Posamezne Številke t
Navadne Din —‘75, ob nedeljah Din 1*	•
.TABOR* i*h«ja dan, r»xrni
«™t“o° ^^doate^CTM dom p	m iskumee D Iv-,
mf*w5 p® dogovoru-
Naroča a« pri upravi .TABORA-4 MARIBOR Jurčičeva ulica štev. 4.
Poštnina oSačana v golovM Cana slabima 51 av. 73 nr*
TABOR
Posamezne številko Navadne Din —-'75* ob nedeljah Din 1*-^
JJREDNISTVO k nahaja v Mart boru, Jurčičeva uL H. < L oact Ktropie. Telefon ioterurh- H. 27& UPkAVA se nahaja v Juričev ulici št. 4, pritjifjr, desno 'ni* fon št- 24. — Sfw poŠtnoČMOv« račun štev. 11.787
Na naročila brem denarja a« m eairu. —» Rokootai ■# na vračaj*
Naslov
i t
Knjižnica liceja L julol jana
Maribor, sobota 24. januarja 1925.
CURIH, 23. jan. (Izv.) Sklepni tečaji. Pariz 28.08, Beograd 8.40, London 24.87, Praga 15-50.. Milan 21.41, Ne\vyork 518 20, Dunaj 0.0072.95
ZAGREB, 23. jan. Pariz 332.30—337.30, Švica 11.82—1192, London 294.20—297.20 Dnnaj 0.0868—0.0888, Praga 183.05—186.06 Milan 253.25—256.25, Ne\vyoj’k 60.77—61.77
Nadaiievanie odločnega bola prosi državnim izdajalcem.
Kako sc godi Mačku in tovarišem v in •/.vezali z Italijani. Po objavi
ZAGREB, 23. jan. Snoči ob 7. uri so bili dr. Maček in tovariši v policijskem avtomobilu prepeljani v policijsMo vojašnico, kjer bodo internirani. O ukazana jim je bila posebna soba in dovoljeno, da smejo imeti lastno posteljino. Audi smejo v prisotnosti policijskega uradnika govoriti s svojimi sorodniki in sprejemati hrano od zunaj. Na rnzpo a-go bodo imeli kopalnico in polici3.,ro knjižnico. (Kakor je videti, se črnožoltim dcnuncijantom godi noo-nego se je svoje dni godilo njihovim ž
t varil v avstro-ogrSkih internacij-, ti boriščih. Razlika je pač ta. da so bil it nekdanji 'interniranci po veliU skromni idealisti, dočim so gg. Mm.ek in tovariši vodilni politiki, ki so sest, let »motreno rušili to. za kar so m go« tovariški idealisti trpeli in umirali. Toliko, da ne bo kdo ob vesteh o Mačkovi internaciji preveč sentimentalen!)
-□
Nemčija je vzpostavila cesarski generalni štab.
LONDON, 22. jan. Končno poročilo fhednarodne vojaške kontrolne komisije, ki ga pričakuje za konec januarja, bo glasom vesti iz poučenih krogov nagla-šalo: Nemčija je v protislovju z mirovno pogodbo ohranila, veliko višje število policije nego 'ji je bilo dovoljeno; vojne delavnice je le na videz izpremenilr in so še vedno v stanju, da se čez noč izpremene v tovarne mitnici je in drugega vojnega materijala. Takisto je bil vzpostavi jen cesarski generalni štab.
Obnovitev rimskih katakomb.
RIM, 23. jan. Po vesteh iz Amerike se je vkrcalo dvoje velikih ronmarsKih procesiji ki bosta prinesli papežu kot darr-
ternaciji. — Lovrekovič o Radičevih sramotne pogodbe z Madžari.
BEOGRAD, 23. januarja. Vodja radi-čeviskih disidentov Lovrekovič je dal v listih izjavo o svojem »tališču	'Na-
dinih ukrepov proti Radiču m idiu.*. Pravi, da se boji kmečkih nemirov, ee bi se radičevcem prepovedala udelezoa pri volitvah in pa intervencije cd znrtad, ker je Radič imel tajne zveze z, Italijani.	.	,
BEOGRAD, 23. jan. »Politika« komentira Radičev načrt pogodbe z Madžarsko in pravi, da je načrt vsled tega zelo značilen, ker jasno kaže, s čem seje uikvarjal Radič v Londonu in na kaki podlagi je vodil svoja pogajanja.
BEOGRAD, 23. jan. Po mnenju samostojnih demokratov se ne bo obravnavalo Radičevega zločina proti državi posebej in zločinov ostalih članov vodstva posebej, ampak bo zadeva tvorila sku pen proces, saj so tudi skupaj storili inkriminirane zločine.
lo k svetemu letu 30.000 dolarjev z izrecno željo, da jih uporabi za restavracijo katakomb.
