P r a v i I a učitcljskcga društva v Ccrnomlju. (Poterdila jih jc c. k. vlada 12. fcbruarja 1870.) I. Društvena namera. §. 1. Namera drtištva je, da se udje skupno dušovno izobražujejo, in da sc ljudske šole sploh boljsajo. II. Pripomočki, da se ta namen doseže. §. 2. V ta namen se bodo sklicovali periodični ali občasni shodi, pri kterih se bo razgovarjalo o budivnih šolskih vprašanjih, o didaktično pedagogičnih in sploh o znanstvenih rečeh. §. 3. Društvo bode izide svojih obravnav pošiljalo pedagogičnemu listu ,,Učiteljskemu Tovaršu", da jih bode razglaševal. §. 4. Društvo bo imelo tudi knjižnico za svoje ude. §. 5. Za svoje stroške bode društvo pobiralo pri društvenikih letne doneske. §. 6. Društvo je vstanovljeno ali osnovano za vse učitelje černomeljskega okraja. III. Društveniki. §. 7. Društveniki se dele: a) v pravo, b) v nepravc ali podporne, c) v dopisujočc in d) v častne udc. §. 8. Pravi ud je lahko vsak učitelj v černomeljskem šolskem okraju. §. 9. Za podpornega uda se vsakdo v društvo sprejme, kteremu je v resnici mar za boljšanje ljudske šole. §. 10. Dopisujoči udje so lahko vsi zunaj černomeljskega šolskega okraja stanujoči učitelji in šolski prijatelji, ako prosijo za sprejem v društvo, in jih odbor sprejmc. Dopisujoči udje ne plačujejo društvenine. §, 11. častne ude imenuje društvo tiste, kteri so si posebne zasluge za šolstvo pridobili. §. 12. Razun pravih in podpornih udov, ki so društvo osnovali, ima se tudi vsakdo za vstanovnika, kteri o začetku društva 5 gl. plača. Imena vstanovnikov se bodo zapisovala v spominsko knjigo ali v pametnik. §. 13. Društvo si bode tudi piidobivalo dobrotnikov, kteii ga bodo prostovoljno z denarjem podpirali. Vsakdo, kteri društvu podari 5 gl., zaznamoval se bode za dobrotnika v spominsko knjigo ali v pametnik. IV. Sedež in pečat društva. §. 14. 'Društvo ima svoj sedež v Černomlju in pečat z napisom ,,Učiteljsko društvo v černomlju". V. Pravice društvenikov. §. 15. Vsak pravi društvenik iina pravico: a) da voli ude za društveno vodstvo ali v odbor, in da je tudi lahko sam voljen; b) da v zborih nasvetuje, in da se vdeležuje razgovorov in glasovanj; c) da sme kakega vnanjega prijatelja s pervosednikovim dovoljenjem v zbor pripeljati; d) da si iz knjižnice izposojuje časopise, bukve in muzikalije in, e) da lahko drugega pravega uda pooblasti, da namesto njega v zboru glasuje. Imeni pooblastivca in pooblastenca se morate pa saj dva dni pred zborom naznaniti, ali pa se pooblastencu da pooblastilo, ki mu jc za izkaz. Pooblastenec pa sme nadomestovati le enega društvenika. Zadostuje pa tudi, ako zaderžanec pismeno zboru pove svoje želje in misli. Pri glasovanju velja njegov glas tisti stranki, ktera njegovo pismo poterdi. §. 16. Nepravi ali podporni, dopisujoči in častni udje imajo vse pravice pravih udov, le voliti ne smejo in voljeni ne morejo biti. Vsaki ud dobi »sprejemnico" v dokaz, da je sprejet v društvo. VI. Dolžnosti društvenikov. §. 18. Vsaki pravi društvenik plača precej, ko se v društvo zapiše, 1 gl. vstanovnine in potem 2 gl. v polletnih obrokih naprej. §. 19. Vsaki podporni ud mora vpisnine 1 gl. plačati in potem še naj manj 1 gl. na leto. §. 20. Kdor pred koncem društvenega leta, ko ga je že blagajnik opominjal, društvenine ne plača, se izbriše iz društva. §, 21. Društveno leto se začenja 1. oktobra (pervo se začenja po poterdbi pravil) ia se končuje 31. avgusta. §. 22. Ako hoče kdo v zboru o kaki reči govoriti, mora to saj en teden popred društvenemu ravnatcljstvu naznaniti. VII. Gospodarenje. §. 23. Gospodarenje oskerbuje odbor. §. 24. V odbom so: u) pervosednik, ki je ob enem tudi knjižničar, b) pervosednikov namestnik in blagajnik, c) zapisnikar in d) dva odbornika. §. 25. Udjc tega odbora se volijo za eno leto; dosluženi se smejo zopet voliti. §. 2C. Odbor sklicuje četertletne zbore in pcrvosednik sam tudi odborove seje, jih vodi, začenja in sklepa, vodi obravnave, daje in odteguje besedo, podpisuje z zapisnikarjem vsa društvena pisma, in ima tudi pravico, sklicovati še posebne shode, ako je treba. Odbor (o posebnih zadevah pa tudi pervosednik sam) zagovarja društvo proti vnanjem in gosposkam. Kot Jtnjižničar mora časopise, knjige itd. pravim udom po določencm rcdu pošiljati, vse književničnc zadeve zapisovati in nove knjigc kupovati, za kolikor odbor dovoli. §. 27. Ako bi bil pervosednik zaderžan, prevzame njegov namestnik društvena opravila, in kot blagajnik pobira in shranuje denarje in mora pred konccm društvcncga lcta odboru razločen račun predložiti. §. 28. Zapisnikar oskerbuje vsa pisanja in podpisuje s pervosednikom vsa društvena pisma; on oclloči v začetku zborov, kaj je potrebno za sklepe, da bodo veljavni, prebere dospcjoče ali sprejete nasvete, zapisuje o njili potrebne opazko, vpisuje ude, in ima turti pametnik ali spominsko knjigo. §. 29. Odbornika se niorata vdclcžcvati vseh posvetov o različnih nasvetih. §. 30. Odbor more lc tistikrat vcljavno sklepati, če so naj manj trije udje pričujoči. Nadpolovična večina glasov odloči. Pri enakem številu glasov razsoja pervoseduik. §. 31. Pravila se smejo le v občncra zboru prenarediti z večino dveh tretjin pričujočih udov. VIII. Prepiri o društvenih rečeh. §. 32. Prepiri o društvenih rečeh med udom ali z odborom se razsodijo naravnost pred izbrano sodnijo. Vsaka stranka voli v ta namen dva namestnika, in ti volijo petega za pervomestnika. IX. Razdružba društva. §. 33. Da se veljavno sklene, ali naj društvo neha, ali ne, treba je, da ste dvc tretjini udov pričujoči. S. 34. Ako bi društvo nchalo, določi zbor, v kakošen prid naj se oberne društveno imenje.