0 . ferenco, o krvodajalski a > reorganizaciji ZK in PrlP' vah na oddajo »Spoznavaj«? svet in domovino« Je v sr 11. oktobra razpravljal o»^ ski komite ZMS na razširja seji. Partizanska Vinica praznuje Praznovanje letošnjega krajevnega praznika je bilo zaradi vojaških vaj preloženo na nedeljo, 29. oktobra Letošnji oktobrski praznik praznujemo Viničani v posebnih okoliščinah. Prav v tistih dneh, kot so leta 1943 napadale Vinico oklopne nemške Semičani vabijo na krajevni praznik Krajevna skupnost Semič vabi v soboto, 28. oktobra, ob 18. uri na svečano proslavo v počastitev krajevnega praznika. Prireditev bo v Domu heroja Jožeta Mihelčiča z naslednjim programom: kratek otvoritveni govor, program učencev domače osemletke, nato bo imel koncert pevski zbor GRAFIKA iz Ljubljane. Po proslavi bo v Domu Partizana gasilska veselica. kolone, so bile letos na vini-škem območju izvedene vojaške vaje enot zagrebškega področja. Med pohodom vojakov, pokanjem granat, brnenjem oklopnih vozil in letal naše armade so oživeli spomini na tiste strašne dni v oktobru pred 24 leti, ko se je sovražnik znesel nad prebivalstvom Vinice in okolice. S ponosom smo letos gledali naše vojake in njih spretnost pri ravnanju z najmodernejšim orožjem. Letos bomo zaradi vojaških vaj namesto 21. oktobra praznovali v nedeljo, 29. oktobra. Ob 9. uri dopoldne bo v dvorani osnovne šole zbor občanov. Za kulturni spored bodo poskrbeli učenci viniške osemletke, o pomenu praznika pa bo govoril predsednik krajevne skupnosti Miko Malič, Takrat po svečanem delu pripravlja krajevna konferenca SZDL javno tribuno o mednarodnih odnosih, na ka- teri bodo seznanili poslušalce tudi z osnutkom novega zakona o zavarovanju kmetov. K praznovanju vabimo vse preživele borce, ki so se borih na viniškem območju, predstavnike oblasti in političnih organizacij, domačine in vse prijatelje Zupančičevega rojstnega kraja. P. P. Stopnice so za ljudi, ne za živino Prebivalci, ki uporabljamo stopnice na velikem mostu v Črnomlju, smo prav veseli in hvaležni, da bodo kmalu urejene. Ni pa se biton še dobro posušil, ko so iz klavnice že gonili živino. Občani menimo, da bi morah ob novem stopnišču namestiti še tablico, na kateri bi pisalo, da je stopnišče le za ljudi, ne pa za živino. L. G. Semič se pripravlja na svoj praznik Tudi letos bodo Semičani lepo proslavili krajevni praznik, o čemer so se podrobneje dogovorili na svetu krajevne skupnosti Pred nekaj dnevi je svet krajevne skupnosti sklenil, da bo osrednja proslava v Počastitev letošnjega krajevnega praznika v soboto, 28. oktobra, v kino dvorani. Za kulturni program bo poskrbe-^ šola, za sodelovanje pa so ^prosili tudi moški pevski zbor »Grafik« iz Ljubljane. Komemoracija za padlimi borci pa bo 1. novembra na domačem pokopališču. Občinska konferenca ZKS bo v soboto Prva seja občinske konference Zveze komunistov met-^ke občine je sklicana za soboto, 28. oktobra, ob 8.30 * sejni sobi občinske skupščine. Dnevni red predvideva Opravo in sprejem poslov-f^ka konference, referat o Jdejno-političnih problemih Pri izvajanju družbene reforme in reorganizaciji ZK v občini, razpravo o porodih revizijske in kontrolne komisije, sprejem sklepa o organiziranosti komunistov ki delovanju organov ZK v °bčini, volitve ter razpravo ° delovnem programu konference in komisij. da bi črpalko v Rožnem dolu uporabljali za okrepitev se-miškega vodovoda. Od tam bi vodo črpali v rezervoar na Prelogi, od koder bi jo v prostem padu napeljali skozi semiški tunel v Semič. Ob koncu so obravnavali še čiščenje asfalta in peš poti pri Štefanu. Dogovorjeno je bilo, da bo krajevna skupnost preskrbela stalnega uslužbenca, ki bo to pot redno vzdrževal in čistil. -FRANC DERGANC Na seji so obravnavali še tekoče zadeve. Precej žolčnih besed je bilo izrečenih zaradi stanja v domu Partizana. Pred nekaj leti je tovarna ISKRA prispevala več kot milijon dinarjev, da so dom prenovila, zaradi odnosa nekaterih članov Partizana pa je stavba spet zanemarjena. Svet krajevne skupnosti je sklenil, da bo v bodoče dom Partizana ponudil v upravljanje semiški osnovni šoli, ki uporablja že zdaj telovadnico v domu. Sklenili so tudi, da bodo nabavili nov motor za drobilec, ki je last krajevne skupnosti, obenem pa kupili še kompresor. Oba bosta na razpolago vsem vasem, za odškodnino bodo plačali le strelivo in gorivo, medtem ko bo stroške za strojnika ali minerja krila krajevna skupnost. Oe bodo prebivalci pripravljeni sodelovati, nameravajo urediti najprej pot iz Semiča skozi Gorenjce, v Kot, ki pomeni bližnjico v Črnomelj, uporabljali pa jo bodo lahko tudi avtomobilisti. Na seji so kritizirali vodovod, ki je ob rekonstrukciji odpovedal. Navzoči Jože Kočevar je povedal, da tečejo razgovori z 2TP Novo mesto, ČRNOMALJSKI DROBIR V ČETRTEK so si rezervni s področja črnomaljske J*5*11« ogledali film o borbi viet-U~Da*ega ljudstva, v drugem delu vojaSke vaje JLA. V soboto so r^sostvovali zaključnim operaci-S11 vojaških vaj, kar Jih je Se po-**»10 zanimalo. B|i USTNI ČASOPIS za probival-jul0 Črnomlja so 19. oktobra zve-,^VV kulturnem domu priredili r^jnarjl RTV Ljubljana, Beograd, Koper ln vojaških časopisov. Igralo se Je več kot 400 občanov, pl ®° poslušali vtise s položajev, Milan Knežević pa Je pri-jJ^odoval o svojih doživetjih iz TE2KA OKLOPNA VOZILA, (s®9 v času vojaških vaj šla skozi A^PojnolJ, so na več mestih poško-v t ,a Pločnike za pešce, in sicer pri stari poftti, pred tr-PrfCi10 Borovo, na suhem mostu, Se i., lekamo, Lovskim rogom ln Prav bi bilo, da bi komu- ^r^x*rt)010 *** ^»NAJVEcjk VESELJE IN DO-bili JK m črnomaljske otroke Jo soboto, 21. oktobra, ko so ''■'f'1 v rrtrvlni voln^VIh vaj zjutraj prišli do Črnomlja in ga v dvournih pouličnih bojih zavzeti ob pomoči letalstva. Otroci so skupaj z vojaki zavzemali položaje, dl