Pri ministrskem predsedniku in na dvoru,
BEOGRAD, 23. jan. Ministrski predsednik Pašič je danes dopoiidne sprejel ministra Trifunoviča in Miletiča. Minister Srskič se je mudil v daljši avdijcn-ci na dvoru, nakar je bil delj časa pri zunanjem ministru Ninči£u. j Vesti o kraljevi bolezni so tedaj izmišljene).
Za železničarska stanovanja.
BEOGRAD, 23. jan. Ministrstvoe šum in rud je nakazalo za Zagreb večjo množino stavbnega lesa. da se zgrade stanovanja za železničarje.
Doma in 00 svetu.
— Nadaljnc obremenilne listine proti Radičevcem. Ker pri nas nastopajo lnž-njivi preroki, ki si drznejo celo v imenu čistega patriotizma in pravega .Tugoslo-mnstva zagovarjati Radičevo izdajal-sko politiko, moramo redno beležiti dokumente o težkih in za htrvatski narod žal sramotnih načrtih ciganske poiodice, ki so ji Hrvati priskrbeli razkošno streho v Prpičevi palači. Tako so našli pri enm izmed članov IIRSS listino, ki vsebuje načrt 9 prevzemanju oblasti na Hrvatskem in o organizaciji posebnih odredov, ki bi se borili proti orežništvu in vojski. — Nadalje je minister notranjih zadev Maksimovič izročil javnosti dvoje pisem, ki sta bili najdeni pri Radiču. Prvo je pi8aj sedanji sovjetski poslanik v Parizu ICrasin, drugo Pa sovjetski poslanik n,a Dunaju Aussen. Drugo je pisano v prisrčnem rodbinskem tonu in izraža željo, naj bi se sovjetski poslanik in Radič Preljkomogoče sestala in porazgovorila o najbližjih perspektivah. Kaj pomenijo te perspektive, bo vedel vsakdo, kdor je količkaj poučen o podzemeljskem delovanju 'sovjetskega poslaništva na Dunaju, ki na zunaj zastopa rusko sovjetsko vlado, v resnici pa je ekspozitura III. internacionale. O
III initernacijonali pa je dobro znano, da je javno razglasila resolucijo o razdelitvi naše države. — Najvažnejši dokument, ki ga je objavilo notranje ministrstvo šele včeraj, je pogodba, ki 30 je sklenil Stjepan Radič z eksponentom madžarske vlade v Londonu. Ta pvgod-b», ki 30 v splošnih obrisih že znana, je izrazit izdajalski dokument, ki bo ostal z*, vedno najsramotnejši pečat ua hrv at
akem narodu in ki mora Radičevi izdajalski klikj zadrgniti vrat.
— Gospa Marenka Radičeva — zli duh HRSS. Znani hrvatski' politik dr. Rudolf Horvat, eden izmed ustanoviteljev HRSS in njen ideolog, je izjavil dru Andriču med drugim: Sit sem politike, zlasti take, kot se vodi v naši (Radičevi) stranki. Tu nima poslanec nobenih pravic, samo dolžnosti niu naprtijo. Nobeden ne sme misliti z lastno glavo, pravico misliti si je pridržal Radič in drugi ga morajo ubogati. Kdor noče ubogati, se zamori predsedniku in sovjetu botrov, zetov in nečakov, ki «0 obdali Radiča. In kar je najvažnejše: nad stranko in vso njeno politiko odločuje Marenka (Radičeva žena), kar je največ),|e zlo. Radič je zašel pod ženine copate! To je nemara poglavitni vzrok, da Radič pečenja toliko neumnosti. Nato bivši poslanec dr. Horvat opisuje^ da so poslanci nekoč že Radiča prepričali, da bo treba iti v Beograd, kjer so imeli 1 obrc zveze z radikali. Naslednji dan je Radič ir.pre-menil svoje mišljenje. Marenka ga je preobrnila. In n:i odločila volja poslancev, temveč častihlepna Marenka 'n njena porodica. Tako je potem prišlo do Markovega protokola. Zatem dr. Horvat razodeva rodbinsko ozadje Radičevih putešestvij na Madžarsko, v London in v Moskvo ter sejo po njegovem povratku, na kateri je šlo za odobritev Radič-Kožutičevega pakta z boljševiki. Dr. Horvat se je zoperstavil, ali Radičeva porodica je billa močnejša. Nasprotniki so se na videz udali, vendar pa je prejšnja sloga v stranki popustila zn vedno. Nobeden izmed starih ustanoviteljev HRSS ni več. na Radičevi strani — pravi <K Horvat. Držo se ga tisti, ki
se
strinjajo z vsako njegovo budalostjo in kateri imajo dovolj mehke hrbte, da se klanjajo p.orodici v Prpičevi palači.
