DELAV 0 LITI K A IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH © Naročnina v JugosUviji snoia mesečne Din 10.—, v tnoxemstva mesečno Din /J.—, — Uredništva in upravm Maribor. Raška cesta 5 ^Stni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun št 14 33$. — Podružnica: Ljubljano. D* lavaka sbondca — Celit. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi M ne vračaj*. — Netrankirana pisma se ne sprejemajo. - MaU oglasi trgov, tnačah vsaka beseda Din , mak oglasi, M stmMjo v s o t i a i m e namene delavstva im nameiiente m. vsaka beseda Din Ste«. 54; • Maribor, sobota, dne 11. maja 1940 • Leto XV M vL 1 L Ji 1 E lli ■ u nemška vojska vdrla v E letamo. no land i a IJO m Luk sem kurslc o Nemška vlada trdi, da so vlade teh držav delale roko v roki z zavezniki V noči od 9. na 10. maj je svet doživel novo presenečenje. Nemška vlada je objavila memorandum, s katerim sporoča« da je bila vsled okoliščin, ker so Angleži in Francozi pripravljali zasedbo Belgije in Holandske, prisiliena skleniti, da vzame te države pod svojo zaščito. Nevtralnost v mednarodni politiki Ljudstvo mora imeti jasen pogled na realnost. V vojnem metežu je bila nevtralnost vedno velika prednost, ki je utegnila državo rešiti pred vojno. V današnjih časih pa varnost z nevtralnostjo v mednarodni politiki ni zajamčena, ne po obljubah in ne po pogodbah. To pomeni, da je absolutna nevtralnost jako tvegana stvar, če nima v državi sami duhovne podlage, ki nevtralnost objektivno presoja in brani, če je treba. Za nevtralnost, za katero narod ni pripravljen, je v sedanji vojni prepotrebna duhovna izpopolnitev in duhovna organizacija državljanov. Tudi nevtralne države morajo danes imeti določeno orientacijo, to je njeni državljani. Zato je potrebna večja svoboda tiska, ki opozarja javnost na nevarnosti in prednosti mednarodne politike ter usmerja državljane duhovno v pravcu najbolj sigurne varnosti. Tisk mora pospeševati zdravo politično notranjo konsolidacijo na temelju dejstev in v duhu obrambe neodvisnosti, da se odpravi skrajno škodljiva desorientacija, ki danes preplavlja nekatere države. Te dni smo čitali, da je vladal odredila stroge ukrepe proti tujim elementom, ki bi utegnili s tujo propagando begati našo javnost. Kljub iakim ukrepom se pa da zakotna propaganda le omejiti, ne pa zatreti. Propaganda širi od moža do moža svoje delo ter odtujuje in razkraja duhove, kar bi mogla popraviti svoboda tiska in svoboda politične akcije. Rešujemo sicer politične probleme doma v raznih konventiklih, ki doslej še niso rodili pravega sadu. Prav nič se Pa ne bavimo s stališčem do mednarodne politike, kaj bi storili in kaj bi rekli, če bi bil v nevarnosti naš mir. V tem Primeru bi bili vsekakor potrebni jasni Pogledi na realnost v mednarodni pomiki, da bi vsak državljan vedel in se Zavedal v polni ineri, kaj je njegova dolžnost in kje je mjegovo mesto. Brez splošne orientacije, ki jo lahko Pospešujeta tisk in svobodna politična cMa, je nevtralnost besedna igra v narodu brez realne podlage in brez pozitivnega splošnega sodelovanja javne-mnenja, ki je nujno potrebno. Veriž-niki imajo svoje namene. Kot nevtralci žanjejo dobiček. Tuji propagandni elementi pa delajo za notranji razkroj v 'nteresu tuje politike. Oba namena sta škodljiva nevtralnosti, ker cepita pravo Ofentacijo državljanov in s tem slabita na£e‘® nevtralnosti in samoobrambe. udi vsaka nevtralna država mora me i svojo orientacijo in jo pospeševati svobodo tiska in besede, da ne po-a^e žrtev svoje lastne desorganizacije. V memorandumu, ki ga je prečital minister Gobbels, in ki je bil dostavljen tudi vladam Belgije, Holandske in Luksemburške, navaja nemška vlada 8 točk v opravičilo svoje odločitve. Nemška vlada ugotavlja, da se ji je lansko leto v novembru posrečilo vjeti na holandsko-nemški meji več članov angleške tajne službe, ki je, kakor se je naknadno ugotovilo, z vednostjo holandskih in belgijskih vojaških krogov pripravljala usmrtitev Hitlerja in prevrat v Nemčiji. Belgijska in holandska vlada sta utrdili svoje meje samo proti Nemčiji, ne pa tudi proti Franciji in Angliji. — Holandska je n. pr. opustila vsako utrditev svoje obale, da bi se zaščitila pred nevarnostjo angleškega vdora. Zadnji čas so bile odstranjene na belgijsko francoski meji poslednje ovire in iz Francije ter Anglije je bilo poslano v Belgijo in na Holandsko mnogo orožja. Pripravljena pa so bila tudi letališča za vzlet zavezniških letal na belgijskem in holandskem ozemlju. Nedavno tega je 127 angleških letal preletelo nizozemsko ozemlje in dasi je Nemčija opozorila Holandsko na to kršitev nevtralnosti, holandska vlada ni protestirala. Po ponesrečenem poskusu angleškega vdora na Norveško, je Anglija pripravila vdor na Holandsko. Nemčija ni mogla mirno gledati, da postaneta ti dve državi ozemlje za prehod angleških in francoskih čet proti Nemčiji, zalo je sporočila belgijski, holandski pa tudi luksemburški vladi, da mora te driave vzeti pod svojo zaščito. Pozvala je vlade teh držav, da se udajo brez boja, ker Nemci ne prihajajo kot sovražniki, ampak kot prijatelji, in jamčijo za suverenost teh držav in njihovih posestev v svetu. Ako pa bi se te države uprle nemškemu pohodu, bodo občutile vse udarno silo nemške vojske. Proglas belgijske In holandske vlade na ljudstvo Belgijska in holandska vlada sta objavili proglas na narod, v katerem pravita, da ^ta bili Belgija in Holandska brutalno napadeni od Nemčije, ne da bi bili dali za to kakršenkoli povod. Zato belgijskemu in holandskemu narodu ne preostaja ničesar drugega kot obramba proti vdoru sovražnika. Na mejah Belgije In Holandske divjajo strahoviti boji Nemške čete so 10. maja zjutraj poskusile z vkorakanjem v Belgijo in j na Nizozemsko, trčile pa so takoj na I silovit odpor. Nizozemsko vrhovno vojaško poveljstvo je odredilo poplavljenje novih ozemelj. Na belgijski meji se jd pa zapletla nemška vojska v krvave boje na belgijski Ma^inotovi liniji. V boj so posegle takoj tudi angleške in francoske čete. Na vsem ozemlju od luksemburške meje, pa do Severnega morja se razvijajo strahoviti boji na kopnem in v zraku. Nemško armadno vodstvo je pripravilo vse za bliskovit napad na Belgijo, Nizozemsko ter ■» Luksen- burško. Položaj v teli državah pa je nekoliko. drugačen, kot je bil na Norveškem, ker sta bili Belgija in Holandska pripravljeni, Luksenburška pa je majhna deželica med Maginotovo in Sieg-friedovo linijo ob belgijski meji. Nemški sunek je usmerjen proti Brusilu Iz trenutnega položaja na belgisko-nemškem bojišču je mogoče razvideti, da je nemško vojno vodstvo pripravilo sunek iz Porenja skozi Nizozemsko (Maastricht) in Limbuirško (Belgija) proti Bruslju. Tu je teren za vdor najbolj prikladen, ker je ozemlje sama ravnina. Nemško vojno poroillo Nemško vojno poročilo pravi: Da se prepreči ogrožanje Porurja, je nemška vojska dne 10. maja ob jutranjem svitu pričela na široki fronti z napadom na Holandsko in Belgijo. Hitler je odšel na fronto, da vodi operacije kot vrhovni poveljnik. Nemška letala so napadla sovražna letališča in jih bombardirala, h zaledija se vojakem ne sme 5 dni pošiljati nobene pošte. Zedinjene driave v Aziji Zedinjene države so že objavile, da ne bi trpale japonskega posega po Holandski Indiji, ako bi Nemčija napadla Nizozemsko. Zedinjene države so bile o nameravanem vdoru Nemcev na Holandsko dobro poučene, ker so svoje vojno brodovje osredotočile ori Havajskih otokih, ki so najbližje Nizozemski Indiji. Mussolini: „Samo Se delan|a“ Dan vojske V Rimu so dne 9. maja priredili dan vojske, v proslavo italijanske zmage v Abesiniji. Mussolini je govoril v Rimu in dejal: »9. maja 1936 je bil velik dan zmage. Po mojih govorih pa se morate pač tudi navaditi na moj molk. Govorila bodo samo še dejanja.