ogledovali orožje in se nazadnje s vojaki tudi fotografirali. Javne tribune v Starem trgu, Dragatušu in Gribljah Sekcija za mednarodne odnose pri občinski konferenci SZDL Črnomelj prireja v nedeljo, 29. oktobra, javno tribuno o pomembnejših mednarodnih političnih dogodkih ter o osnutku novega zakona o zdravstvenem osiguranju kmetov. V Starem trgu bo javna tribuna v prostorih osnovne šole ob 11. uri; v Dragatušu v mladinskem klubu ob 9. uri ter v Gribljah v gasilskem domu ob 14. uri. Občane vabijo k čim večji udeležbi in k pripombam na osnutek novega zakona, ki zadeva vse kmetovalce. Metrsko blago, posteljnino, konfekcijo in preproge nudi na 8-mesečno brezobrestno odplačilo OelefeUstil« ČRNOMELJ Krajevna skupnost VINICA ČESTITA VSEM PREBIVALCEM VINICE IN OKOLICE ZA ŠTIRIINDVAJSETO OBLETNICO KRAJEVNEGA PRAZNIKA TER JIM 2ELI SE MNOGO USPEHOV PRI NADALJNJEM RAZVOJU KRAJA! Konkurenčni predvsem s kvaliteto Metliška zadruga je letos v svojih obnovljenih vinogradih na Vinomeru in v Vidošičih pobrala prvo delno letino — Pridelek je prvovrsten, kar zadeva kakovost — Prodaja metliške črnine na drobno se širi tudi v druga mesta po Sloveniji V vinogradih okoli Vino-mera in Vidošič, ki jih je metliška zadruga v letih 1964 do 1966 obnavljala, so letos prvič trgali. Prva delna rodnost mladih trt je dala prav zadovoljiv pridelek. S trganjem so čakali precej dlje kot kmetje, tako da je bilo grozdje povsem zrelo. Pri kakovosti vina se to zelo pozna. Stiskali so guozdje letos še na vinomerskem obratu, pri- delek pa zvozili v vinsko klet. Metliška črnina, sestavljena samo iz najboljših sort grozdja, je zmeraj bolj cenjena po vsej Sloveniji. Kmetijska zadruga Metlika prodaja svoja vina tudi na drobno. Najprej so odprli svoj vinotoč v Metliki, in ker se je zelo obnesel, so letos odprli vinotoča tudi v Grosupljem in v Ljubljani v Podmilščakovi ulici. Drobno prodajo pa bodo v kratkem še razširili: zadruga se pogaja za nov lokal na Viču v Ljubljani, skušala pa si bo zagotoviti tudi prostor za prodajo vina v Črnomlju in v Kočevju. Metliška črnina je pri potrošnikih zelo priljubljena zlasti iz dveh razlogov: prvi je kakovost, drugi pa nizka cena. Letošnjo črnino prodajajo jx) 450 S din liter, belo vino pa celo po 350 S din. V domu počitka je marsikaj novega V prebeljenih in preurejenih prostorih bo oskrbovancem lepše Prav zares je bila metliška komenda, kjer je dom počitka, potrebna popravil, saj že štiri leta niso nič preurejeva-li in ne belili. Med letošnjim poletjem pa je komunalno podjetje prebelilo vse sobe na moškem oddelku, prav tako kihinjo in sanitarije. Hodniki imajo nov pod, tera-co stopnice so bile zgrajene že lani, vsi zunanji prostori s predsobami so pobeljeni z Še ena KOKRINA trgovina Kokrini trgovini na trgu v Metliki, ki je bila odprta letos, se bo v kratkem pridružil nov trgovski lokal tega kranjskega podjetja. V Bračikovi hiši na Cesti bratstva in enotnosti preureja »Kokra« še en lokal. Gradbena dela, ki jih opravlja komunalno podjetje, bodo te dni končana- Računajo, da z opremo ne bo posebnih zamud in da bo nova trgovina tekstilne stroke začela poslovati v kratkem. oljnato barvo, okna z dvoriščne strani so prepleskana, prebelili pa so tudi kletne prostore, pralnico in skladišče hrane. Dela, ki so bila opravljena letos, deloma že lani, veljajo dobre tri milijone dinarjev. V načrtu je bilo še več pre-ureditvenih del, vendar je vodstvu doma toča prekrižala račune. Letos so morali nadomestiti že 3.500 opek, le najnujnejše, spomladi pa bodo morali zamenjati še kakih 20.000 strešnih opek. Od kod sredstva za investicijska in vzdrževalna dela? Nekaj let že 13-članski kolektiv varčuje. Del oskrbnine zavarovancev (50 S din na dan) gre za vzdrževanje stavbe, ne kupujejo pa skoro nič hrane. Vso zelenjavo, razen čebule, pridelajo na njivi, jo vložijo za zimo, redijo prašiče in dve kravi. Vsak mesec koljejo, le za bolnike, ki so potrebni dietne hrane, kupujejo teletino. Na vrtu delajo vsi iz pisarn, iz kuhinje, strežno osebje ter dela Do 5.11. odkupujejo krompir Na metliškem področju je letos krompirja manj, kot so pričakovali. Deloma je temu kriva slabša letina, pa tudi sadili so ga kmetje malo manj kot lani. Letos taiko ni bojami, da bi krompir ostal, ker ga je zadruga doslej odkupila samo 60 ton, pogodb pa ima sklenjenih za okoli 100 ton. Prav zato, da bi pobrali iz kleti čim/več pridelka, je zadruga pred Priprave na občinski praznik V torek so se v Metliki sestali predstavniki občinske skupščine ter družbenopolitičnih organizacij in razpravljali o letošnjem praznovanju občinskega praznika 26. novembra. Praznovanje bo združeno s počastitvijo dneva republike, podrobni program pa pripravlja poseben odbor. Obesil se je V torek, 17. oktobra, ko Je bil v Metliki semanji dan, so okoli poldneva našli v gostilni Mežnaršič na Mestnem trgu v stranišču obešenega Marka Bandulo, krojaškega mojstra iz Karlovca. Bandu-la, ki se je rodil leta 1912, Je prodajal obleke po sejmih. Kot govore, mu je šla kupčija bolj slabo in ni menda na sejmu na Vinici prodal niti ene obleke. Tudi v Metliki do opoldne ni ničesar iztržil, zato si je vzel življenje. Pokojnega so prepeljali v Karlovec in ga tam pokonali. dnevi razposlala po vaseh letake, s katerimi poziva kmetovalce, naj do 5. novembra odprodajo krompir, ker ga pozneje ne bodo več jemali. Sedanje odkupne cene so ze- lo ugodne: jedilni krompir plačajo po 50 S din kilogram, belega pa po 55 S din kg, kar je več kot kjerkoli v Sloveniji. Zadruga pa zahteva, da je krompir probran, adrav in suh in ne sme biti drobnejši od kurjega jajca. zmožni oskrbovanci, toda teh je vedno manj. Varčujejo tudi pri osebnih dohodkih. Za težko in ne čedno delo, kakršno je v domu počitka (oskrba telesnih in duševnih bolnikov), povprečje 66.000 S din na