— Marijaceljske kapljice za izprijen klerikalni želedec so pač članki, ki jih tu irutam prinese kak inozemski list v Radičevo obrambo. Po dolgem in kislem riganju se kaj prijetno priležejo želodcu, ki neprestano prebavlja neprebavljivo radidevščino. Tako je »Slovenec« z očitnim zadovoljstvom objavil uvodnik pariškega lista »L’ Ere Nouvelle«, ki^ se je spravil nad »balkanske tirančiče«, med katere šteje, kajpa, tudi Pašiča, ker noče izročiti državnih vajeti radičev-skim republikancem, slovenskim republikansko - monarhističnim klerikalcem, bosan. muslimanom, južnosrbskim Turkom, Madžarom, Nemcem in drugim »prijateljem« države, ki se za časa Da-vidovičeve. vlade niso niti mogli sporazumeti, kaj hočejo, temveč so kazali samo to, česar nočejo. »L’ Ere Nouvelle« ne pozna dovolj naših dejanskih razmer, sicer ne bi branila tistega Radiča, ki je tolikokrat psoval zaveznike, osobito pa Francoze in ki se je javno izjavil za revizije versaillske pogodbe po nemških željah. Kako Pa g. Herriot misli o dolžnostih do državo ter o spoštovanju Obstoječih zakonov, je pokazal njegov nastop proti katolikom v Alzacij i-Lor en i. Naj bi samo kateri francoski politik spisal načrt take pogodbe s sovražnikom, kakor ga je napisal Radič za pogodbo z Madžari! Radi bi videli, ali bi »celokupna demokratična Francija« v imenu svobode in bogsigavedi česa še izročila takemu človeku državne vajeti!
— V obrambi državnih izdajalcev se naša ljuba opozicija neprestano sama tolče po zobeh. Naši klerikalci se kar penijo od same gorečnosti, kako bi bolj obranili »svobodoljubnega« Radiča in temneje opisali vlado kot skupino najzoprnejših tiranov. Medtem pa slišimo iz vrst takozvanih sporazumašev, tj. da-vidovičevcev druge glasove. Zagrebške »Novosti«, ki zadnjega pol leta vneto zagovarjajo Davidovičevo notranjepolitično tezo, udrihajo po vladi, češ, da je bila preveč popustljiva, da ni že preje odločneje branila državnih interesov pred Radičevim očitnim izdajstvom. Pišejo med drugim: »Da, ona (vlada) je s svojega stališča celo morala (zapreti Radiča in sokrivce), ker jili je obtoževala radi veleizdajstva. Vlada, ki tega ne stori in ničesar ne povzame proti temu, ko dobi oblast v roke, ne vrši svoje dolžnosti in ne ščiti državne celote tako, kot bi jo morala ščititi. Vrhu tega je Radič po vrnitvi iz Moskve toliko tega javno rekel in napisal, da .ie vsaka vlada imela dovolj razlogov, da bi nastopila proti njemu. Ni ga človeka na svetu, ki bi smol v svojii državi javno in nekaznovano reči ali napisati, vsaj deseti del tega. kar jo Radič rekel in napisal...« itd. Tako »Novosti«. Nasprotnikom sedanje vlade ni nobena stvar Všeč. Če Radiča in tovariše vržeš kot izdajalce v ječo, kriče, da se tepta svoboda. Ko pa. jim dokažeš, da se ne tepta svoboda, temveč se svoboda samo jamči, ko se državni red brani pred ljudmi, ki bi hoteli ta red nasilno izpremeniti, ti zamerijo, da si se že preje pregrešil proti svobodi in državi, ker jih nisi poklical na odgovornost. V nekem oziru je ta očitek pravilen. Vprašamo pa: ali niso sporazumasi storili še hujših grehov proti držnvj1? Mar niso hoteli izročiti defetističnim radičevcem celo neposredno oblast nad državno eksekutivo, daisi je bilo Pp VSP™ njihovem mentaliitetu in vseh njihovih izjavah več kot jasno, da bi bilo radi-čevsko ministrovanje samo nekak trojanski konj, s katerim bi skusali pod-minirati državne temelje od zgoraj navzdol.	.
— Dijaški samomori. V Beogradu 30 v petek skočila v Donavo slušateljica filozofije Slavka Pavlovič, Rešil jo je neki mornar in onesvesceno prinesel na. obrežje. Dekle je bilo prepeljano k sta-rišem. Vzrok je nesrečna ljubezen. Slavka se je zaročila z nekim mornariškim častnikom, ki pa je nedavno v Črnem, morju utonil. Ta vest jo je tako pretresla, da je hotela še sama poiskati smrt
Leto: VI. — Številka: 19.
v hladnem objemu valov. — V Osijeku se je vrgel pod vlak gojenec škofijskega konvikta Djakovič, ker mu je zdravnik povedal, da .ie neozdravljivo bolan na pljučih. Težko ranjenega so ga prenesi* v bolnico.