« Med tem, ko je Mussolini govoril v Rimu, pa je bila v Neapolju otvoritev italijanske kolonijalne razstave, katere sta se udeležila kralj Viktor Emanuel in prestolonaslednik Umberto. Prireditev je bila združena z veliko vojaško parado. Znaki pomlrjenja na Sredozemskem morju Zedinjene države in Italija. Nekatere na videz zelo nepomembne vesti nas prepričujejo, da Italija še ne pojde v vojno. Dvoje takih vesti smo zabeležili že v prejšnji številki našega lista: Prva vest je, da Zedinjene države še niso Dozvale svojih državljanov, da zapuste Italijo, druga vest je, da se veliki prekooceanski italijanski parniki zopet podajajo na pot v Ameriko. Tretja vest, ki je bila objavljena te dni. pa se nanaša na dogovor med Zedinjenimi državami in Italijo, glasom katerega so Zedinjene države ukinile pobiranje po- « v Italiji. sebnega dodatka na uvoženo italijansko blago, vsled česar je bila italijanska trgovina z Zedinjenimi državami zelo težko prizadeta. Ta dodatek so pobirale carinske oblasti v Zedinenih dižavah zato, ker je italijanska vlada plačevala italijanskim izvoznikom blaga v Zedinjene države posebne premije, vsled česar so bili oškodovani izvozniki drugih držav, kjer je, kakor tudi v Zedinjenih državah, vsa trgovina zgrajena na principu svobodne trgovine in svobodne konkurence. Tak dogovor ne bi imel nobenega smisla, ako bi šla Italija v vojno. Razen tega je treba imeti pred očmi izjavo vlade v Zedinjenih državah, ki je sporočila po svojem poslaniku v Rimu predsedniku italijanske vlade Mussoliniju, da bi morala ukiniti promet trgovskih parnikov z italijanskimi lukami, če bi napetost na Sredozemskem morju trajala še naprej. — Ako niso prenehali veljati že vsi diplomatski običaji, V\i t cLil V. ni potem se moremo nadejati, da se vsaj v bližnjih tednih še ne bo ničesar zgodilo. Nemci rekvirirajo na Danskem žito. Nemci so na Danskem rekvirirali 40 tisoč ton Sita. Vsi kmetje so morali proti gotovi odškodnini oddati vse žito, kolikor ga ne potrebuiRjo za svojo osebno uporabo. (»Havas«.) Nizozemska se prav po nepotrebnem vznemirja pravijo v Berlinu, ker od Nizozemski nihče ničesar noče. V Haagu pa pravijo, da vedo točno, da sta zbrani ob nizozemski rne;i dve nemški motorizirani diviziji, pripravljeni za napad. O tem, ali preti Nizozemski nevarnost ali ne, pravijo v Amsterdamu, bo Nizozemska sama najbolje znala presoditi, vsekakor ne bo posnemala Danske in Norveške, ki sta sladko sanjali na pogodbi o nenapadanju. Napadi Italijanskega časopisja na Vatikan trajajo dalje. »Regime Fascista« znova napada vatikansko glasilo »Osservatore Romano« in poziva, da naj italijanske oblasti prepovejo razširjanje papeževega glasila v Italiji. »Regime Fascista« piše: Nekaj zaplemb bo zadostovalo, da bo »Osservatore Romano« postal iz leva zajec.« Pariški katoliški dnevnik >L' Aube« poroča, da zadnje dni v Rimu po vseh kioskih in časopisnih prodajalnicah ni več mogoče dobiti »Osservatore Romano«, ampak ga prebivalci Rima kupijo lahko samo v Vatikanskem mestu. Nemška avtomobilska industrija bo od 1. junija izdelovala avtomobilska vozila samo '/a vojsko. Avtomobili se ne bodo dobavljali ne privatnikom in ne inozemstvu Trenja na Balkanu Interesi velesil. Kljub opetovanim zagotovilom iz Rima, da balkanskim državam ne grozi nobena nevarnost z njihove strani in da ne bosta Italija in Nemčija podvzeli ničesar, ako se ne vmešata Anglija m Francija, pa debata o Balkanu v svetovnem časopisju le noče potihniti. — Spričo dogodkov, ki se razvijajo pred nami, je to prav lahko razumljivo. Anglija in Francija izjavljata, da sta morala na Sredozemskem morju pcd-vzeti gotove mere opreznosti, ker sta podučeni, da se nekaj pripravlja. Ponovno se časopisje bavi z vprašanjem italijanskih, nemških in ruskih interesov na Balkanu. Zlasti se povdarja, da se Nemčiji ni posrečilo pomiriti Ita- lije in Rusije. Rusko časopisje napada Italijo in njeno akcijo, ter pravi, da hoče izsiljevati zaveznike. Turško časopisje pa piše, da vztraja Sovjetska Rusija, ki je v prijateljskih odnošajih s Turčijo in Bolgarijo ter sedaj obnavlja tudi svoje stike z Jugoslavijo, na tem, da ostane položaj na Balkanu nespremenjen.. V slučaju, ako bi Nemčija dovolila Italiji poseg na Balkan, bi morala Sovjetska Rusija iz tega izvajati posledice. Vse te vesti potrjujejo naziranje, da so trenja med velesilami na Balkanu vedno večja in da je potrebna solidarnost med državami na Balkanu v obrambo neodvisnosti Balkana. AngleSka vlada le vedela, Cesar ni vedel parlament Chamberlainova vlada je dobila pičlo zaupnico. Za vlado je glasovalo 281 poslancev, proti pa 200, okrog 100 poslancev pa ni bilo navzočih. Debata o norveški akciji v angleškem parlamentu je zaključila z ostro kritiko vlade, zlasti Chamberlaina, kateremu so očitali poslanci opozicije nesposobnost in zahtevali, da odstopi. » Nek angleški admiral je dejal, da se je ponudil vladi, da bi bil izvedel napad na Trondhjem z brodovjem starejšega tipa, toda vlada je to odklonila Govoril je tudi mornariški minister Churchill, ki je dejal, da se je Anglija umaknila iz Norveške radi premoči letalstva, ker njeno letalstvo m imelo na razpolago letališč, kot ijih je imelo nemško. Tveganje napada z brodovjem pa je bilo v takem položaju opasno. Govoril je tudi minister letalstva Trenchard, ki je razmotrival o možnosti nemškega napada na Anglijo. Rekel je, da Nemčija tak poskus lahko tvega, ako hoče izgubiti doberšen del svoje vojne sile. Chamberlain pa je ponovno naglasil, da je Anglija zavrla norveško akcijo radi tega, ker je bila med tem njena pozornost obrnjena drugam, kjer se pripravljajo veliki dogodki. Opozicija je zahtevala odstop vlade Chamberlaina in je tej zahtevi dala du-ška tudi v ogorčenih medklicih. Sledilo je glasovanje, v katerem je Chamberlainova vlada dobila zaupnico z 281 proti 200 glasovom, dočim okrog 100 poslancev ni bilo navzočih. Proti vladi so tedaj glasovali tudi vladini poslanci. Dogodki so dali angleSkl vladi prav Vdor Nemčije na Holandsko in Bel-gijo je dal prav angleški vladi, ki je trdila, da je »norveško akcijo« omejila radi tega, ker je bila med tem njena pozornost obrnjena na bojišča in področja, ki so važnejša, kot pa je norveško. Vsega tega angleški parlament ni vedel, ko je razpravljal o vladini izjavi glede »norveške akcije«. Londonski »Excelsior« piše, da je bila norveška akcija res samo poskus Nemčije, da spravi zaveznike v zmoto in jih zaposli tamkaj, da bi imela proti Belgiji in Holandiji svobodno pot. StallSle nizozemskih socialistov Izvršilni svet nizozemske socialno demokratske stranke je imel te dni v Utrechtu zasedanje, kjer so razpravljali o položaju Nizozemske. Nizozemski socialisti so v deželi tretja najmočnejša stranka in so tudi zastopani v vladi. — Predsednik stranke s. Drees je imel obsežen referat o položaju Nizozemske ter rekel, da se Nizozemsko ne sme primerjati z Dansko ali Švedsko. Strankini da bodo socialisti svet se je odločil, , i* • i : 'i_ aaieK tv oasioiiKov, i. i. eno peuno glasovali za izredno povečanje vojnih zasluzij0 delavci pri nadurnem delu izdatkov. I poklicih. Določanje mezd v Nemčiji. Delovno ministrstvo v Nemčiji je objavilo v uradnem listu, da je treba vse previsoke mezde, s ikaterimi so delodajalci privabljali delavce in ki niso v nobenem pravem razmerju z uspehom dela, odpraviti. S. 1. majem je stoipila v veljavo nova kolektivna