mesec nikakor ni veliko. V Podzemlju so ukradli avto Minuli ponedeljek so proti jutru v Podzemlju trije neznanci ukradli Ivanu Mar-lotu, zaposlenemu v novomeški Industriji motornih vozil, avto zastava 750. Z njim so se odpeljali proti Metliki, kjer je na križišču črnomaljske ceste s Cesto bratstva in enotnosti tisti, ki je upravljal avto, zavozil na gradbišče Pionirja. Priletel je z vozilom naravnost v veliko betonsko kanalizacij -sko cev, jo razbil, odrinil še drugo cev in se ustavil malo pred barako, v kateri so spa- li delavci. Vsi trije v avtu so po nesreči pobegnili. Težje ranjen ni bil menda nihče, škode na vozilu pa je za čez pol milijona S din. Storilcem so že na sledi. V soboto občinska konferenca ZK Prva občinska konferenca Zveze komunistov črnomaljske občine, napovedana že prej, a preložena v zadnjem hipu, bo ▼ soboto, 28. oktobra, ob 8.30 v sejni sobi občinske skupščine Črnomelj. Dnevni red je neizpre-menjen. SPREHOD PO METLIKI ■ V VINOTOČU KMETIJSKE ZADRUGE, kjer tovariš Tone Hrovat prodaja pijače čez cesto, nudijo kupcem novo portugalko po 450 Sdin, staro belo vino po 350 in pivo po 150 Sdin. Liter slivovke stane 1200, vinskega kisa 100, mineralne vode pa 90 Sdin. Kokta velja , 60, oranžada pa 70 Sdin. — Kupci so bili letos zadovoljni tudi zato, ker so v tem vinotoču od avgusta dalje lahko dobili lepo namizno grozdje po 300 in 250 Sdin kilogram. Tega grozdja, ki Je zraslo v novih vinogradih kmetijske zadrugo nad Vinomerom, so letos prodali okoli 4000 kilogramov. ■ V OKVIRU AKCIJE RDE. CEGA KRIZA v Metliki so v juliju Šolski otroci nabrali 641 litrov cvetov domačih kamilic. Seme kamilic je priskrbel glavni odbor Rdečega križa, posejala pa ga je tukajšnja kmetijska zadruga. Otroci, ki so prejeli za nabrani M ter po 130 Sdin, so te dni prihajali v pisarno Rdečega križa po denar. Nekateri učenci so sl z obiranjem cvetov zaslužili tudd po osem do devet starih tisočakov. ■POSTA V METLIKI Je konec lanskega leta Stela 53 telefonskih naročnikov, minuli mesec pa jih Je zabeležila že 65. Naročniki so zadovoljni z neprekinjenim delov, nim časom, na žalost pa pride večkrat do napak in se v njihove pogovore meSajo druge stranke. ■ STANOVANJSKA KOMISIJA pri tovarni BETI je letos 33 prosilcem v svojih obratih razda-lila 75,500.000 Sdin stanovanjskega kredita. Mnogi od teh bodo svoje hiše Se pred zimo spravili pod streho. ■ METLIČANI OPAŽAJO, da mnogi vozniki avtov in mopedov puste pred trgovinami svoja vozila z vključenimi motorji, ki povzročajo nepotreben hrup in zasmrajajo zrak. Hkrati pa vozniki v trgovinah izsiljujejo prednost pred drugimi kupci, češ da ne utegnejo čakati, saj ljudje menda vidijo, da Jim zunaj teče motor. Ljudje pa vedo, da ni tu po sredi ndkaka nuja, ampak samo nevljudnost, nevzgojenost in brezobzirnost voznikov. NOVICE ČRNOMALJSKE komune - — - ■ _ MET LISKI T E D M K Dr. Ivan Vasic Tiho in skromno, kot je zadnja leta živel, se je poslovil od Novega mesta veliki rodoljub dr. Ivan Vasič. Z njegovim imenom je tesno povezana zgodovina Novega mesta med obema vojnama, saj je bil ves ta čas v prvih vrstah novomeškega naprednega gibanja, zlasti y sokolskih vrstah. Svoje delo v Sokolu je zaključil 17. januarja 1942, ko je bilo na njegov predlog sklenjeno, da prestopi sokolska župa aktivno in korporativno s svojim članstvom k osvobodilnemu giloanju, kar se Je tudi zgodilo. Zaradi tega je bil interniran na Rabu m v nemškem taborišču v MUhlbergu ob Labi. Osvobodilno gibanje mu je izkazalo priznanje s tem, da je bil izvoljen za odposlanca v kočevski zbor, kjer je bil izvoljen v plenum S NOS. Po osvoboditvi je postal član vrhovnega sodišča Slovenije. Dr. Ivan Vasič je bil izreden rodoljub ni nadvse je ljubil svoj materin jezik. Bil je mojster jezika v pisani in govorjeni besedi. Njegovi govori so bili bleščeči, zlasti nepozaben je bil 14. IV. 1967, ko je v novomeški študijski knjižnici pozdravil pesnika Pavla Golio ob njegovi sedemdesetletnici. Kot mlad dijak si je brusil svoje besede v novomeški Kettejevi Zadru- Nocoj ob 20. uri bo v Dolenjski galeriji »Trio Lorenz«. Na sporedu: J. Haydn, J. Turina, P. Ramovš, P. I. Čajkovski, E. Grieg in S. Rahmaninov. Ob 17. uri bo tudi koncert za mladino v Domu kulture. Vstopnice in abonmaji so na voljo v Glasbeni šoli in dve uri pred pričetkom ■ Krajevna skupnost Novo mesto • ■ s terenskimi organizacijami Socialistične zveze čestita za praznik OBČINE NOVO MESTO : : 29. oktober vsem delovnim organiza- j cijam in občanom! i i IZSILJEVANJE NA MUHABERU Strašilni strel na cigane V ponedeljek, 16. oktobra, dopoldne so prišli na Muhaber pri Novem mestu trije Cigani; dva mladoletna in Berto Brajdič. Prepričani, da jih nihče ne pozna, so začeli groziti vaščanom. Franc Žnidaršič, 68-letni Muhaberčan se mladih izsiljevalcev ni mogel znebiti drugače, kakor da je proti njim oddal gt m z njim je legel v grob zadnji in naj mlajši Član Zadruge. V mladih letih je pisal v Slovana, v poznih pa v Kroniko, kjer je obujal mladostne spomine na Ketteja, ta v Dolenjsko prosveto, kjer je opisal svoje težke dni med NOB in zgodovinske seje sokolske žu-pe. Novomeške ulice in parki bodo samevali, t njih in v Novomešča-nih po bo ostal spomin na pokojnega doktorja topel in ?dv. ^ VERA SEVER Na Grmu šola za mlade kmetovalce Pouk o sodobnem kmetovanju, o traktorjih in kmetijskih strojih ter še o marsičem, kar zanima kmečko mladino, se bo začel! Osnovna Sola Šentjernej in vsa Sentjernejska dolina sta žalovali, ko je ugasnilo življenje vzorne učiteljice Vere Severjeve. Do zadnjega smo upali, da bo premagala bolezen in uživala zasluženi pokoj. Malokdo med nami, ki smo se zbrali ob njenem grobu, se spominja leta 1918, ko J« Vera kot mlada in življenja polna diplomantka prišla učit v svoj rojstni kraj Šentjernej, kateremu je po tem ostala zvesta do smrti — 45 let Vera Severjeva Je pomagala tudi v najtežjih trenutkih. 