— Zatiranje malarije. Iz poročila ministrstva za narodno zdravje posnamemo, da boj malariji uspešno napreduje. Upati je, da bo čez deset let naša država popolnoma osvobojena te nadloge. V Dalmaciji se je 1. 1924 izvršilo 118.604 mi-kroskopičnih in kliničnih pregledov in se razdelilo 1334 kg. kinina. Smotreno se je izsuševalo močvirja in gradilo higi-jenske kanale. V Sloveniji je 1. 1924 zbolelo za malarijo samo 21 oseb, umrla pa ni nobena. V ostalih krajih države je umrlo za to boleznijo 23 bolnikov.
— Kako si pomagajo delomrzneži. V okolici Štor pri Celju je mlada, neznana ženska prodajala kmetom »ekstrakt« za napravo žganja oziroma jabolčnika. Za stekleničico tekočine je zahtevala 50-100 dinarjev. Razpečala je precej rteklenio in zvabila lepo svoto denarja. Ko pa so kmetje poskusili napraviti iz »ekstrakta« in vode jabolčnik, so opazili, da je voda ostala — voda, »ekstrakt« pa j* izginil v vodi, ne da bi zapustil kaj okusa. Bili so ogoljufani. Preiskava je dognala, da jc bil »ekstrakt« namešan iz navadne vode. špirita in saharina. Zdaj so se kmetje lovili za nos, ženska pa se je bržčas mastila na račun njihove lab kovernosti.
— Vloin v Račju. Neznani zlikovci so pred nekaj dnevi vlomili skozi ckno v trgovino A. Š. v Račju in odnesli raznega blaga za 12.660 dinarjev.
•
— Prodaja živega srebra. Glavna carinarnica v Ljubljani bo prodala dne 5. februarja tl. ob 10. uri dopoludne v svojem magacinu »A« % kg živega srebra. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom' v vpogled.
— 62 avtomobilskih žrtev na dan. Po
statistiki o smrtnih slučajih v Zedinjenih državah umrje vsled avtomobilskih nesreč 62 ljudi na dan. Semkaj niso všteti težje ali lahko ranjeni. Večinoma spadajo v to število pasanti na ulicah, ki jih avtomobili povozijo. V Zedinjenih državah mnogo razmišljajo, kako bi odpravili to zlo, vendar pa doslej še nisc storili ni kakega uspešnega ukrepa,'
VdNlitii gihanle.
Na korajžo, klerikalni fantje!
V zadnjem »Slov. Gospodarju« pišejo takozvani »fantje iz Slov. goric«, naj pride med uje »izdajalec« dr. PiVKo v uniformi italijanskega kapitana. Če so res bili ti fantje 1. 1919 v italijanskem ujetništvu, ne vemo. Vsekakor so bili v ujetništvu ne kot branitelji slovenske zemlje, ker jih v ta namen ni nihče poslal iia fronto, temveč kot brambovci cesarske dinastije in avstro-ogrske podružnice Velike Nemčije. Bili so ujeti kot branitelji Slovencem sovražnega sistema, dočim se dr. Pivko ni boril za Italijo, temveč za antanto, ki je edina lahko dala Slovencem svobodno mesto med svobodnimi narodi. Razumemo da je avstrijakantom težko pri srcu, ko vidijo, da lahko danes ponosno dviguje glavo tisti, ki so zastavili svoje življenje za pravo narodno osvobojenje, medtem ko habsburški zaslepljenci ne morejo drugega kot iz kakega kota hujskati proti Srbom. Vendar pa dvomimo, d« bi »Gospodarjevo« notico spisali tisti
'ovenslki fantje, ki so bili 1. 1919 v ujetništvu. Bolj namreč smrdi po »junaštvu« onih slovenskih fantov, kateri so 1. sramotno bežali s Koroškega, prepuščajoč obrambo slovenske zemlje — Srbom Dokler ne bo pristno slovenska sramota na Koroškem izbrisana, le aič preveč korajže, klerikvani fantje!
IZJAVA.
Poročilo »Narodnega gospmiurja« ® neki kupčiji z dr. Žerjavom j© neresni
Bfran "•
*T A' B O EL,
V MariTforii, rine 24, januarja TOLT
Pristaši Narodnega bloka,
nocoj petek 23. Jan. ob S. mrl zoeCer osi na ooiilni sbod o Narodnem domu!
Čno. Izdavi jam, da nisem nifeoli govoril z ministrom dr. Žerjavom zaradi mariborske restavracije in da mi torej dr. Žerjav tudi ni nič obljubil. — Fr. Dol n i č a r, restavra.ter v Pragerskem.
Kandidatne liste za volilni okrožji Maribor in Celje je objavila najnovejša številka »Urad nega lista« ljubljanske in mariborske oblasti. Številka bo Imela trajen pomen kot dokument naše politične nezrelosti v Gospodovem letu 1925.
VOLILNI SHOD V VRH LOGI.