pagodba za stavbeno delavstvo. V pogodbi je črtano določilo, glasom katerega so imeli delavci zaposleni v akordu pravico do mezde v višini 20 odstotkov nad rednim urnim zaslužkom. Zidarji zaposleni v akordu ne dobe v nobenem slučaju več kot urno mezdo, najmanj pa to. Manj sposobni zidarji, ki z delom v akordu^ne ibi dosegli niti normalne tedenske mezde, ostanejo plačani pod urno mezdo. — Za prvi dve naduri se ne plačuje noben dodatek, za vsako nadaljnjo naduro pa znaša dodatek 20 odstotkov, t. j. eno petino manj kot v ostalih Doma U* Prihodnja številka »Delavske Politike« izide radi praznika v sredo, dne 15. t. m. Prosimo vse cenj. naročnike, da to upoštevajo, da ne bo nepotrebnih reklamacij. Mnenje gospoda ministra o križih in težavah, ki nas tarejo. Na shodu JRZ v Mariboru je govoril gradbeni minister g. ir. Krek, ki je dejal: »Nič si ne prikrivajmo bridke resnice, da bo treba še marsikaj prenesti, še marsikatero .omejitev pretrpeti, saj se nam napovedujejo brezmesni dnevi, enotna krušna moka in druge tem podobne nujne začasne gospodarske odredbe. Toda vse to so stvari, ki jih mogočnejše države in narodi že imajo v veliko ostrejši meri. . . Kako rada bi n. pr. vlada pomagala bednemu življenju nižjih državnih uslužbencev, ki jih podražitev vseh življenjskih potrebščin tako kruto prizadeva... Trdno smo pričakovali, da bomo mogli ta priboljšek nuditi že pred mesec dni. Višje sile in potrebe so nam to preprečile . .. Lahko mi verjamete, da bi jaz kot resorni minister veliko raje videl lepe m gladke ceste, kot ,pa da moram poslušati, kako ceste propadajo. Toda izredne razmere in nujnejše potrebe tega ne dopuščajo in se moramo omejiti le na najskromnejše zasilno vzdrževanje.« Organizacija uprave na Hrvaškem je precej težavna stvar. Velike izpremembe v upravi prinašajo s seboj nepopolnosti, ki zahtevajo vedno novo reorganizacijo tega ali onegi urada in ustanove. Prava organizacija mora ustrezati vsem potrebam, namenu, točnosti in ekspedi-tivnosti. Korekture pa so na mestu, kjer so potrebne. Angleški škofje v Jugoslaviji. Trije škofje anglikanske cerkve so prispeli v Jugoslavijo na posvet s škofi srbske pravoslavne cerkve radi zbližanja obeh cerkva. Te dni so obiskali pa-trijarha srbske pravoslavne cerkve Gavrila v spremstvu angleškega poslanika Campbella. Maršal Vorošilov je bil doslej komisar narodne obrambe (vojni minister), sedal je razrešen te funkcije in je postal predsednik odbora za narodno obrambo. To spremembo tolmačijo kot izraz nezaupanja napram Voroši'ovu, k.ot vzrok ipa se navaja neuspeh, ki ga je v finski vojni doživela sovjetska armada, Vorošilov je bil delavec v tovarni orožja in se je odlikoval v revolucijskih bojih proti belim gardistom, vsled česar se je povzpel do naj višje časti maršala v .sovjetski vojski. — Namesto Vorošilova je bil imenovan za komisarja narodne obrambe dosedanji general Timošenko, ki je postal maršal. Razen Timošenka sta postala maršala tudi še: Koljuk in Boris Saposiiikiv. Istočasno s temi spremembami sta bila v sovjetski vojski zopet uvedena č:ii generala in čin admirala, ki ju je boljševiškn revolucija odpravila kot buržuazno navlako. V starokatoliški cerkvi imajo hude soore. Preteklo nedeljo se je vršil v Zagrebu sinidalni zbor te cerkve, katerega je sklical škof Marko Kalodjera. Na zboru .pa je prišlo do ostrih obračunavanj med zborovalci in škofom, kateremu so očitali, da sploh ni več upravičen predstavljati cerkve, ker da je izključen iz Utrechtske cerkvene unije, kateri pripada starokato-liška cerkev v Jugoslaviji. Udeleženci sinodalne konference so škofa dolžili, da izrablja svoj položaj in zahtevali, da se vse njegovo poslovanje preišče, zlasti tudi poraba cerkvenega imetja in dotacij, ki jih starokatoliška cerkev dobiva od države. Pozvali so ministra pravde, da postavi komisarijat, ki bo uredil vse novo konferenco, katera bo izvolila novega škofa. Na posvetovanju je prišlo celo do tepeža. Ako bi bila starokatoliška cerkev urejena hierarhično, bi se take stvari ne mogle dogajati. Kjer pa je vse urejeno demokratično, se pa kaj takega vedno lahko pripeti. Ima pa to tudi svojo dobro stran, da se gniloba, ako jo ‘je kaj, razkrije in izreže ter telo ozdravi. Nov premogovnik pri Radečah. V Grahovici pri Radečah otvorijo v kratkem nov premogovnik. Lastnik premogovnika je Seidl v Novem mestu. Kvaliteta premoga je slična šentj tinskemu in krmeljskemu. Nemške oblasti so te dni razpustile Društvo katehetov za Gornjo Avstrijo. Papež Pij XII. bi zapustil Italjo, če bi ta stopila v vojno. To vest prinaša »Sunday Chro-nicle«; seveda jo je treba vzeti z rezervo na znanje. V Belgiji je proglašen pondeljek za brezmesni dan, ker Belgija ne more uvažati v sedanjem času dovolj mesa in živine. tfajnovejia poročila z belnisjko holandskega bojiiča Nemške čete so ob 3. uri napadle Belgijce in Nizozemce. Doslej je bilo- sestreljenih) nad Nizozemsko 10 nemških letal. Nad 100 nemških letal je preletelo Bruselj. Nad Belgijo: in Nizozemsko poskušajo Nemci spuščati čete s padali. Vojaki so preoblečeni v uniforme zaveznikov. Neruska letala so v Antwerpnu bombardirala lazaret. Napadla so tudi neka francoska IT,csta ob belgijski meji. Nemci poskušajo presekati zvezo med Francijo in Belgijo z vdorom preko Luksenburga v smeri proti severo/.apadu vzdolž belgijsko-francoske meje. Po nizozemskih poročilih so bili Nemci 16 km od meje zaustavljeni. Istotakoi so bili Nemci zaustavljeni ob belgijski meji. Nemška letala so napadla odprto glavno mesto Bruselj v Belgiji. Francoske čete so dobile nalog, da krenejo proti sovražniku. Nad reko Temzo v Angliji so se spopadla •nemška in angleška letala. Bar ljudi, ki so opazovali boj, je bilo ranjenih. Belgija Nemčiji Znani minister Soaak je izroči! nemškemu poslaniku noto. v kateri pravi: »Napadli ste -nas brez predhodnega opomina in ultimata, kakor pred 25 leti Za ta napad je odgovorna Nemčija, ki bo tudi nosila vse posledice. Mi se bomo branili.« Ko je nemški poslanik rekel, da naj bi se Belgija ip,odredila, je Spaak odgovoril: »Naš odgovor sem Vam sporočil!« V Washingtomi por-fzej vtis Vest o vpadu Nemčije v Belgijo in na Holandsko je napravila v Zedinjenih državah silovit vtis. Časopisi obsojajo napad. Roosevelt se posvetuje z vlado. Obenem je odredi! zaporo vseh dobroimetij holandskih, belgijskih in luksenburških državljanov. Angleške čete zasedle Islandijo Ugotovilo se je, da so se nemšKi brcdolom-ci-mornarji izkrcali v večjem številu na Islandiji, ki je danski otok v Severnem morju. Angleži so dne 9. maja zasedli ta otok, na katerem je bilo samo 7(1 mož policije in obvestili dansko vlado, da bo dobila otok vrnjen po vojni. Novo angleško vlado bo sestavjl ali Llovd Oeorges, ali Halifa«. xali pa Churchill. Švica je odredila popolno mobilizacijo. Ribbentropp je izjavil, da sta hoteli Anglija in Francija napasti na Sredozemskem morju, ker pa tam ni šlo sta se pripravili za napad zadeve starokatoliške cerkve in potem sklical na Belgijo in Holandsko. J-. .. —■ U________L-L-JJI________________________ , ' Zane Grey: 104 Mož Izžozda .Slišite, vi ste — to je neka pomota — jaz nisem nobenih deklet videl — jaz —' .Molčite in potegnite!', je zarjul Las Vegas. Zdelo se je, da njegov glas kar luknje v strop vrta in da je vsaka njegova beseda krogla, ki je pogodila Rigg-sa, da je kar skupaj zlezel. Naslednji trenutek je vsakdo lahko videl, da Riggs ni hotel in ni mogel potegniti svojega samokresa. Bal se je za svoje življenje. Ni bil ono, za kar se je izdajal. Dvomim, da je sploh imel kakega prijatelja v Pini. Na zapadu