2e leto 1941 se je povezala z OF, sovražniki pa so jo zato pregnali. Po vojni se je vrnila tn poleg dela v osnovni šoli sprejela vodstvo Šentjernej ske vajenske šole. Vera je ljubila delo in verovala v uspeh. Navduševati je znala tudi kot dolgoletna voditeljica v sindikatu. Poleg obilice dela v šoli Je sicer našla vedno čas za delo ▼ družbenopolitičnih organizacijah. Dolga leta Je bila sekretarka OP, kasneje SZDL, tajnica AF2, članica ZK in ZB. Prejela Je tro Je visokih odlikovanj. Vera je umrla, njena dejanja pa bodo živela. P. A. Brezplačna pravna pomoč Občinski sindikalni svet v Novam mestu Je 16. oktobra spet organiziral pravno posvetovalnico 2sa člane sindikata. Posvetovalnico bo vodil advokat Tone Škerlj vsak ponedeljek od 14. do 17-ure v svojih prostorih na Prešernovem trgu 3. Pravni nasveti bodo za člane sindikata in upokojence brezplačni. Posvetovalnica bo dajala nasvete s področij delovne zakonodaje, stanovanjskih razmerij in zdravstvenega zavarovanja. ■ PRED KRATKIM SO V SPODNJIH prostorih kavarne na glavnem trgu spet uvedli ples vsako soboto Na kmetijski šoli Grm v Novem mestu se bo 15. decembra začel pouk na 2-letni šoli za mlade kmetovalce. Trajal bo v vsakem letniku 20 do 24 tednov in se bo končal pred začetkom spomladanskih kmečkih del. Po učnem načrtu se bodo učenci v živinoreji seznanili z govedorejo, prašičerejo in perutninarstvom, v poljdedel-stvu pa z obdelavo zemlje, prehrano rastlin ter s pridelovanjem poljščin, krmnih rastlin in s travništvom. V programu so tudi sadjarstvo, gozdarstvo in kmetijsko strojništvo ter napotki za turizem na vasi. Učenci se bodo učili tudi splošnih predmetov, kot so računstvo, slovenščina, zemljepis itd. Pouk strokovnih pred sti enak nekdanjemu visokokvalificiranemu delavcu na družbenih posestvih. Prijave za šolo sprejema Kmetijska šol Grm, kjer dobite vse potrebne informacije, prijavite pa se lahko tudi na vseh proizvodnih okoliških KZ Novo mesto. V šolo se lahko prijavijo mladi kmetovalci iz vse Dolenjske in Spod. Posavja. metov bo združen s prakso (to velja tudi za kmetijsko strojništvo!). Vsak učenec bo moral opraviti vozniški izpit F kategorije za traktorista. Šolnina bo za učence približno 10.000 S din na me sec. Tisti, ki bodo šolo uspešno končali, bodo dobi li družbeno veljavna spričevala o pridobitvi poklica kme tovalec, ki je po strokovno- Gramofon z ojačevalcem za 200 Ndin V prodajalni ELEKTROTEHNE v Novem mestu imajo gramofone RIZ z vgra jenimi ojačevalci, katerih cena je izredno nizka, okoli 200 Ndin. Televizorjem ATLAS de Luxe so znižali ceno za 23-000 S din. V prodajalni imajo t\xdi televizorje OTELO in DIPLOMAT. Veliko izbiro gramofonov, med njimi stereo gramofone z dvema zvočnikoma, ’ioste našli v tej prodajalni, ki je dobro založena tudi s tranzistorji in avtomobilskimi sprejemniki. strašilni strel iz puške. Za Žnidaršičev strel se pre-drzneži niso veliko zmenili. Odšli so v hišo Ane Somrak, kjer ni bilo nikogar doma. Premetali in preiskali so postelje, omare, shrambo in podstrešje. Iskali so denar, pa ga niso našli. Odnesli pa so nekaj jestvin in starega denarja. Zatem so poskusili priti v stanovanje Alojza Fem-ca, gospodar pa jih je zalotil in prepodil, ko so odpirali vhodna vrata s ključem, ki je bil skrit. Odpravili so se še k 84-letni Neži Derganc. Ta je vežna vrata zaklenila, ko je videla prihajati Cigane, pa odšla na dvorišče, da ji ne bi polovili kokoši. Cigani so se razkropili po dvorišču. Eden je stopil skozi zadnja vrata v kuhinjo in z mize vzel več jajc. Dergančeva ga je zalotila pri kraji in zahtevala, da ji jajca vrne, vendar zaman. Nasilneži so se odpravili še k sosednji hiši in poskušali vdreti, ker pa je Dergančeva poklicala na pomoč, so se umaknili. Brez plena pa niso ostali. Pri gozdu so polovili sedem kokoši Julijane Fene z Muhabera. Cigani so nosili s seboj športno torbo, napolnjeno s plenom, ki so si ga bili prilastili na Muhaberu. Varnostni organi bodo nasilneže prijavili javnemu tožilstvu. V pogrebnem zavodu tudi finančne nepravilnosti Inšpekcija službe družbenega knjigovodstva je pred kratkim pregledovala poslovanje novomeškega Pogrebnega zavoda. Ugotovili so vrsto manjših in večjih nepravilnosti v finančnem poslovanju ter aadevo predali občinskem javnemu tožilstvu v Novem mestu. 18. oktobra je predsednik ObS Novo mesto Franci Kuhar v prisotnosti podpredsednika Avgusta Avbarja in v. d. tajnika dr. Davorina Grosa slovesno zaprisegel izvoljene sodnike občinskega sodišča Novo mesto: predsednika občinskega sodisca Rudija Jereba ter sodnike: Marijo Mejak, Magdo Rous, Zlato Savelj, Leona Korošca in Albina Vidmarja, Na sliki: od leve proti desni Zlata Savelj, Leon Korošec in Magda Rous med podpisovanjem prisege. (Foto: M. Vesel) Motorist zbil kolesarja 21. oktobra se Je zvečer peljal motorist Ivan Cimermaniič is Vinje vasd iz Novega mesta proti Koroški vaad. Pn Težki vodi Je 24)11 kolesarja Valentina Lesarja iz Jur-ne vasi, da si Je poškodoval nogo. * ^ . . ■ J Novomeška kronika Na mestu, kjer so Nemci 1943 ustrelili veliko šentjernejskih mož, so se 21. oktobra, kot vSako leto, spet zbrali učenci osnovne šole »Martin Kotar«. Zapeli in recitirali so nekaj pesmi, obsodili ameriški napad jia Vietnam in izrazili željo po trajnem miru na svetu. Na sliki: pionirke so položile vence na grobnico žrtev zadnje svetovne vojne ob cesti v Pleterje (Foto: Polde Miklič) ■ RAZEN URARSKE DELAV. NICE Matije Vahterja so preji-nji teden začeli na Glavnem trgu obnavljati tudi prostore Fototeb-nlke, ki se je začasno preselila v lokal pri prodajalni Alpina. Nemoteno potekajo tudi druga obnovitvena dela na stavbah na Glavnem trgu. Pri Mercatorjevi »Modi« so se pred kratkim lotili zunanjih