V Vrh logi pri Slov. Bistrici se je v torek 20. t. m. zvečer vršil javni shod »Narodnega bloka«. V gostilni Čelofiga zbralo se je nabito polna soba občinstva, katero je z zanimanjem sledilo poročilu srezkega kandidata g. Dolničarja. Poročilo je bilo po večini gospodarskega značaja. Ne glede na stranke je občinstvo zahtevalo, da se o tem shodu poroča in povdarja. da bode dalo S. februarja svoje glasove združenim strankam »Na rodnega bloka«. Tako iniimno prijatelj skega zborovanja bi bila povsod! po treba.
O SIJAJNEM SHODIT V GORNJI RADGONI
poroča dr. Ravnik v svojem »Narodnem Gospodarju«. Da se bo videlo, kako te dr. Ravnikove sijajne manifestacije si jajno izgledajo, evo poročilo očividca: »Shod« je bil v gostilni izrazitega nemškutarja Alberta Horvath. Navzoči so bili: upokojen državni policist Benko; bivši rudar, pozneje hlapce, sedaj »trgovec« Rančigaj, ki je posodil nemški tvrdki Reinhard 6voje ime, da ima lahko tam podružnico za nakup in izvoz jajc in perutnine; dalje dva Leskovška in en carinik. Vse drugo — in vseh skupaj je bilo le malo število — iO so bili pristaši drugih strank, ki so se seveda smejali dr. Ravnikovitn lažem, da je bil pred kratkim v Beogradu, da z vso gotovostjo računa na mandat v Sloveniji itd. Ljudje so rekli: Blažev žegsn!
NEHVALEŽNOST JE PLAČILO SVETA.
To sc je pokazalo te dni, ko so imeli Pa/vidovičevi narodni sociale! s svojim Markovičem »shod« v Ljutomeru. Ko so prišli tja, živa duša ni vedela za ta svetovni dogodek in so še le saimi morali lepiti plakate. In tako so se zbrala tri omizja, demokratov in eno omizje klerikalcev. Demokrati so gospodom izpraševali vest in iih ugnali tako daleč, da se je čutil g. Roglič prisiljenega izjaviti, da oni nimajo nič skupnega s klerikalci in da so njihovi najhujši nasprotniki. Eto vidiš, ljuba »Straža«, kako zastonj s? cele kolone posvečala Markovičevim' shodom in govorancam. Peter je zatajil Kristusa, g. Markovič na usta g. Rogliča pa tebe. Je žo tako na svetu, da je nehvaležnost plačilo sveta. Pa se le potolaži: tistih par sto glasov, kar jih dobi g. Markovič, bo itak samo v vorist klerikalni Skrinjici. Zato so vse Rogli-eeve izjave proti klerikalcem pesek v oči!!
BRATSKI SPORAZUM NA POHODU.
Sinočnji obiskovalci neke mariborske kavarne so bili priča zelo zanimivega dogodka, ki tudi v političnem oziru ni
varni, ko gre za zmiago! Nak, kaj bo to!1? Pa kakor sicer rad zabavlja čez druge, zlasti pa čez voditelje Narodnega bloka, ki^da samo komandir jo, prav lako po nižno se je ob pogledu na svojega poli ličnega predstojnika potuhnil, stisnil fi v žep in se ponižno klanjal došlim ve liči nam. Pa vse to ni vleklo. Žebot pomeril »bratski sporazum« od pet do glave ter se vsedel k — sosednji mizi. — Ker pa je bratski sporazum1 tako prose če ogledoval svojega konkurenta, se j< ata Žebot končno vendarle toliko ponižal in usmilil sporazumnih čevljarjev in prisedel k mizi, ki se od tega Sam dalje baje imenuje »miza splošnega eporazu ma«. Znani politični uradnik S., ki za bavlja čez vse. kar jo demokratskega in ki pravi o svojih šefih, da so patalošk tipi. se je čutil silno počaščenega ter se je pohlevno stisnil v kot, da napravi ka največ prostora novemu sporazumu. ~ Med tem, ko so sporawwmne veličine raz' pravljale o zmagi in delitvi oblasti, je S. v njihovi senci zatisnil oči in že videl v duhu ata Rogliča. kako intervenira pri Zebolu. da ga imenuje za velikega žr.pa na v Mariboru, ali pa vsaii za. okrajnega glavarja, pa že za kateri koli breg. V njegovih iluzijah ga je zmotil Mrmolja ki^ je naenkrat zakričal: »Ž>vijo nnpred njaki. živel sporazum! Natakar, enega!«
SHODI IN SESTANKI G. Dr. PIVKA
V sredo 21. trn’, se je mudil dr. Pivko v prevaljskem okraju in imel volilne sestanke: ob 4. uri pop. v Prevaljah ob 'A 7. uri zvečer v Mežici in ob S. uri zvečer v Črni. Prva dva sta bila Sklicana kot zaupna sestanka, pa sta se razvila v lepa javna shoda, ki sta potekla v popolnem soglasju. Shod v Orni je bil sklican kot javen in se ga. je udele žilo nad 70 somišljenikov Narodnega bloka, Soglasno ie bila sprejeta resolucija. z zaupnico Narodnemh bloku in d Pivku. »Še nismo vsi tu!«, so vzklikali delavci, »nad 100 nas bo in vsi za »Na rodni blok«. Koroška se budi!