pač niti dobrosrčneži, niti falotje, takih kakor je Riggs, ne cenijo mnogo. Škodoželjen smeh je prekinil napeto tišino. Kar sram je bilo človeka gledati Riggsa takega, na drugi strani pa je nudil pogled na Las Vegasa sijajen užitek. Ko je pobesil roke, sem vedel, da ne bo prišlo do streljanja. Tedaj pa je Las Vegasov obraz oblila temna rdečica. Udaril je Riggsa z eno, potem pa še z drugo roko za ušesa. In ga je začel zmerjati. Res se nisem nadejal, da ta krotki in redkobesedni Las Vegas Carmicbael razpolaga tudi s takimi izrazi. — Bila je cela ploha najprostejših psovk, kar jih pozna zapad in še vsa zakladnica takih, ki jih še nisem nikdar slišal. Tu in tam sem slišal vmes nekaj kakor propalica, zahrbtni pes, fakin, kosmata žival, smrdljivi dihur, a večinoma so bile najbolj proste in grde psovke, kar jih svet premore. In Las Vegas )ih je bru-L-B iz sebe, da je bil ves zaripel v obraz, s penami na ustih in hripav kakor tuleče govedo. Ko mu je samega preklinjanja že pošla sapa, ga je začel suvati skozi vso pivnico, vrgel ga je skozi vrata, zunaj ga je zbil na tla in ga obdeloval s škornji, dokler se ni spet pobral, potem pa ga je podil z brcami po ulici in vsa tolpa mu je krohotaje sledila. In tako ga je spodil iz naselbine. Osemnajsto poglavje. Dva dni je preležala Bo v postelji, trpela precej hude bolečine in lotila se je je huda vročica, da je začela blesti. Zmešane besede, ki jih ije v svoji vročici izgovarjala, so Helen ravno tako zabavale, kakor je bila prepričana, da bi za Toma Carmichaela pomenile sedma nebesa, če bi jih bil slišal. Tretji dan se je stanje Bo zboljšalo; ni marala več ostati v postelji, odšepala je v dnevno sobo, kjer si je kratila čas na dva načina; ali je zrla skozi okno proti stajam, ali pa je nadlegovala Helen z različnimi vprašanji, navidezno čisto slučajno. Helen pa jo je hitro spregledala in se je na tihem veselila. Kar si je na skrivnem želela, je bilo, da bi sedaj Carmichael kazal malo manj zanimanja za Bo; tako ravnanje bj bilo za ponos te dame nujno potrebno. Zdaj je bila prilika za to. Helen je celo mikalo, da bi cowboyu tbzadevno namignila. A niti ta, niti naslednji dan ga ni bilo v hišo, čeprav ga je Helen na svojih obhodih dvakrat videla. Bil je kakor navadno zaposlen in marljiv pri delu in jo je tako prostodušno pozdravil, kakor da se ni nič posebnega zgodilo. Roy se je dvakrat oglasil. Enkrat popoldne in potem spet zvečer. Po daljšem poznastvu je postal bolj prikupen. Pri svojem zadnjem obisku se je Bo hudo zameril, ker jo je dražil z nekim dekletom, ki jo hoče baje Carmichael vzeti s seboj na ples. — Z obraza Bo se je lahko čitalo, da njena samozavest te trditve ne more verjeti, da pa njeno poznavanje značajev mladih mož, kaj takega ne smatra čisto nemogočim. Roy je bil očividno prav tako pronicav kakor dobrodušen. Napravil je kakor slučajno suho opazko, da sneg v teh zadnjih marčnih dneh nikakor še noče skopneti v gorah, ki so še vedno čisto bele in potfled, ki je soremljal te njegove besede, je pognal Helen kri v lica. Ko je Roy odšel, je Bo rekla sestri: »Vražji dečko! Spregledal me je, kakor da sem iz stekla.« »Dragica, v teh zadniih dneh si postala precej prozorna«, je zamrmrala Helen. »Nimaš kaj govoriti. Tudi tebi je zadal udareo. On čisto dobro ve, da te mori hrepenenje čimprej videti, da bi sneg skopnel. »O, ti ljubi bog! Tako hudo pa še ni z menoj. Seveda bi rada, da bi sneg skopnel, da bi prišla pomlad in cvetje . . .« »Ha—ha—ha!«, se ji je rogala Bo. »Morda misliš, da sem še mokra za ušesi? Da bi prišla pomiad! Da, pesniki trdijo, da spomladi mladi možje radi fantazirajo o ljubezni. Tale pesnik je pa mislil pri tem na mlado dekle.« Helen se je ozrla skozi okno proti blestečim zvezdam. »Neli, si ga videla, — odkar sem morala ostat* v postelji?«, je nadaljevala Bo z velikim premagO" vanjem. »Koga?« (DalU prihodki«-) CELJE Deložacija se ni izvedla Kakor smo poročali, je Delavska zbornica sodno odpovedala uporabo društvenih prostorov Ursavim organizaciajm v Delavski zbornici in je bila napovedana že deložacija za četrtek ,'dne 9. t. m. ob 9. uri. Že pred 9. uro Pa se je zbralo veliko delavcev vseh strok in so se vršile intervencije na vseh merodajnih mestih, da se končno deložacija ni izvedla. Za deložacijo je bilo toliko zanimanja med občinstvom, da so se postavile za prizadete tudi takšne korporacije, ki se z delavskimi vprašanji niso še nikoli' foavile. \ ve Mezdno gibanje v cinkarni. Vsled naraščajoče dra-giuje je tudi cinkarniško delavstvo stopilo v mezdno gibanje in bo baje že te dni vložilo zahteve za zvišanje mezdne tarife ro LJUBLJANA Ljubljansko Zvezdo preurejajo. Sredi Ljubljane imamo na Kongres, trgu nad sto let star Kostanjev drevored Zvezdo. Kongresni trg je edini večji trg v Ljubljani, v katerem so se Ljubljančani v polletnih večerih hladili. Lat-termatiov drevored, ki je sedaj preurejen v lep park, je bil predaleč za komodne Ljubljančane. Moderni Ljubljančani se izgovarjajo da kostanj ni več moderno olepševalno drevo, da prekmalu ostari. Same take izgovore imajo in pričeli so kostanje izsekavati najprej v sredi Zvezde. Tolažijo pa nas s tem da zasude nov park v obliki zvezde tcda z drugim drevjem. S sekanjem se jim silno mudi. Tam v Zvezdi hočejo postaviti spomenik kralja Aleksandra, i V V". \i = It - - i- Vse načrte, kje naj spome- seaanji kolektivni pogodbi. Tozadevna poga- n,jk stoji, so zavrgli, postaviti ga pa hočejo Janja bo vodil SMRJ. v katerem je pretežna že za Vidov dan. Zato se jim tako mudi. ker večina delavstva organizirana. LJUBLJANA—MOSTE Praznik dela se je pri nas le delno praznoval. Tovarna »Saturnus« ni obratovala, dočim so druga podjetja obratovala. Po končanem delu s.e je delavstvo zadrževalo doma' in so bile tudi gostilne bolj prazne kot druga leta. Z alkoholom delavstvo torej ni proslavilo svojega praznika, ampak z razmišljanjem. To je vsekakor napredek. Tovarna pletenin Hribar je na letos svoje delavke pogostila na prvega maja in sicer so napravili izlet k Sv. Jakobu ob Savi. tam so se zabavali pozno v noč. Račun je zaenkrat Plačalo podjetje. Ali so se pri tei priliki delavke dogovorile s podjetjem tudi glede povišanja zelo bornih mezd, ne vemo. Vsekakor bi povišek mezd najbrž daleč odtehtal ;zdat-bežne enodnevne zabave. Praznik dela nai bi bil Praznik mislečih proletarcev v. borbi za delavske pravice! — Proletarec iz Most. LAŠKO Zakaj smo kinatska gmajna? Ob koncu 1 ru-barjeve ulice v bližini Anine kapele so ob cestišču zelene trate, na katere so pričeli nekateri Laščani voziti kupe vsakovrstne navlake. pepela, ometa, opeke, črepinj, papirja, cunj in živilskih odpadkov, kar povzroča ob vročini smrad. Vsak veter dviga prah in nosi daleč naokrog cunje in papir. Baš sedaj se bliža tujska sezona, ko se bodo tujci sprehajali po mes-tu in to naj bo reklama za naše letovišče? Isto stanje je tudi v bližini železnega mostu. C,e bi vozniki metali materijal naravnost^ v strugo Savinje, naj bi bilo, toda oni ga puščajo po tratah ob robeh, od koder ga veter raznaša na vse strani. Nekateri ga tudi še vedno vozijo v drevored pri gostilni Majcen, (ilede tega je banska uprava lani izdala nalog, da organi preiščejo to zadevo in napravijo red, toda ostalo je zopet pri starem. Občinski odbor je 1. 