del, tako da so te vidni obrisi bodoče prodajalne. Novo poslopje poleg Elektrotehne pa so ta teden pokrili. Pred koncem so tudi dela ▼ novi poslovni stavbi pri lekarni ob Cesti komandanta Staneta. ■ VRHOVCEVO ULICO SO TA TEDEN dokončno asfaltirali. S tem je sklenjen »asfaltni krog« z Glavnim trgom na enem in s Cesto komandanta Staneta na drugem koncu. ■ OBČNI ZBOR SO IMELI člani novomeSkega radiokluba 22. oktobra v svojih prostorih v stari pošti na Novem trgu Pogovarjali so se o uspehih, težavah in načrtih. Za novega prc&sedni-ka so izvolili Viktorja Porento ■ O PROBLEMATIKI OTROS. KEGA varstva in otroSkem dodatku bo v ponedeljek, 30. oktobra, razpravljal občinski slncli. kalni svet Razprava bo v sindl. kalni dvorani na Društvenem trgu. ■ KOSTANJ SO ZACELI PECI ob koncu preteklega tedna pred Novoteksovo prodajalno na Glav- nem trgu. Vrečka stane 1 Ndin. Kostanja kar precej prodajo. J* kupci bi morali malo bolj po»» na čistočo na cesti. ■ V ZIMSKE PLASCE SO S* OBLEKLI v minulem tednu Številni NovomeSčani. ker Je nekajkrat mraz tako pritisnil, da J* živo srebro zdrknilo pod ničlo. Ta teden se je vreme malo otoplilo, da Imamo zares lepo Jesen- ■ NOVOMEŠKI TRG Je bil * ponedeljek prav dobro založen-Gob sicer ni bilo več, dobiti P* Je bilo papriko po 160 S din. melancane po 200 Sdin, po 250 in 300 Sdin, ohrovt P® 350 Sdin, karfljolo po 350 Sdin, bučke po 80 Sdin, kostanj po.fr Sdin, orehe po 300 Sdin, po 350 Sdin ln Jajca po 90 Sdin-Zelo dobro Je bil obiskan tuu kramarski del tržnice, kjer s® prodajali vsakovrstno blago, **» izdelkov lz plastičnih mas do okraskov. konfekcije ln pletenin- ■ GIBANJE PREBIVALSTVA: rodila Jo Irena Tement i* 'Vfj' tejevega drvoreda 36 — Valen J »HO Slavko Petre Partizanska 7 — tel. 21-597 St. 43. (9l8) ROKOMET Brežice že na vrhu Ženska rokometna ekipa Brežic, ki je v tem kolu rešila čast naših udeležencev t kvalitetnem republiškem tekmovanju, se je usi drala na vrhu razpredelnice. V zadnjem kolu so porazile borbeno ekipo iz Selc, Id je presenečenje letošnjega prvenstva. Srečanje je bilo zelo težavno in sc je končalo s tesno zmago domačih rokometašic. Rokometaši Brežic so doma nekoliko presenetljivo izgubili s solidno ekipo iz Tržiča. Preseneča visok poraz, ki je verjetno plod »slabega dne«. Ribničani, ki so potovali v Ajdovščino, niso mogli iztržiti kaj več kot minimalen poraz, čakamo, kdaj se bo tej simpatični ekipi nasmehnila športna sreča. Ta jih vedno zapusti, ko bi jo najbolj potrebovali. Šentvid : Krmelj 19:19 Preteklo nedeljo so krmeljski rokometaši gostovali v Šentvidu pri Ljubljani in igrali z domačimi rokometaši neodločeno 19:19 (9:8). Gostje so nastopili z okrnjenim moštvom, tako da so igrali pretežno mladinci. Uspeh je zato toliko Večji. Vsi so dobro igrali. D. B. Slovan B : Partizan Krško 30:18 Prvenstvena rokometna tekma LCL med Slovanom B in Partizanom Krško se je končala z zmago Slovana 30:18 (14:6). Slovan je zasluženo zmagal, ker je bil tehnično bolje pripravljen. Borbenost ekipe iz Krškega ni mogla odvrniti poraza. Ce bi Krčani v obrambi igrali bolj taktično, bi lahko dosegli manjšo razliko v golih. Igra je bila zelo lepa in razgibana. S. ISKRA Duplje : Novo 18:18 mesto V prejšnjem kolu pa so domači rokometaši doživeli neprijetno presenečenje. Rokometaši Dupelj so jih gladko odpravili z rezultatom 34:20. V ekipi Grosupljega se je močno poznala odsotnost najboljšega igralca Strehovca. A. ŠUŠTERIČ Brežice : Selca 7:6 V srečanju dveh ekip z vrha razpredelnice so zmagale nekoliko bolj razpoložene rokometašice Brežic. Ekipa iz Selc, ki je v letošnjem prvenstvu prijetno presenetila, je za vsako ekipo močan nasprotnik. Brežičanke so ob koncu tekme z dvema zadetkoma zasluženo zmagale. Za Brežice so nastopile: Božičnik, Zorko, Kolar, Engel, Slak, Mišič 1, Molan 2 in Bužančič 4. Kaj pa ta teden? V zahodni conski nogometni ligi se bodo pomerili 29. oktobra Izola z Belo krajino in Kamnik z Novim mestom. — V prvi slovenski odbojkarski ligi se bosta srečala Branik (Maribor) z Novim mestom, v drugi pa Kamna gorica s Trebnjim in Jelša-ne s Kočevjem. V republiški moški rokometni ligi se bo Ribnica srečala s trboveljskim Rudarjem, Slovenj Gradec pa z Brežicami. V republiški ženski rokometni ligi bodo Brežičanke igrale v Kranju. V ljubljanski conski rokometni ligi bodo tekmovala naslednja moštva: Grosuplje: Novo mesto, Krško: Kranj in Krmelj : Radeče. Novo mesto : Triglav 0:3 Novomeški odbojkarji so v nedeljo v prvenstveni tekmi slovenske odbojkarske lige pretrpeli še en poraz. Igro so izgubili, ne da bi gostom odvzeli vsaj en set. (—8, —7, —7). Tekmo je pred 50 gledalci v lepem vremenu dobro vodil Logar iz Ljubljane. Delavske športne igre končane 29. oktobra ob 9. uri bo r:a košarkarskem igrišču na Loki v Novem mestu slavnostna podelitev nagrad najboljšim posameznikom in sindikalnim podružnicam, ki so sodelovali na delavskih športnih igrah. Na letošnjih igrah je sodelovalo 28 sindikalnih podružnic s skupno 1250 nastopajočimi. Tekmovanja so se odvijala v 11 panogah v moški konkurenci in v šestih panogah v ženski konkurenci. V posameznih panogah so zmagovale sledeče sindikalne podružnice: plavanje — moški »Pionir«; ženske: »Krka«. Tenis: »Krka«. Balinanje: »Železničar«. Mali nogomet: »Kovinar« — »Kremen«. Odbojka: moški: »Novoteks«; ženske: »Prosveta« Novo mesto. Atletika: moški INIS, ženske »Krka«. Vlečenje vrvi: »Krka«. Streljanje: moški in ženske »Pionir«. Keglanje: moški »Krka«, ženske »Pionir«. Namizni tenis: moški »Krka«, ženske »Pionir«. Šah: »INIS«. Zmagala je sindikalna podružnica tovarne zdravil »Krka« s 740 točkami, 2. »Pionir« 717 točk, 3. »Novoles« 476 točk, 4. »INIS« 335 točk in 5. »Novoteks« 258 točk. Zanimivo je, da je v letošnjem ATLETIKA V nedeljo so Novomeščani gosto, vali v Dupljah im v prvenstveni