Z g. dr. Pivkom ie bil tudi srezki kandidat er. Podlesnik.
V četrtek 22. tm'. ie “el dr. Pivko zn pet na Dravsko polje. Ob 3. uri rop. je bil sklican v Podovi zampii sestanek ki pa se je razvil v javen vaški shod 32 zborovalci. Shod je trajal 2 uri. Go vorila sta dr. Pivko in srezki kandidat Dolničar. Shod se je zvršil miirao in polnem1 soglasju.
Za 0. uro zvečer je Idi sklican zaupni sestanek v Šmar joti n s. Dravskem Polju Tudi ta sestanek uri Finžgarju «e je pod predsedstvom1 vrlega starega kmeta domačina razvil v lep volilni shod z 75 možmi-volilci in se jo zvršil v popolnem soglasju. V debato je posegel ta,mošnji trgovec g. Kardinnr.
brez vsakega »pomena«. V že precej pozni uri, ko se je že davno začel pobirati bahunovcc. stopita v kavarno narodni »voditelj« Žeboit in »kmetski rešen i k-Mrmolja. Obenem se je pokazalo, da se nista prišla v kavarno gret, ampak samo tolažit duhov, ki so se po raznih obiskih še različnejših gostiln hudo vrteli Po njunih glavah in izpodmikali ravnotežje obema častitljivima postavama. —-Dolgo sta se obe glavi resno ozirali po kavarni gor in dol ter iskali nrimerricga omizja, ki bi hilo vredno, da. ga počastita. Hkratn so se obema zaiskrile oči — našla sta.. Tam nekje jo sedel »bralski sporazum«, poosebljen v znanem »naprednjaku« Rogliču, ki se je ob pogledu na bratski objem dveh majhujših sovražnikov izza še nedavne dobe pravtako razveselil in pomižno-vabljivo in zapeljivo nasmejal. Rogliču ob strani je imel spravljeno kosti svojega rojstva znani politični uradnik S., ki je bil v prvem momentu silno osupnjen rad tolikim bratstvom in kor ni mogel verjeti, da je vse res. kar vidi. Politični vodja narodnih socijalistov in čevljar bratskega sporazuma, velik socialist >n upravni svetnik banke, p ' ‘ ponižen naprtim Zebotu in Mr1	pred	vclit-
NariborsSce vesti.
Maribor. 23. januarja 19?5 m Ostra zima. Danes zjutraj je zima dosegla naijvečjo letošnjo intenziteto: toplomer na Slomškovem trgu je kazal 9° G. pod ničlo. Po gosti jutranji megli je dan lep in solnčen.
m Drugi del predavanja o kmetskih uporih je bil še. zanimivejši nego prvi, ker je omel predavatelj g. prof. Teply plastično in zelo pregledno orisati dramatični potek kmečkega, upora 1. 1573 ter zainteresirati slušatelja za vojne načrte Tl i j a. Gregoriča in Matije Gubca. Obsežno je predavatelj opisal tudi razmere v naših krojih neposredno pred u-poronn. zlasti patološko divjanje graj-ščaka Tachvjia. ki je « sadističnim užitkom trpinčil naše kmete. Predavatelj je na podlagi izvirnih listin podal skoraj iz črpno genezo velikopoteznega upora, njega razvoj in tragičen konec ter označil vzroke, ki so privedli k naglemu polomu. Predavanje je bilo dobro obiskano. G. prof. Teplyju gre za oba prijetna predavateljska, večera priznan jo in hvala! —
m O uganki življenja, kakor se je zrcalila v starih verstvih, kultih in mističnih zvezah, bo predaval prihodnji, pondoljek dno 2(5. januarja v »Ljudski univerzi« g. prof. Favai, Za ta večer napovedano predavanje g. prof. dr. Medveda se namreč vsled predavateljeve obolelosti ne bo moglo vršiti. Predavanje g. prof. Favaija se bo naslanjalo v glavnem na delo slovitega pesnika Maurice Maeterlincka, ki se je z intuitivno silo in s širokim znanjem vgjobil v nazore staroveškib mistikov o vprašanju posmrtnega življenja. Predavanje
obeta biti zelo zanimivo. — Sprejemajo se tudi prijave za srbohrvatski težaj »Ljudske univerze«.
m Naš kapital za gradnjo cenenih domov. Prejeli srno: Pod tem naslovom se v nedeljo dopoldne nadaljuje predavanje o važnem vprašanju kako bi se vkljub raznim težkočam lahko prišlo do lastnega doma in razvoja Maribora. — Predavatelj tajnik stavbene zadruge »Moj,mir« bo ob tej priliki doprinesel dokaze, da ima glavni neizogibno potrebni kapital na razpolago ravno masa onih, ki so posamezno brez kapitala v gotovini. Ker je ravno ta problem eden najvažnejših v celem stanovanjskem vprašanju je pričakovati posebno za to predavanje večja udeležba, vseh, ki trpe na stanovanjski bedi in si želijo priti pod lastno streho.
mPredavanje o stanovanjski anketi. Ob priliki nedeljskega predavanja v mestnem kinu se ob enem združi tudi predavanje o stanovanjsko gradbeni anketi. katero je g. veliki župan sklical za danes.
m Razstava načrtov za cenene hiše.