1936 izdal odredbo, da naj občani vse smetje odvažajo na takozvano »Lavo«, toda nekateri se temu ne pokore. w ii 1 ' ' • ; v me- stu imamo 3 cestarje, 2 redarja, Tujskopro-metno društvo, Olepševalno društvo, 3 zdravnike, - ■ Torej, kdo bo napravil red? Na naslov občine in cestnega odbora v Lahkem. x letos, ko je izredno deževje moramo povsod gaziti ipo mlaku-in blatni brozgi do gležnjev. Zakaj cestni °dbor ne posuje z gramozom1 ceste od terme Proti Rečici do gostilne Trbovc, da rudarji vsak dan gazijo po blatu? Strahotno blato leži zlasti ob rudniškem parku. Obupna je občinska pot dalje proti Hudi jami. Isto stanje ie ob deževju tudi po laških ulicah. I • *’l ■ * • ’i e . . ‘ t ‘V *! i ■■ Čudno je tudi to, zakaj leže kupi gramoza proti Rečici ob cesti že od lani, kljub strašnemu blatu. Žalostjo izgleda ob dežju Masarykovo nabrežje in dalje pot proti Jagočam. Skoro ob vseh letnih časih pa je blatna cesta proti Marijagradcu, zlasti ob parku dr. Jacobija in dalje proti vasi Lakomno. Nujno je potreben gramoz za Valen-tiničev drevored, Aškerčevo, Trubarjevo in taborsko ulico. v s-’ | Hi' ■' t. ■ » »t l Tudi je naše mesto ''Mskoprometni kraj. ■ » . v t SELNICA OB DRAVI . Klofute mu je dal in zaračunal. Zadnjič en-*riU smo poročali o nekem posestniku, ki je ^vojega hlapca lansko leto spomladi oklofu-in se potem za klofute z njim poravnal na ■a način, da mu je kupil preprosto obleko, ptapec je mislil, da je za svoje ponižanje pre-Jel vsaj neko odškodnino. Med tem .pa ie gospodar vso stvar izpeljal tako. da je ubogemu JiJapcu znižal plačo in s tem dosegel, da si ie hlapec sain plačal svojo obleko, klofute pa le moral pustiti dorasti zastonj. Kako bo ta stvar izpadla se še ne ve, ker tisti, ki .ie oi' Priča 'pri -poravnavi med hlapcem in gospodarjem je dobil od gospodarja obljubljeno, da >nu bo dostavil na dom voz drv. O tem vozu J*r,v tudi ni sledu. Dotičnj jih, kakor čujemo, 'udi ne zahteva več, pač pa zahteva, da se Rhihemu hlapcu da, kar ie bilo pri poravnavi ^ogovorjeno in sklenjeno. je še komaj pet tednov do takrat. Nam starim bo za Zvezdo žal, solz pa ne borno- pretakali za njo, če bodo ta zapuščeni park lepše uredili za naše razvedrilo in -o d d ih. Cepljenje koz v Ljubljani. V Ljubljani se prične v ponedeljek, dne 20. maja obvezno cepljenje koz za vse otroke, ki so rojeni- lani ali letos in stari vsaj tri mesece. Vršilo se bo po raznih delih mesta, kakor je objavljeno! v posebnem razglasu. Cepljenje se vrši vsak dan tudi pri mestnem fizi-katu med uradnimi urami, ki t^a ni brezplačno. Razne zadržke glede cepitve, bolezen itd., je treba opravičiti na kraju cepljenja ali pri mestnem fizikatu. Delavsko pevsko društvo je priredilo v Delavski zbornici koncert, o katerem je na predvečer prinesel »Slovenski Narod« članek, ki ga je napisal najbrž prejšnji društveni pevovodja. Toda pisec tega članka ne pozna društvene zgodovine in društvenega delovanja. Predvsem ni res, da bi društva že davno m bilo, če bi ne imelo podpornikov, pai belih vran. Dmštvo že davno ne vedri več po gostilnah in aima nobenih dobrotnikov, razen svojih zavednih članov. Zasluga, da zbor uspeva, je na članstvu, pa ne na -posameznikih. Pevci so sami zavedni fantje in možje. Na koncertu nismo videli nobene omenjene »bele vrane«, žal pa tudi ni bilo funkcijonarjev strokovnih in kulturnih delavskih organizacij. To je vsekakor neprijetna ugotovitev in želeti je, da bi bilo prihodnjič drugače. Šoštar Ferdo, t. č. predsednik. Sodba v Pollakovem froetsu v Ljubljini bo izrečena danes v soboto, Dobre- idoča ljubljanska tvornica usnja Karel Pollak, i:i se je pozneje izpremenila v delniško družbo, je prišla ob gospodarski krizi v težkoče. Pozneje je podjetje hotela ku-niti Me;s,tna hranilnica ljubljanska, drugi upniki (Maurer-Fisc.her iz Zagreba) so jo pognali v konkurz. T' ie tc t-ve so bile velike in v procesu hočejo ugotoviti, če ni slabo gospodarstvo krivo propada tovarne. Razsodba bo razglašena danes. MARIBOR Mi smo z obrtniki, smo eita-li te dni v nekem listu, in za avtonomijo obrtniških združenj. Kdo pa naj to verjame, ako pa so se baš sedaj številna združenja ukinila', ne da bi se bilo vprašalo obrtnike ali oziralo na njihove proteste. Cesta proti Celju se bo še letos začela pre-urejevati,- če smemo verjeti iskrenim prošnjam gotovih gospodov; sicer bi se bila dela na cesti Maribor—Fram morala dokončati že lansko leto, ker je bilo tako rečeno in napisano, toda če se niso izvršila lansko leto, se bodo pa letos. ... i Prvi draginjski razred straši. Zopet smo imeli priliko čStati, da znani gospodje zahte-vajc, da pride Maribor v prvi draginjski razred. Gospodje, ne govorite samo o tem, ampak tudi storite. Dejanje bo potrdilo iskrenost vaših besed. Povišica mezde v »Mariborski livarni in ivor-nici kovin«. Obratni zaupniki tvrdke »Mariborska livarna in tvornica kovin« so pred par dnevi intervenirali pri lastniku tovarne in dosegli, da je tvrdka z ozirom na naraščajočo draginjo že v tretjič ipovišala mezde svojim delavcem. Skupno so sedaj delavci prejeli 20 do 22 odst. povišice -mezde ali 1 din na urno mezdo. — Ob tej priliki so zauipniki tudi dosegli, da je tvrdka pristala, da bo-dlo delavci tudi letos deležni -plačanega dopusta in sicer po zaposlitvi od 2 do 6 dni, kakor so ta dopust imeli doslej že dve leti. To uvidevnost tvrdke je vsekakor treba podčrtati na drugi strani, ipa gre tudi vse priznanje agilnim obratnim zaupnikom, ki so se potrudili, da se položaj delavcev vsaj nekoliko izboljša. 80 krat botra, plača pa niti minimalne mezde. Te dni se je pravdala s svojim delavcem lastnica tovarne »Vunatex« iz Majšpetrga pri Ptuju, ga. Kubricht Marija, doma iz Zemuna. Dela\iti jo tožijo, ker jim ni- plačevala niti minimalne mezde in ne 50 odst. pribitka za nadure. Pri tem pa je hotel nekdo prikazati tovar-narjco kot posebno socijalno. ker baje večkrat da kaikim delavskim otrokom kose blaga, katerim je že okrog 80 krat botra. Delavstvo pa je mnenja da bi bilo iroogo boli socijalno in koristno, če bi tovarnarka ne prevzemala bo-trinstva, ampak raje pačevala delavkam in delavcem vsaj po zakonito predpisani mezdi in bi si potem lahko delavke same izbirale domače botre in same za zakonito zasluženo mezdo še več blaga nakupile, tudi boljšega in bi še lahko pri- tem boterce in babice dobro pogostile, pa bi še ostalo za kruh in obleko. Tako pa se je zgodilo, da so imeli odpuščeni delavci dobiti po več tisočakov samo na tem, kar so jim v tovarni premalo plačali po zakonito predpisani mezdi. Ko so nato botrco opominjali na plačilo, so jih pa Povabili na »gli-hanje« in so na obljubo, da bodo zonet sprejeti v službo, delavci kar no par tisočakov popustili. sprejeti pa kljub temu niso bili zonet na delo. Tako-le torej izgleda botrkistvit. LEPE BIRMANSKE SLIKE, nizke cene. FOTO JAPELJ, Gosposka 18-1. Višji policijski komisar g. Krajnovič ni premeščen v notranje ministrstvo, kakor so pr-voitno časopisi poročali, temveč za šefa policije v Vršcu. Premeščen, je tudi dosedanji začasni vodja obmejnega komisarijata g. F. Hartman k banski upravi v Ljubljano, za obmejnega komisarja v Mariboru pa je imenovan g. Žun, dosedanji predstojnik policije v Kranju. Kolo znamke »Velo-superior« ev. št. 2-22.S73 je neznani tat ukradel prof. Cestniku iz »Zadružne gospodarske banke« na Aleksandrovi cesti. Za birmo Vas vljudno vabi Foto »Pelikan" Maribor, Gosposka 23 (Sp. Štajerska posojilnica) »Znan delavski zastopnik in voditelj mariborskih socialistov« je zastopal inozemskega tekstilnega mojstra, ki ga toži delavka, da jo je ozmerjal s psovko »verdammter vvindischer Hund«, S približno takšno strupenostjo me je vpletel mariborski slovenski dnevnik minuli četrtek v svoje poročilo o razpravi pre-d okrajnim sodiščem, Obenem mi poročajo, da so na to »levičarji« z velikm zadoščenjem kolportirali to številko Ribnikarjevega dnevnika. Potrebno in