tekmi LCL igrali neodločeno. V prvem polčasu so bili gostje (10:8) boljši, proti kancu tekme pa je sodnik goste oškodoval, ko je priznal gol, ki ga ni bilo. Za Novo mesto so igrali: Perko, Lozar 4, Gantar 5, Jaklič 4, Šetina 2, Jon-čič 2, Pelko 1 in Bele. JAP Brežice : Tržič 14:21 Borbena in tehnično usposobljena ekipa rokometašev iz Tržišča je pripravila v Brežicah neprijetno presenečenje domači ekipi. Breži-čani so proti pričakovanju zaigTali slabo in pustili, da jih je borbeni nasprotnik premagal z visoko razliko. Pri Brežičanlh ne bi mogli pohvaliti nikogar, pri gostujoči ekipi pa vse igralce, posebno vra. tarja. Za Brežice so nastopih: Brglez, Trajkovič, Novak. Pavlič 3. Bosina 4, Set’nc 5, Juričič, Ro v»n 2 in Avsec. Ajdovščina : Ribnica 11:10 Obračun med ekipami z repe je Prinesel ves izkupiček nekoliko polj iznajdljivim domačinom. Ribničani so spet klonili z najmanjšim možnim rezultatom. V takih primerih bi lahko rekli, da Jih je športna sreča zapustila. Ribnica le nastopila v sledečem sestavu: Kersnič, Kersnič II, Mikulin 3, Radin 2, Bavdek 1, Joras, Ponikvar 2 in Češarek 2. Križe : Grosuplje 20:21 V 9. kolu LCRL so Grosuplje v gosteh po obojestranski slabi •gri s težavo premagale Križe. — Tekma je bila odločena šele v sadnjih minutah. SAH Otvoritev šahovske sezone Letošnjo šahovsko sezono je začel šahovski klub Črnomelj s hitropoteznim turnirjem za mesec september. Na turnirju Je zmagal Tone Žlogar s 14,5 točke, drugi Je bil Janez Dragoš. Lep uspeh so posegli tudi šahisti Jarc, Bakarič, Piberl m Vidovič. Čeprav je bil nied letom večji premor, lahko z Zadovoljstvom ugotovimo, da Je lanskoletna delavnost (redni mesečni hitropotezni turnirji, prvenstva Or-nomlja, šahovske simultanke Rakarja, Janovševića, Parme in Puca t*r organizacija hitropoteznega prvenstva slovenskih mest) zelo ko. lastila vodstvu in članom šahovskega kluba. Poleg hitropoteznega turnirja Je končano tudi pjonirsko prvenstvo Črnomlja za letošnje leto. Na turaju je zmagal devetletni Slavko Bra — Sabina Sobota, 28. oktobra — Simon Nedelja, 29. oktobra — Ida Ponedeljek, 30. oktobra — Sonja Torek, 31. oktobra — Alf ona Sreda, 1. novembra — Dan mrtvih Četrtek, 2. novembra — Dušanka Tončki in Tonija Ježu iz Kanade pošiljajo prisrčne poedrave domači Iz domovine. lfftWESTItA I ČLOVEKA, ki mi je 29. 9. s kombijem odpeljal psa izpred gostilne pozivam, naj psa v izogi'3 posledicam vrne tja od boder ga je vzel. Anton Corel, Nova sela pri Kočevju. Perilo opere, oblačila očisti — Pralnica in kemična čistilnica Novo mesto, Germova 5. * RAZPIS Občinsko sodišče v Novem mesta razpisuje presto delovno mesto RAČUNOVODJE. Prosilec mora ustrezati običajnim pogojem za sprejem v delovno razmerje in mora imeti zaključni izpit ekonomske srednje šole. Po. skusraa doba en (1) mesec. Prt glasdtveni rok 15 dni. RAZPISNA KOMISIJA SUPERAVTOMATIČNI PRALNI STROJI vseh znamk in KMETIJSKI STROJI CANDY 75 samo 68.000 lir! VSE INFORMACIJE DOBITE: NOVO MESTO: MOČNIK, Sokolska 3, št. telefona 068-21—639 SEVNICA: TOTER, Heroja Maroka 3 PEROTTI-EKSPORT S. FRANCESCO 41, TRST Jože Ramuta, Osojnik 1, Semič, prepovedujem pašo, hojo in vožnjo po Badovinčevem posestvu v Malinah Antonu Malenšku, ga bom Če tega ne bo upofiteval, ga bom sodno preganjal. * Franc Kelvišar, Vel. Brusnice 9, prepovedujem vsako hojo, pašo m vožnjo po mojih parcelah tar po parcelah Martina Franka, in pokojne Marije Volčjak. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. * Jože Fink, Obrh 15, Dol. Toplice, prepovedujem hojo in pašo kokoši po moji njivi pri Suhorju. Kdor tega ne bo upoStavel, ga bom sodno preganjal. Franc Tram te, Dol. Gradišče U, Šentjernej, prepovedujem hojo po njivi oto potoku. Kdor tega ne bo upoSteval, ga bom sodno preganjal. Mm SLUŽBO DOBI MLAJŠE DEKLE za varstvo otrok sprejmem. Plača dobra. Marija Kogovšek, Ljubljana, Vodnikova c. 295. Zk GOSPODINJSTVO potrebujem resno žensko, ki ima rada otroke. Nudim samostojno stanova, nje in 8-umi delavnik. Kettejev drevored 15, Novo mesto. STANOVANJA DVA DIJAKA iščeta sobo v Novem mestu. Naslov t upravi lista (1589/67). ZAKONSKI PAR brez obrok, i&če sobo in kuhinjo ali samo sobo. Vojo Petruševski, V. P. 1394-19, Novo mesto — BrSlia. PRODAM posestvo s 3 ha eemlje in hišo v do'jrem stanju. Oglasite se pri Antoniji Iljai, Sp. Vodale 27, p. V Tržišče na Dolenjskem do 15. novembra 1967. ODDAM opremljeno sobo dvema fantoma. Trdinova 21. Novo mesto. MLAD PRIPRAVNIK na občini išče sobo v Novem mestu. Ponudbe pošljite upravi lista pod »Arhitekt«. PRODAM PRODAM šivalni stroj, avtomat — električni, Siva naprej in nazaj (cik—cak), entla, Siva gumbe Itd., skupno 12 raznih načinov — za 120.000 Sdin; električni šivalni stroj, šiva naprej in nazaj, fttifca, krpa nogavice — za 60.000 Sdinarjov; pisalni stroj »Adler« za 30.000 Sdin; in Foto aparat Kijev za 50.000 Sdin, na ogled pri fotografu, Cesta pivih borcev 48, Brežice. ŽENSKO rabljeno italijansko kolo in 40 lttersld lonec za kuhanje perila prodam. Trdinova 32, Novo mesto. PRODAM skoraj nov kavč. Buko. vec. Muzejska 1, Novo mesto. POCENI PRODAM gradbeno parcelo v Vel. Bučni vasi. Makovec, Kristanova 5, Novo mesto. TGODNO PRODAM opremljeno spalnico, Vprašajte pri Francu Kotniku, Novo mesto, Nad mlini 19, v popoldanskem času. PRODAM parcelo gozda v bližini Kočevja. Jože Klun. Rudnik 23, Kočevje. PRODAM pletilni stroj znamke KUPIM RAZNO jetja za govor ob odprtem grobu, vsem šoferjem — pokojnikovim prijateljem, župniku iz Vinice in vsem, ki so nam na kakršenkoli način nudili pomoč ob izgubi našega dragega Lojzeta. Žalujoči: žena Marija, štirje nedoletni otroci in tašča Ob prerani in bridki izgubi dragega moža, očeta, sina, brata, svaka, strica, bratranca in nečaka VLADIMIRJA ZIDARJA se zahvaljujemo vsem sosedom, gospodu župniku, gasilskim društvom Mali Kamen, Senovo in Veliki Kamen in vsem, ki so ga s cvetjem in venci spremili k večne, mu počitku. Iskrena hvala za tolažilne besede govornikom in pevcem za žalost inke. Žalujoči: žena Ivanka, hčerka Dragica, sin Vlado, mama, brat in sestra z družinama in drugo sorodstvo. Sodražica: 28. in 29. 