Zadruga »Mojimir« priredi tudi letos sredi marca večjo razstavo. To pot se bodo vpoštevali posebno praktični načrti za gradnjo po ceni enororlb inskih domovin več malih domov združenih pod eno streho. V poštev prihajajo mio od (50.000 do 100.000 din. za en rodbinski dom.
m Zadruga slikarjev, uleskarjev itd. bo v nedeljo 25. tm1. ob 10. uri v hotelu pri Zamorcu oproščevala in vpisovala učence 4eh strok.
m Mestni kino. »Harold je zaljubljen« krasna veseloigra v glavni vlogi Harold Lloyd se predvaja v petek, soboto, nedeljo in pon del jek.
in Dcmisija g. Aljančiča. Na včerajšnji odborovi seji »Društva stanovanjskih najemnikov« se je vsiljeni predsednik polkovnik in poslanski kandidat g. Aljančič vendarle uvidel, da njegovi nastopi ne koristijo tej važni organizaciji. Odbor se namreč ni'mogel konstituirati in jo g. Aljančič izjavil, da se u-makne s predsedniškega mesta. Nadorae-stoval ga bo g. Škof, v kratkem' pa se bo sestal izredni občni zbor, ki bo skušal spraviti to organizacijo na pravilni
tir- — . , m Glasbena Matica. Prihodnja pevska
vaja bo v torek ob običajni uri. V
pondoljek se ne bo mogla vršiti vsled
svetotsnvske proslave.
m Za trgovski ples se kaže živahno
zanimanje, pa bo treba koj preskrbeti
vstopnice. Dobile se bodo jutri od 3.—5.
ure pri blagajni Gotzove dvorane ter
zvečer od pol 8. ure dalje pri večerni
blagajni.
m Vojaška godba bo igrala, če Ko ugodno vreme, v nedeljo dne 25. tm'. pop. na drsališču uri Treh ribnikih, ter zvečer na drsališču v parku.
m Kdo je izgubil? Na zadnjem’ občnem zboru »Društva, stanovanjskih najemnikov« so našli par rokavic. Dobo se v društveni pisarni.
o .Sokolsko društvo v Mariboru ima občni zbor v nedeljo 25. jan. ob L9. uri v mal’ dvorani Narodnega doma.
* Javna zahvala. Smatram za. svojo astno dolžnost, da se tem1 potom zahvalim vsem. ki so mi ob priliki požara v moji žagi v Bistrici stali ob strani in me obvarovali še večje nesreče, iilasti pa čutim dolžnost, da se zahvalim gasilnim društvom Maribor, Bistrica-Ruše, Studenci. Pekre Selnica za njihovo požrtvovalno. naporno in vztrn;jno delo pri ga-
silni in rešilni akciji. Enako se zahvaljujem komandi mesta Maribor za. pomoč in vsem vojakom za požrtvovalno in neustrašeno sodelovanje. Pa tudi vsem prebivalcem' v Bistrici, Laznici in Limbušu, ki so mi prihiteli na pomoč, so tena potom iskreno zahvaljujem.
185.	Drago	Kobi, Maribor,
* Pouk posameznikov v strojepisju, stenografiji, računstvu (nauku, o menicah in devizah, kalkulacijah in kon*.nk<v-rentih), a meri kanskem in dvostavnerrf knjigovodstvu z bilanco, korespondenci in registraturi. Začetek dnevno. Samo praktično, temeljito, lahko' umljivo. —* M. Kovač, Krekova ulica 6.	184
Narobno
REPERTOAR.
Petek, 23. jan. Zaprto.
Sobota. 24. jan, »V vrtincu« Ah. G (kuponi).
Nedelja, 25. jan. »Sladkosti rodbinskega življenja«. Ab. A (kuponi).
Pondoljek, 26. jan. Zaprto.