primerno je torej, da še pred koncem procesa napišem k tej ziaplotni ljubeznivosti par dejstev, ker za sicer umestno širšo razpravo o dolžnostih in važnosti advokatskega poklica za pravno varnost državljanov v našem listu žal nimamo prostora. Čitateljem »Delavske Politike« seve niti ni treba razlagati, da v naših vrstah ni nobenih »voditeljev«, aimpak smo vsi skupaj sami rekruti, eni manj, drugi ibolj pridni, dia vsak po svoji sposobnosti v pokretu delamo, večinoma ob težkih in neljubih ipogojih, ki jih diktirajo današnje, že dolga leta vladajoče, nenormalne razmere. Poklic advokata je vse prej kot prijeten. Vestno in dosledno izvrševanje branilčevega dela je večna borba in razburjanj« za tuje skrbi in komplikacije, ki jiih nenehoma ustvarja življenje. K advokatu prihajajo ljudje v najhujši sili, neradi, skoro, kakor k zdravniku, da jim svetuje in pomaga kot pravni prijatelj v nezgodah, nevšečnostih, krivicah. In gorje človeštvu, če bi se ravno v takih abnormalnih časih še advokati branili in se bali izpostavljanja in javne kritike v nevšečnih in mučnih zadevah klijentov. -Saj »prijatelji« jih takrat itak avtomatično zapuste. Advokat, ki iposega v javno življenje, pa nosi še neprimerno večjo odgovornost. Njemu sledi javno -mnenje na vsak korak, na ulico, v kavarno, v sodno dvorano in še dhigam. In prav je tako. Če kdo, mora on zaslužiti zaupanje. Tako sem pač imoral prenesti, da so me že v celi vrsti procesov »trgali« po časopisih, napadali kar na ulici, ogorčeni, da sem »kaj takega« prevzel. Itt * * * ! Slučaj tekstilnega mojstra spada med te »prijetnosti« odvetniškega poklica, v katerega sem se podal, ker me pod Avstrijo niso pustili na sodišče, ker sem imel preveliko črno piko iz slovanske Prage. % Pripeljal mi je v pisarno tega mojstra Čeh, ki ga poznam kot dostojnega človeka in z menoj vsi delavci tov. Doctor in drug, kjer je bil /zaposlen preko 10 let, ipa kot socialnega človeka. Ta res zaveden Čeh mi je mojstra naslikal kot dolgoletnega znanca, poštenega Čeha, ki se ze dolgo uči pri neki naši Primorki tudi slovenščine in po njegovem trdnem prepričanju ni sposoben take grde nacionalne psovke. Nato sem na njegovo prošnjo iprevzel obrambo, ki jo bom tudi izvedel do konca in skušal priti resnici d'o dna. Edino to pa je naloga težkega odvetniškega poklica, najsi je to trenutno javnosti všeč ali ne. Sodišče bo -pa sodilo. Med poslušalci razprave je bilo vse polno drugih tekstilnih mojstrov, ki niso bili na strani toženega mojstra. Kako pa so med delavstvom priljubljeni dbmači in tuji mojstri, vem menda v Mariboru najbolje jaz in je bolje, da o tem molčimo. Dejstvo je nadalje, da sem tekom let ponovno tožil in opominjal za odpuščene delavce tovarne »Atamo«, pri kateri je obdolženi mojster, pa mi ni ,nikdar nobena odpuščena delavka in noben -delavec pravil, da ga je ta mojster kakorkoli žalil. Sicer ibi ga bil že tedaj prav tako tožil, kot sem sedaj prevzel njegovo obrambo, ko z delavkami dokazuje, da se mu godi krivica in kakor bom tudi »Ataifio« zopet tožil, če bo treba. Dr. Avg. Reisman. Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD in njihovim upravičenim svojcem vrši v neodložljivih primerih in v odsotnosti pristojnega rajonskega zdravnika v nedeljo na Binkošti, dne 12. maja g. dr. Stanko Pogrujc, Mairibor, Tyrševa ulica 14-1; na- bin-koštni ponedeljek, dne 13. maja pa g. dr. Teo-bald Zirngast, Maribor, Kralja Petra trg 3.1. MARIBORČANI! V sredo, dne 15. t. m. ob 16. uri bomo sprejeli na kolodvoru hrvaške književnike, ki bodo priredili istega dne ob 20. uri v »Narodnem gledališču« svoj književni večer. Obisk hrvaških književnikov naj bo manifestacija slovensko - hrvaškega prijateljstva, poglobitev medsebojnih stikov in učvrstitev novih vezi, ki baš v sedanjem času morajo tesno povezati Sovence, Hrvate in Srbe. Zato se pozivajo vsi Mariborčani, da se udeleže sprejema na kolodvoru in zvečer literarnega večera v častnem številu. Zopet mlada žrtev električnega toka. še le v zadnji številki smo poročali, da je poslal nek delavec v Slov. Bistrici žrtev električnega toka, ker se je pri delu dbtaknil električnega voda. V sredo, -dne 9. t. m. pa je električni tok ubil kovinarskega vajenca Ivana Pezdirca v Ježekovi livarni v Melju. Po naključju se je dotaknil električnega voda za razsvetljavo in ga je tok na mestu usmrtil, čeiudi sc delavci takoj odkloipili tok, čim so opazili, da se je pripetila nezgoda. Domneva se, da ie ubogi vajenec imel slabo srce, vrhutega pa je stal z mokrimi čevlji na mokrih tleh, zaradi česar so bile posledice tako strašne. Oblastna komisija bo preiskala nesrečo. Ob tej priliki ponovno opozarjamo delavce, naj se čuvajo pri delu, obratni zaugniki -pa naj imato vse naprave stalno pod nadzorstvom in javijo vse morebitne nedostatke podjetnikom, da jih -odstranijo. Upokojeni uradniki, zvaničniki, delavci (pro-vizicnisti), ki jim izplačuje pokojnino direkcija državnih železnic v Ljubljani, naj v desetih dneih dvignejo vojne -plačilue knjižice v Pisarni voznih olajšav na glavnem kolodvoru. S seboj naj prinesejo zadnji odrezek poštne nakaznice, s katerim jim je bila nakazana pokojnina. Delavci, provizionisti morajo ob prejemu knjižice plačati din 3. SLIKE ZA LEGITIMACIJE Izvrši ta-koj FOTO JAPELJ, gosposka 18-1. Narodno gledalšče. Petek, 10. maja: zaprto. Sobota, 11. maja ob 20. uri: »Kovarstvo in ljubezen«. Znižane cene. V korist združenja gle-'. daliških igralcev. Nedelja, 12. maja ob 14. in 16. uri: »V kraljestvu palčkov«; ob 20. uti: »Cigan baron«. Znižane cene. P-ondeljek, dne 13. maja ob 15. uri: »Gejša«. Znižane cene. Gostovanje ig. Jos. Povheta; ob 20. uri: »Trideset sekund ljubezni«. Znižane cene. Zadnjič. Nogaivlce.pletenlite (lastni izdelki), blago, obleke za birmo, perilo, rute, čepice, hlačke, garniture, predpasnike, vcino, odeje, kombineže, brisače, prte, najcenejše pri Andrej Osat, Maribor KoroSka cesta 36 (poleg tržnice) PTUJ Spet .so zvišane cene glavnim življenjskim j poti ebščmam. Ko je začetkom preteklega me-1 seca oblast izvedla kontrolo cen v veletrgovinah, smo bili mnenja, da že itak visoke cene moki, masti in olju ne bodo zvišane. Toda zadnji čas morajo plačevati konsumenti moko po din o, mast kg po din 24 in olje po- din 22 liter, t. j. pri moki din 1, pri masti din 3 in pri olju din 4 dražje kot prej1. Podražilo se je tudi meso in mlečni izdelki. Ker pa je delovno ljudstvo že pred iprvim zvišanjem težko izhajalo, mora biti pač vsakemu jasno, da je zdaj še mnogo huje, ko so najpotrebnejše življenjske potrebščine za 5U odst. dražje, dočim so le tu in tam prejemki delavcev in uslužbencev nepomembno višji, državnih uradnikov in uslužbencev pa sploh ne. — Eden v imeiiu mnogih. ŠMARJE PRI SEVNICI Odkar je stekla železnica Sevnica—Št. Janž, smo slišali samo slavospeve o nadvse posre-i čeni izvedbi posrečenih načrtov za preoblikovanje naše vasi in našega postaj, poslopja. Ako pride tujec v naš kraj, opazi lepo vijugasto cesto, ki se vzjjenja na 8 m visok nad-vožnjak. Cesta čez ta objekt je napravljena, da ni potrebno čakati pri iprelazu na dvig zapornic. Vsekakor enostavno — posrečeno. Ce pripeljejo vozniki iz Planine čez ta nadvož-njak, morajo takoj na drugi strani, kjer pada cesta precej strmo navzdol, počakati., da se dvignejo druge zapornice, ki so bile napravljene naknadno. Te zapornice tik pod klancem so gotovo zelo malo posrečena naprava. Nikakor ni Prav, da se je tod napravil železniški premikalni tir. Skoro ne dvomimo, da se bo tod enkrat zgodila nesreča. Za pešce so tudi poskrbeli. Pod železniškim mostom so