10. angleški barvni film »Pod zavetjem noči«. Šentjernej: 28. in 29. 10. ameriški barvni film »Velikan z Rodosa«. Trebnje: 28. in 29. 10. nemški kriminalni film »Maščevalec«. Ob iznenadni in prerani smrti našega dragega moža, očeta in zeta ALOJZA CEMIČA šoferja pri »Avto Kočevje« doma iz Brega pri Sinjem vrhu se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti, mu darovali vence ter svojcem izrekli sožalje. Enako iskrena zahvala kolektivu podjetja AVTO Kočevje za obdsk, tolažilne besede in udeležbo na pogrebu, kakor tudi predstavniku omenjenega pod- Brežice: 29. in 30. 10. jugoslo. vanski film »Srečni umirajo dvakrat«. 31. 10 in 1. 11. jugoslovanski film »Vojak«. Črnomelj: 27. 10 ameriški barvno film »Prikazen«. 31. 10. in 1. 11. japonski barvni film »Morski roparji«. Kočevje—»Jadran«: 27. in 29. 10. angleški barvni film »Naloga eska-drile 633«. 29. in 31. 10. mehiški barvni film »Pod nebom Mehike«. Kostanjevica: 29. 10. nemški barvni film »Old Shatterhand«. Metlika: 28. in 29. 10. franco-sko -itali j ansko- j ugoslov anski barvni fjil »Maroo Polo«. Mokronog: 28. in 29. 10. ameriški barvni film »Fani«. Novo mesto — »Krka«: 27. do 31. 10. flincoski barvni film »Svetnik pripravlja past«. 27. do 29. 10. jugoslovanski film »Narodni po- S18H6C& Novo mesto — »Krka« 31. 10. do 2. 11. japonski barvni film »Strašne zgodbe«. Ribnica: 28. in 29. 10. Italijan sko-francoski barvni film »V senci inkvizicije«. Sevnica: 28. in 29. 10. ameriški film »Nepomirljivi«. Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Justina Gabrijel z Grma — Marijo, Milena Gorše iz Mačkovca — Tatjano, Anica Luštek iz Mačkovca — Srečka, Ana Strniša iz Repč — Franca, Marija Zamida iz Begunj — Renato, Doroteja Berk iz Grorijel — Božo. Ljudmila Poljšak iz Krškega — Branka, Anica Vivodinac iz Okljuke — Mladena, Elizabeta Končina iz Ravnika — Mirka, Anica Lavri šek s Trške gore — Marjeto, Angela Kotar iz Gornjega Vrhoplja — Ireno, Bernarda Ihan iz Vrhovega — Nevenko, Anica Seta iz Kanižarice — Daška, Milka Čindrič iz Metlike — Jožka, Anica Slak iz Žužemberka — Marka, Marija Hiastan iz Reštanja — deklico, Milena Rokavec iz Dolnjih Po-nikev — dečka, Karolina Ude iz Irče vasi — dečka, Cecilija Hočevar iz Slepška — dečka, Olga Majerič s Senovega — dečka, Nada Cizi iz Koprivnice — deklico, Rezka Bradula iz Cerovega loga — dečka, Ivanka Weiss iz Družinske vasi — deklico, Danica Jevšnik iz Krškega — deklico in Jožefa Pe-kolj iz Cešnjevka — deklico. »Dubied« St. 8, 60 om, oena 1.600 Ndinarjev. Naslov v upravi lista (1592/87). PRODAM kombiniran italijanski voziček. Partizanska 3, Novo mesto. PRODAM HARMONIKO znamke »Flees«. Naslov v upravi lista 1596/67). UGODNO PRODAM rabljeno spalnico t vložki in žimnicami. No. slov v upravi lista (1596/67). PRODAM vinograd z zidanico in vinom na Trški gori. Dostop možen tudi z avtomobilom. Naslov v upravi Usta (1600/67). PRODAM sobno pohištvo s vzmetnicami . Naslov upravi lista — (1608/67). PRODAM nov 14 in 16 eolski gumi voz. Lavriha, Škofljica 51. PRODAM 4.000 kosov rabljene strešne opeke — bobrovec. Cena ugodna. Anton Malnarič, Semič tt. 5. NA ZALOGI imam večjo količino kvalitetnega apna po 25 Sdin za kilogram. Dostop možen * avtomobili. Prodajati ga bom začel 30. 10. 1967 ▼ Vinkov vrhu pri Dvoru. Feliks Stupar, Vinkov vrh. PRODAM (UVOŽEN) avstrijski oC rofiki voziček in košarico, oboje skoraj novo. Prodam tudi pletilni stroj (Simac Ar. Knitter). ki plete več sto vzorcev. Ogled vsak dan. Stegnar, PreAemova i>.iu >l)ana. AVTO, KI GA JE NAJLAŽE UPRAVLJATI DAF 44 z aviom na pot KAM ZA MARTINOVO NEDELJO? vozili Nino NOVEGA SPAČKA CITROEN DIANA V NOVI ŠTEVILKI AVTOMOBILISTIČNE REVIJE KUPIM Invalidski vosdček na ročni pogon. Kdor ga ima, naj ml piše v kakšnem stanju Je in oeno. Jože Nahtigal, DrečJi vrh 16, Mokronog. POROČNE PRSTANE po najnovejši modi in vsa zlatarska dela opravlja zlatar, Gos pospe 5, Ljubljana (poleg univerze). ODDAM v najem veliko garažo. Naslov v upravi lista (1610/67). CE BOLEHATE na želodcu ali na jetrih, žolču ali črevesju, če vas muči zaprtje ali hemoroidi in vam umetna zdravila ne pomagajo, se posvetujte z zdravnikom in poskusite zdravljenje z učinkovitim prirodnim sredstvom: rogaškim DONAT vrelcem! Zahtevajte ga v svoji trgovini, ta pa ga dobi v Novem mestu pri HMELJ NIKU ki STANDARDU (MERCATORJU) — tol. 21.158. Komisija za razpis delovnega mesta direktorja tekstilne tovarne »NOVOTEKS« - Novo mesto ponovno razpisuje mesto DIREKTORJA PODJETJA Pogoji: 1. visoka strokovna izobrazba in 5 let prakse na ustreznem delovnem mestu (prednost imajo kandidati iz tekstilne stroke) ali 2. višja strokovna izobrazba in 8 let prakso na vodilnem delovnem mestu v tekstilni industriji ali 3. srednja Šolska izobrazba in 10 let prakse na vodilnem delovnem mestu v tekstilni industriji. Kandidat mora biti družbeno-politično razgledan in aktiven, organizacijsko sposoben ter mora izpolnjevati druge z zakoni določene pogoje. Ponudbe je treba dostaviti v roku 30 dni po objavi razpisa s kratkim življenjepisom in z dokazili o izobrazbi ter dosedanjih zaposlitvah. Udeležence razpisa bomo obvestili o izbiri v osmih dneh po odločitvi delavskega sveta. ij^iiiiiiiiiiiiiiitiiiftiiHmiiimiiiiiHHiiimiffliiinninniimiiniiiniiiniiMniirotiiniinitiiimiiniiHminiinniniiiiiiniiiinimnnnrmmiminiiiiimfiiinnnimnf? ( Obvestilo naročnikom in ( bralcem Dolenjskega lista I Zaradi dveh občinskih praznikov — v B reli žicah in Novem mestu — smo nameravali da-| nes tiskati naš