Torek, 27. jan. »Zora, dan, noč«. (Kuponi). Gostovanje članov ljubljanske drame ge. Šaričeve in g. Kralja. Krstna predstava »V vrtincu«. \“ soboto. 24. jan. se vrši krstna predstava A. Cerkvenikove tragedije »V vrtincu«. Mladi nadarjeni dramatik nam podaja »V vrtincu« cel niz psihološko zanimivih scen človeškega življenja. Tavamo, tipljemo v življenski temi. hoteč jo doumeti. jo razkrinkrati in uganiti ter se potom nje dospeti do solnca, do luči, do resnice. Vsak človek s«* "bi.ia v,ari fo trdo lupino, da bi izluščil jedro, pogledal resnici v oči. Toda bogve kdaj. kako in na 'kak način se izmotaj iz tega življenjskega vrtinca, ki vrtin čl človeštvo kakor zračni val mušice... v tragediji nastopajo mož (Bratina), njegova žena (Bukšekova). ženin ljubimec (Gromi, ženin nekdanji snubač (akerl). Delo je razdeljeno na sedem slik: 1. slika: zohoteh-niški atelje. 2. slika: klopica na gričku, 3. slika: l.iubimčevo stanovanje, 4. slika: možev kabinet. 5. s)'kn: v javni lrši, (5. slika: v zaporu, 7. slika: možev kabinet. ^>r>	in četrti sliki za. občinstvo
daljši odmor. Režija in inscenacija, je v rokah ravnatelja dramo c-. "V li—rfiue.^
Šport.
ISSK Maribor. T, skupinah n vaja. Oeuer, Vauda TL Vagner, Braniti jak, Hreščak T. Bergant. T/massi. Hreščak' H. Muslovič, Vogrinec. Lezuirkn. Namestnika: Maruši g. Sofran, Skrabar, Turina, Rradna, Vodeb. Vesnaver. namostni-'k/V Derkos. Fabjan. — Sodnik g. Rado-lič, — Tekma so Prične v nedeljo pop. točno ob 2. uri. — Pozvani igralci ee morajo te vade zanesljivo "deležiti,
: TŠK »Merkur«, Maribor. S 1. decembrom se je ustanovila tudi težko-nllet-ska. sekcija, katera prav pridno deluje. S to ustanovitvijo sc je ustreglo mariborskim’ atletom1 in onim. kateri bi se ra-, di izvežbali tudi v tej pannigi. Vs^m interesentom' se tom potom sporoča, Ja' postane redni član glasom pravil vsakdo, ne glede na poklic, ki le izpolnil Ukleto in še ni bil kaznovan. P-ijnve sprejema do nadaljnega odbor Izobraževalnega društva privatnih naslovljencev in sicer vsak torek, četrtek in potek od 19. do 21. ure. Trener je. gospod Rudolf Arzenšek. kateri je v športnih krogih zelo dobro poznan. Udeležba, pri treningu je dovoljena čele po sprejemu v sekcijo.
Selitve s patentiranimi pohištvenimi vozozi vrši noivestncie in naiceneja it. ..Balkan", *ped. Maribor, Aleksandrova c 35 ki razpolaga tudi « suhimi kabinami ra vskladisčenje pohištva. Cene brezkonkurenčne!
158
Meblirana soba e prostim vhodom in električno razsvetljavo se odda solidnemu go-spodu. Naslov v upr. »Tabora 1 r 181
Soba, v hlitini kolodvora, s posebnim vhodom in z elektr. razsvetljavo se cdda samo bolj šem« gospodu. Naslov v upr. ,Tabora“.	183
močni jednakl omari, 2
postelii z vložkom, 10 posameznih omar, kuhinj, kredenca 320, mize. stolice, toaletne mizice z mar. ploščo 300 Din. zastorji in dru|ro na prodal. Rotovški Irt? 8, I. nads ropjo. levo.	188
Podpirajte sokolski tisk!
Kompletna trda spalnic« ielud Ferdinand Trofenik na
razno drugo staro, toda dobro | Glavnem trgu se prodaja po-obranjeno pohištvo =** po cer'.	veje meso po Din 15 do 17*50.
proda, v skladiSču Meljska c. 1 telečje po Din 17*50 do 20 157!
H. 29.
svinisko po 20 Din.
187
Potrtim srcem naznanjamo vsem prijateljem in znancem tužno vest, da je danes nafia nad vse ljubljena soproga oz. mati gospa
fflariia Kialelc, rol Braaifčsr
po kratki in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage pokojnice se viši v nedeljo 25. t. m. na Razvanjsko pokopališče.
Nova vas pri Mariboru, dne 23. jan. 1925.
Franjo Knafelc	Marija,	Josip, Julijana,
soprog.	Ljudmila,	Franjo, Alojzij,
otroci.
In ostali sorodniki.	I92
S za kovaško obrt, kurjavo i. t. d. dobavi po znatno ■ znižanih cenah na debelo in drobno 133
S MARIBORSKA MESTNA PLINARNA
«SSS?HBBaB08SBna*B»S0B«B7l!v?-r;V.:53!iSiDB«BBinBlB
^asimk in izdajatelj: Konzorcij iTaJfeorc, Qlpyu£ in .odgovjcai areduik; .Vekoslav Špindler, ««,Tiska Mariborska tiskarna d,