naredili en meter širok hodnik in s tem stisnili strugo potoka Sevnišce. Na stopnicah, ki vodijo v hodnik, je letošnjo zimo marsikdo občudoval čudo tehnike v sedeči pozi. Stopnice so najmodernejše, vendar pa veliko preozke, sploh pozimi, ko jih pokriva led Hodnik sam na sebi bi bil čisto dober, ampak groza in strah ponoči, ko capljaš po tem hodniku in stopaš po vsem mogočem ter se naposled zaletiš z glavo ob zid, ker je tema kot v rogu. če srečno premeriš hodnik, prideš po sličnih stopnicah na prosto in stopicaš potem po V debelem kamenju, is* 1 •" Tako se potem znajdeš na banovinski cesti, v druigi polovici našega Šmarja, kjer se prebivalstvo peča. kakor v prvi polovici, s kmetijstvom, z delom v tovarnah in različno obrtjo. POBREŽJE PRI MARIBORU KINO POBREŽJE 11., 12. in 13. maja prekrasni film »Povratek Iz pekla11 in Fox Movitone novosti. (Velika razprodaja manufakturnega blaga radi nemogoče dobave blaga v čisti volni. Prodajamo od 20-30% f Mf m ge m Tl VI MSVlbOP cenejše od znano nizke in stare cene. Zato pohitite vsi v *• U) AVAttA aMU • Ne zamudite priliBe. doliler zaloga še trajal P F i g I 8 V II i P O Si C i j I Boli za Narvik Nemci se umikajo. Retuer poroča, da se bijejo okrog Narvika hudi boji z umikajočimi se Nemci. Nemci pa poročajo, da so z letali skušali olajšati položaj njihove armade v Narviku in da so potopili v zalivu neko 7000 tonsko prevozno ladjo. O prodiranju Nemcev iz Namsos^ proti severu poroča norveški dopisni urad, da Nemci še niso utegnili zavzeti področja okrog Namsosa, še manj pa, da bi bili prodrli dalje proti severu. — Proti severu vodi itak samo ena cesta in še ta je vsled snega, leda in poplav skoro neprehodna v tej dobi. Poleg tega pa jo branijo norveške čete. V Libojah stavkajo keramični delavci ker je podjetje odklonilo delavske zahteve. Keramična d. d. je z 31, marcem odpovedala ne mezde in omogočiti vsaj 20 odst. zaslužek Tri zahteve hrvaških rudarjev Na zagrebški anketi rudarjev dne 30. aprila t. 1. so stavili ruda i ji glede bratovskih skladnic tri zahteve, in sicer: 1. službena doba za pokojnino naj se zniža od 35 na 25 let ir starost od 60 na 55 let, 2. v odborih bratovske sklad-nice naj bo po en zastopnik delavske zbornice in 3. da more tudi rudar biti izvoljen za predsednika bratovske sklad-nice. Delavci so izjavili, da so pripravljeni v ta namen plačevati višje prispevke. Delodajalci so ugovarjali prvi in drugi zahtevi, češ, da bi bila obremenitev prevelika in da odklanjajo vpliv tujih institucij v bratovskih skladnicah, soglašali so pa v tem, da more tudi rudar postati predsednik bratovske skladnice. Videli bomo, kaj poreče nadzorna oblast. kolektivno pogodbo. Delavstvo je po SDSZJ predložila svoje zahteve. Vršili sta se dve obravnavi pri sreskem načelstvu. Delavstvo je dobilo s tem svobodo akcije. Dne 4. maja ie na zborovanju zahtevalo od podjetja: 1. Zvišanje mezd vsemu delavstvu z 1 din na vsako storjeno uro. Povišek se všteje k redni temeljni mezdi. 2. Akordantom se poviša akord tako, da bo odstotek odgovarjal povišku pod točko 1. 3. Za akordna dela je določiti minimalne ur- nad minimalno urno mezdo, ki naj jo padjetje garantira. 4. Sklenitev kolektivne pogodbe na glavnih osnovah delavskega predloga z dne 6. IV. t. 1- 5. Zopetni sprejem v d'elo Martinca Amona in Mirnika Martina. Ker je podjetje te zahteve delno odklonilo, je delavstvo na zborovanju dne 8. t. m., kate* rega se je udeležil centralni tajnik SDSZJr sklenilo stopiti v stavko. Stavka je začela dne 9. t. m. in je popolna. Za Domot rudarskim uookojencem Za pomoč rudarskim upokojencem letno din 1,600.000 dotacije. HRASTNIK Zahvala. Podpisana se najtopleje zahvaljujem delavstvu Tovarne kemičnih izdelkov^ ki so mi namestu venca na grob za pokojnim možem naklonili podporo v znesku din 306. — Milka Gačnik. K KAN J Z gradnjo poštnega poslopja se je končno začelo. Ni nam pa znano, ali bo sedaj gradbenik Bidovec gradil pod starimi pogoji ali bo dosegel kakšno zvišanje licitacijskih cen. »Delavski vestnik« je v zadnjem »Gorenjcu« izpadel, radi česar sedaj delavci ugibajo, ali s tem morda smatrajo gospodje delavska vprašanja za rešena. Nekateri so pa celo mnenja. da so s tem molkom proslavili delavski praznik. Na Borzi dela uslužbenec občuje z brezposelnimi delavci večkrat zelo nevljudno. Fred kratkim je neko delavko, ki je iskala službo, odslovil na tak način, da je vsa objokana zapuščala čakalnico Borze dela. Pikre opazke gotovo niso primerne. Sicer pa ni dotična delavka kriva, ko ni za vsako službo več primerna iz razlogov, ker ni več mlada in lepa. Takemu postopanju je treba narediti konec, kajti tudi brezposelni zaslužijo spoštovanje, sicer bomo drugič boli natančno nopisali take primere, ki niso redki. — Očividec. JESENICE Zvočni kino »Radio« predvaja v soboto ob pol 9. uri zvečer, v nedeljo ob 3. uri pop. in pol 9. uri zvečer ter v ponedeljek ob 5. uri pop. velefilm »Žrtev spovedne molčečnosti« (»Pod soovednim pečatom«). Med dodatki tudi zvočni tednik in angleški kulturni iilm. — Na binkoštni ponedeljek ob 3. uri pop in pol 9. uri zvečer predvajamo velefilm »Vihar nad Azijo«. V glavni vlogi Corad Veidt. IZ DRAVSKE DOLINE ' Zgodba s hranilno knjižico. Neka posestnikova hči s Kobanskega se je poročila z nekim tovarniškim delavcem in je prinesla s seboj kot doto hranilno knjižico z vlogo din 4000. Po poroki se je preselila v moževo hišo na onostran Drave. Kmalu potem pa ie mladi zakonski par doletela nesreča, zigorela mu je hiša. Po požaru se je žena napotila v hranilnico, da bi dvignila denar, ki ji je bil Potreben i.jx zgradbo nove hiše. Ženo je sprejel župnik in ko mu je povedala svojo željo, ji je zaupal, da ji ne more izplačati nič, ker je hranilnica •pod zaščito. Mož je od nekega svojega znanca zvedel, da se tako knjižico lahko vnovči v nekem zavodu v Mariboru. Odšel je v Maribor in je tudi dobil zagotovilo, da so mu pripravljeni knjižico iziplačati,. vendar samo polovico hranjene vsote, t. j. din 2000. Radi sigurr.osti so zahtevali od delavca, da prinese knjižico podpisano od župnika. Mož je šel nato k župniku in ga prosil, da naj mu knjižico potrdi, kakor je to zahteval zavod v Mariboru. Župnik je >pri tej priliki vprašal moža, koliko mu nudijo za knjižico v Mariboru. Ko je zvedel, da din 2100, mu je dejal: »Toliko pa vam tudi .iaz plačam.« Delavec, videč, da ne bo mogel dobiti več in da si na ta način lahko prihrani pot v Maribor, je bil takoj sporazumen in prodaja je bila sklenjena. Le eno je, česar delavec sedaj ne razume: Med tem ko župnik ni mogel sprva- ničesar izplačati na hitiižico. je sedaj takoj našel celili din 2000, da jih je odštel revnemu Pogorelcu, ki je zgubil hišo in še din 2000. Nemška gospodarska pclitika Da Poljskem. Nemški gospodarski minister Herman Goring je izdal posebna navodila za ureditev gospodarstva na Poljskem; v t. 1. navodil pravi: »Z ozirom na sedanje obrambne potrebe nemškega rajha je zaenkrat nemogoče voditi gospodarsko politiko na daljšo dobo, temveč je potrebno, usmeriti gospodarstvo v generalnem guverne-mentu tako, da bo dalo v najkrajšem času največ kar more obrambna sila rajha črpati iz gospodarske sile generalnega guvernementa.