pokrajinski tednik na 32 stra-| neh. že smo pripravljali gradivo za tak obseg i časnika, zbrani so bili tudi že vsi oglasi in če- 1 stitke, ko smo dobili od vodstva tiskarne DE- LO v Ljubljani obvestilo, da so nujno morali začeti z večjimi popravili glavnega rotacijskega stroja, na katerem tiskamo tudi naš list. Ta in prihodnji teden lahko izidemo le na 16 ali na 24 straneh. Da bi lahko objavili vse oglase, ki postajajo čedalje pomembnejši vir dohodkov za obstoj in redno izhajanje našega pokrajinskega tednika, smo se odločili za 24 strani, pri tem pa smo morali izpustiti nekatere stalne rubrike in stran partizanskega branja. Bralce, naročnike in sodelavce prosimo za razumevanje, saj bomo to in ono, kar smo pripravili za današnjo številko, lahko natisnili šele čez 7 oz. čez 14 dni. Prihodnja številka bo izšla v petek, 3. novembra, na 24 straneh, nato pa bomo v četrtek, 9. novembra, tiskali 32 strani Dolenjskega lista. S tem bomo bralcem, ki so danes v 7 občinah dobili le po pod strani domačih vesti, nadomestili tudi zamujeno. Lepo pozdravljeni! Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Dragica Pavlič iz Kraljevca na Sotli — deklico. Si-dika Deli vuk iz Samobora — Sandro, Rezika škacan iz Samobora — Nenada, Bariča Jako vina iz Križa — Branko, Veronika Teraž iz Podgorja — Rudija, Jelka Zag-majster iz Brezovice — žanija, Marija Bec iz Sevnice — Bojana, Frančiška Stanič iz Zupelevca — Petra, Nada Turčič iz Vel. Hor-vatske — dečka, in Neža Šekoranja z Bizeljskega — Cvetko. Mopedist padel na pesku Mopedist Franc Kotar iz Blata pri Trebnjem se je 22 oktobra zvečer peljal iz Dol. Nemške vaša proti Trebnjemu. Pri Kamni gori pa je zapeljal na pesek, padel in obležal nezavesten s poškodbami na glavi Škodo so ocenili na 150 novih dinarjev. Pred srečanjem sta vozila po sredi ceste 22. oktobra sta se v Dol. Ponikvah pri Trebnjem na tretjerazredni cesti srečala osebna avtomobila, ki sta ju upravljala Ljubljančan Alojz Skofljanec in Anten Udovič iz Repč pri Trebnjem. Ker sta vozila po sredini ceste, sta se na ovinku prepozno opazila. Poskušala sta se izogniti nesreči, vendar sta kljub temu trčila. Skolljančev avto je zdrsnili s ceste, Udovič pa se je ustavil po 50 m cikcakaste vožnje. Škodo so ocenili na 2500 Ndin. Avto s slabimi zavorami Alojz Hrovat iz Kranja se je 22. oktobra peljal z osebnim avtom iz Krmelja na Mimo. V Hrastovici je srečal osebni avto, ki ga je vozil Marjan Trobec iz Ljubljane. Trobec je pred srečanjem zavil nekoliko levo, da ga je Hrovat zadel. Škode je bilo za 800 Ndin. S Trobčevega avta so vzeli registrske tablice, ker so ugotovili, da ima slabe zavore. Za tovornjakom preveč na desni strani 20. oktobra se je dopoldne peljala z osebnim avtom fiat 750 (s tablico za preizkusno vožnjo) iz Novega mesta proti Zagrebu Jožefa Cerjak iz Cundrovca. Pri Skopicah je dohitela tovornjak in potem voaila za njim ob desnem robu ceste. Zapeljala Je na bankino, ko pa je spet zavila na cesto, se je znašla na levi strani ceste in trčila v osebni avto Zagrebčana Branka Bizjaka, ki se Je pripeljal mimo. Pri nesreči ni bil nihče ranjen, škodo pa so ocenili na 9000 novih dinarjev. Avto se je prevrnil na travniku Valentin Marke* z Jesenic se Je 22. oktobra dopoldne peljal z ose- bnim avtom po Puščavi. Z neprimerno hitrostjo je peljal čez vzbo-klino na cesti, nakar ga je začelo zanašati. Nenadoma se je znašeJ na travniku, kjer 9e je avto prevrnil. Škode je bilo za 850 Ndin. V izposojenem avtu brez izpita Jože Plaiflnc iz Trebnjega je 18. oktobra popoldne posodil svoj avto Alojzu Kristanu z Odrge. Kristan se je, čeprav nima vozniškega izpita, odpravil z osebnim avtom iz Starega trga proti Mimi. Pri Medvedjem selu je na levem ovinku zapeljal na bankino, zadel obcestni kamen, zdrsnil po nasipu 10 m in obstal na kolesih. Škodo so ocenili na 500 Ndin. Nesreča pred novomeškim »Petrolom« Muhamed Hodžič z Broda pri Novem mestu se je 21. oktobra popoldne peljal z osebnim avtom po Ljubljanski cesti v Novcan mestu. Na križišču pri »Petrolu« je naglo zavil proti Cesti herojev, ne da bi zmanjšal hitrost. Zaneslo ga Je na pločnik, od tam pa odbilo v osebni avto Beograjčana Mladena Mhajloviča, ki je na Križišču čakal da bo prednostna cesta prosta. Škodo so ocenili na 900 Ndin. Žrebe je skočilo pred motorista Motorist Franc Krulc se Je 20. oktobra popoldne peljal iz Dobove proti Brežicam. V vasi Trnje mu je nenadoma skočilo pred motorno kolo žrebe last Franca Vogrinca. Motorist je žrebe zadel in padel. Hudo poškodovanega so odpeljali v brežiško bolnišnico. Na motornem kolesu je za okrog 300 ND škode. Kolesarka na pokrovu avtomobila 18. oktobra popoldne se Je 13--letna kolesarka Dimitrija Gran-čarski pripeljala iz stranske ceste v križišče Ceste prvih borcev v Brežicah. Ker se ni prepričala, če je cesta prosta, je zaprla po* vozniku osebnega avtomobila Francu Murnu iz Sentlenarta, W je kolesarko zadel. Kolesarka s« nd pofikodovala, na avtomobilu pa Je za okrog 220 ND Škode. DOLENJSKI UST LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto. Ribnica, Sevnica in Trebnje UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošni* (glavni m odgovorni urednik), Ria Bačer, Milo5 Ja-kopec, Marjan Legan, Jože Primc. Jožica Teppey i° Ivan Zoran. Tehnični urednik: Marjan Moškon IZHAJA: vsak četrtek — Posamezna številka 70 par (70 starih din) — Letna naročnina za 1907: 24,50 novih dinarjev (2450 starih dir); plačljiva je vna' prej — Za inozemstvo 37,50 novih dinarjev (3750 starih din) oz. 3 ameriške dolarje — Tekoči račun pri podružnici SDK v Novem mestu 521-8-9 — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto. Glavni trg 3 - Poštni predal 33 - Telefon 21-227 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračam — Tiska: Časopisno podjetje »Delo« v Ljubljani.