« — ■ t ' 1 !" L . i 1 «• :* 55 - * •« »|' Nemški kmetje iz Wiirttembcrga se bodo naselili na Poljskem. Švicarski list »Aufbau« poroča, da bodo nemške oblasti preselile okrog 50 tisoč vvurttemberških kmetov na Poljsko; s.o to samo mali zemljiški posestniki. Iz vsake wiirttemberške vasi se mora preseliti toliko in toliko odstotkov kmetov. Na Wiiirttemberškem bodo oblasti, ko bo preseljevanje zaključeno, več malih kmetskih posestev združile v večja. o redni sodniki, ki imajo nalogo natančno in z vso strogostjo preiskati premoženje vsakega Čeha, ki ima kake javne funkcije. Po preteku večmesečnega delovanja tega »Narodnega sodišča« so sedaj že dvakrat objavili seznam nekaterih vidnih čeških politikov z ugotovitvijo, da so si pridobili svoje premoženje poštenim potom. Polemika z DNB radi kaznovanja čeških gospodarstvenikov. »Češkoslovaški tiskovni urad« v Parizu polemizira v svoji oRrožtiici z dne 26. ararila z DNB (to je »Deutscher Nach-richten Biiro«). češ. da so obsodbe Vrhovnega urada za določevanje ceiv v Pragi, ki jih rtnev-n(^objavlja DNB na rorvi strani praških listov, zjfflj razlaščevanje Čehov pod krinko kaznovanja radi draženja in veriženia. Kazni čeških trgovcev, obrtnikov, zastopnikov iti celo zasebnih uradnikov, pa- baje presegajo v vseh slučajih 100.00/0 kron in še več in gredo v korist rajha, ne da bi obsojeni res zagrešili kako kaznjivo delanje. zlasti na ne draženja ali verižništva. Isti urad nada'je trdi. da grozi delavstvu breznoselnost, ker manjka tovarnam surovin. Na samem Slovaškem irnaio že 4Q.0W brezposelnih, to je nad 11.000 več, kot Dfpičnij meSP" Rpdi Nprf'"'!!' sovražnih letakov ki so jih razmnoževali in ra7širiared: ]jud-, skirn sodiš^ptn v Pfrlimt obsoienii zločinstva ] nrinrave vele^daie Bogomir N!X i-7 nrna na ? in rol ■ Ipfa rrMip jn ? leta ■»n-nb*' državljanske j časti i" T,vs» I.ahi na > J»i i ”r,i tntp. iimcis-u .Tirka is to tam pa na 1 leto J ?n 1 rnpQpr*A Rudarski upokojenci so potom svojih svobodnih strokovnih organizacij in deloma tudi potom akcije svojega društva v Hrastniku in drugod, pripravili Rudarsko glavarstvo do tega, da je sklicalo za torek, dne 8. maja anketo predstavnikov delodajalcev in delojemalcev rudarsko plavžarske industrije ter prizadetih javnih ustanov, na kateri se je razpravljalo o položaju rudarsko plav-žarskih upokojencev ter o ukrepih za izboljšanje njihovega položaja. Prizadetih je 1509 staroupokojencev, vdov in sirot, katerih letne pokojnine znašajo od din 12.35 do din 75.70 ter prejemajo k tem še mesečne doklade v višini od1 din 12 do največ din 150, tako, da so le redki upokojenci, ki bi prejemali mesečno nad din 200. Odpomoč za te je nujno potrebna ter je zaradi tega stavila delavska delegacija konkreten predlog, da naj se kot prva pomoč staroupoko-jencem naknadno s 1. I. 1940 zvišajo njih doklade za 50 odst., za kar bi bil potrebno letno znesek din 1,160.000. — Ta znesek naj bi se kril iz prispevka Glavne bratovske skladnice, kr. banske uprave in bednostnega sklada ter enkratnega prispevka prizadete industrije. Predstavniki kr. banske uprave, Bratovske skladnice in rudarsko plavžarske industrije so zavzeli k temu predlogu dobrohotno stališče. Industrija bo sklepala o višini prispevka, čim bodo znani prispevki kr. banske uprave in Bratovske skladnice. Na anketi je bila tudi povdarjena potreba o končnoveljavnem izenačenju staroupokojencev z novoupokojcnci ter po zvišanju pokojninskih prejemkov novoupokojencev z ozirom na naraščajočo draginjo. Novoupokojencev je v Sloveniji že 4500 in znašajo njih pokoj' \ nine od din 70 do din 800 mesečno, vendar pa din 800 prejema le majhen odstotek upokojencev. Določen je bil poseben odsek iz p° enega predstavnika Rudarskega glavar* stva, glavnega upravnega odbora Glavne bratovske skladnice in Delavske zbornice, ki naj izdela načrt za rešitev tega perečega vprašanja. Načrt bo nato predložen vsem zainteresiranim čini' teljem, nakar bo sklicana ponovna afl' keta, ki naj o stvari definitivno odloča. Pri odseku bo sodeloval kot opazovalec tudi zastopnik Zveze industrijcev. Ker je pomoč za rudarske staroupO' kojence nujna in ker je stališče ind«' strije odvisno od prispevka banske U' prave, pričakujemo, da bo banska uprava nemudoma namenila v ta naifleI’ čim večji znesek iz bednostnega sklad®, v katerega vplačajo rudarska topilniš>k‘-industrija in njeno delavstvo nad 60 od stotkov. Za ZRJ se je konference udeležil s. Arh.____________________ Rotary-Klub je imel 77. diskretno konferenco v Zagrebu. Konlerenca je trajala 4. in 5, maja. ter je bil za novega guvernerja izvoljea dr. Viktor Ružič, odvetnik in bivši miniiter s Su-šaka. Delavski pravni svetovalec RESTAVRACIJA MARIBORSKI OTOK otvarja v nedeljo, dne 12. maja t. 1. letošnjo sezono. — Kopalci in prijatelji otoka, za Vas je preskrbljeno za vse kar Vam srce poželi. — Prvovrstna kuhinja, dobre pijače, točna postrežba in solidne cene. — — Za obilen obisk se priporoča restavrater MAJCEN Botri in botrce, pripravite Vašim birmancem veselje in jih pripeljite v restavracijo Mariborski otok. Siužben dogovor in odpoved (Jelendol) Vprašanje: Ko sem vstopil v službo, sem se dogovoril glede delovnega časa, kakor tudi glede mesečne plače. Delati pa sem moral preko dogovorjenega časa, za kar nisem prejel plačila. Službo sem odpovedal zadnje dni v mesecu na mesec dni, toda podjetje trdi. češ, da bi morala biti odpoved pismena in ne ustmena ter da- bi bil moral službo odpovedati za zadnjega v mesecu. Ali ima podjetje prav? Odgovor: Ker ste se dogovorili, da velja mesečna plača le za določen delovni čas, bi moralo podjetje vse delo, ki ste ga opravili preko tega časa, posebej nagraditi kot nadure. Kolikor Vam podjetje tega dela ni plačalo, ste upravičeni zahtevati plačilo ored sodiščem. Odpoved je veljavna, če ste jo sporočili podjetju le ustmeno. Službo ste smeli odpovedati že na 14 dni', če Vas ni smatrati za nameščenca. Ce ste se pa v službeni pogodbi glede odpovedi dogovorili drugače, velja ta dogovor. Če ni v pogodbi izrecno določeno, da se sme služba odpovedati proti enomesečnemu odpovednemu reku, ki izteče koncem meseca, se podjetje na to ne more sklicevati. Odvzem gostilničarske koncesije Vprašanje: Lastnik gostilničarske koncesije ima mnogokrat godbo brez dovoljenja, v njegovi gostilni so mnogokrat kravali, vsled česar nimamo sosedje miru ne podnevi ne ponoči. Pritožili smo se že na sresko načelstvo in na orožniško postajo, pa je bilo vse brez uspeha. Kaj bi naj napravil, da bi bila gostilničarju koncesija odvzeta? Odgovor: Ako gostilničar nima dovoljenja za godboi, potem ga radi tega javite in kaznovan. Isto napravite z vlogo na sre«*0 načelstvo odnosno orožniško postajo tudi 8*®” de hrupa, ki ga .povzročajo n.iegovi gosti. A*0 bo gostilničar večkrat kaznovan, mu bo sresko načelstvo koncesijo odvzelo. Služnost pešpoti (Brdo) Vprašanje: Mimo mojega hleva vodi pot, katero že preko 30 let uporabljajo sosedje, ne da bi jim jaz to branil. Ker se bojim vsled bližine hleva, da bi mi mimoidoči povzročili požar, bi rad uporabo te poti prepovedal. Ali lahko to storim? Odgovor: Ker Vaši sosedje že preko 30' let predmetno pešpot uporabljajo, jim ne morete več odvzeti že priposestvovane pravice-Ako v nadalje ne bi več dovolili sosedom uporabiti pešpoti. Vas sosedje vsled tega lahko i tožijo, če bi pa tega tekom 30 let ne storili’ j r a njihova priposestvhvana pravica vsled za' staranja preneha. Preveč blaga ima irpin zato prodaja tako poceni Oglejte si izložbe Darila za Dlrmore In Mrmanke, blce, denarnice, nogometne žoge, nahrbtnike itd., v veliki izbiri priporoča Ivan Kravo;, Maribor Aleksandrova c. 13 Teief. 22-07 Ali res nimate Se sreCke dri. razr. loterije! Sporočite čim prej svoj cenjeni naslov na navadni dopisnici: hiši sreče, bančni poslovalnici BEZJAK MARIBOR, Gosposka ulica 25 Itdala In urelule Adolf Jelen v Maribora. — Tiska Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavnik Viktor Eržen v Mariboru.