letniku, št. 2/00 Igor SELJAK Izubijana Študentski dom S povečanjem števila študirajoče mladine na Univerzi v Ljubljani (Slovenia) seje še dodatno povečalo pomarjkarye študentskih sob v študentskih domovih. Skupaj s potrebo po izgradnji novih bivalnih zmog^ivosti za študente se ponuja priložnost, da se v novozgr(yenih objektih uve^avi novejše standarde bivanja, ki bodo nadomestili stare z izhodišči iz šestdesetih let. Pri pripravi projektne naloge smo razčlenili vse bistvene elemente bivanja študentov v študentskih domovih. Izvedene so bile analize trenutnega stanja v že obstoječih objektih z vsemi pozitivnimi in negativnimi elementi. Za primeijavo smo obravnavali objekte študentskih domov u različnih državah Evrope. V zaključku naloge Je oblikovana lista priporočil s konkretnimi napotki, ki naj bi bila podlaga investitorjem za pripravo investicij novih objektov in hkrati v pomoč projektantom. Ijub^ana Students accomodation With the increasing number of students at the University of Izubijana (Slovenia), the shortage of students accomodation in students halls has increased. Alongside the necessity for building new accomodation capacities an opportunity has emerged for the enforcement of new living standards, that should replace outdated guidelines from the sixties. During the preparation of the project we analysed all the important elements of students accomodation in students halls. Analyses of the present conditions in existing halls were performed, including positive and negative elements. We also conducted a comparative research of students halls in various European countries. In conclusion a list of recommendations with real guidelines was prepared, that could be used by investors when proposing new development of such buildings, as well as architects and planners. Studentski domovi - humani način bivanja studentov 1. Uvod Ljubljana je kot prestolnica države Slovenije tudi najstarejše univerzitetno mesto v državi. Kljub ustanavljanju vedno novih visokošolskih centrov po vsej državi se interes za študij v Ljubljani ne zmanjšuje. Nasprotno, iz leta v 35000 leto se povečuje vpis študentov na Univerzo v Ljubljani. Temu povečanju s težavo sledijo prostorske zmogljivosti posameznih fakultet. Še najbolj pereče je pomanjkanje prostora v študentskih domovih. Število študentskih sob ostaja bolj ali manj nespreme- 30000 25000 20000 15000 10000 -- 5000 m 1980'l98l'l982'l983'l984'l985'19S6'l9e7'l988'19S9'1990'l991'1992'1993'1994'1995'1996'1997'1998 I Število študentskih postelj □ Število študentov tU il 11 m a Slika 1: Grafčni prikaz števila študentov in študentskih postelj po letih Slika 2: Oxford. Velika Britanija, ena najstar^ših univerz v Evropi Razmišljanja letniku, št. 2/00 njeno že vse zadnje desetletje, čeprav se z dograditvami in prenovami obstoječih objektov in nakupom oziroma najemom nekaterih objektov delavskih domov poskuša delno blažiti veliko pomanjkanje študentskih sob. Hkrati je večina študentskih sob premajhnih in zastarelih, tako da postajajo neprimerne za današnji način študija in bivanja študentov. Končni rezultat študije naj bi bile nove smernice, namenjene investitorjem novih študentskih domov oziroma lastnikom zastarelih študentskih domov. 2. Bivanje študentov skozi čas Ustanavljanje prvih univerz v Evropi je tesno povezano z zgodovino študentskih domov. Razvije-ta se dva tipa študentskih domov: kolegijski in neko legij ski tip. Kampus kot kolegijski tip Je predvsem značilen za Ameriko; funkcionalno precej izoliran od ostalih prebivalcev mesta, pogosto pa zgrajen zunaj mesta kot samozadostna inštitucija. Študentje predstavljajo v življenju mesta posebno kakovost. Hkrati ima prisotnost večjega števila študentov tudi negativne vplive: lokalni stanovanjski trg občuti večje povpraševanje, večja prometna obremenitev (tako gibajoči kot mirujoči promet), obremenitev mestne infrastrukture ... V času študija velik del študentov zapusti kraj stalnega prebivališča in si poišče začasno bivališče v kraju študija. Za študente Je še vedno najustreznejša oblika bivanja študentski dom, kjer cena in standard, ki Jim je na razpolago, predstavljata optimalno kombinacijo. Hkrati nudijo študentski domovi veliko možnosti za socializacijo. Domovi zagotavljajo prostore, namenjene druženju znotraj ožjih skupin sostanovalcev, kot tudi na ravni celotnega doma oziroma naselja. Hkrati naj bi imel vsak študent možnost umika v svojo zasebnost in mir, ki ga potrebuje za študij. v 3. Studentski domovi v Evropi Izbrani primeri študentskih domov v evropskih državah predstavljajo nekatere najbolj inovativne in stanovalcem najbolj prijazne objekte. Domovi so grajeni kot del večjih kompleksov, namenjenih bivanju in študiju študentov, ali kot posamezni objekti, umeščeni v mestno tkivo, z večjim stikom z meščani. Pri samih objektih je opazen trend možnosti individualnega življenja znotraj večje skupnosti -komuna. Slika 3: Študentski dom Van-der-Null-Gasse, Dunaj, Avstrija (avtor: prof. Anton Schweighqffer, 1995) I t ' i Slika 4: Študentski dom Wienerstrasse, Graz, Avstrga (avtor: Klaus Kada, 1994) letnik 11, št. 2/00 Pri nekaterih objektih so bile realizirane rešitve, ki omogočajo kakovostno socialno življenje študentov, zaradi česar niso bile potrebne drage investicije. Del socialnega življenja predstavlja tudi servisna ponudba objektov, ki pa jo je v manjših objektih, grajenih kot del mestnega tkiva, težje realizirati. Stanovalci teh so prisiljeni koristiti zunanje servisne usluge, kar posledično pripelje do drugačnih oblik socializacije. m 4. Obstoječi študentski domovi v Ljubljani Pri izboru domov za analizo smo sledili želji po konceptualno kolikor mogoče različnih pristopih pri izgradnji. V analizi so predstavljene glavne kakovosti in slabosti bivanja v obstoječih študentskih domovih v Ljubljani. Pri večini obravnavanih objektov Je organizirana vsaj delno apart-majska ureditev objekta. Vse sobe so dvoposteljne, tako da stanovalci niso deležni večje mere intimnosti. Samo v nekaterih domovih organizacija dopušča bolj komunsko ureditev - večji skupni osrednji prostor, namenjen druženju in prehrani. Pri ostalih objektih so prostori za pripravo in uživanje hrane dimenzionirani minimalno. Organizacija kopalnic predvideva štiri uporabnike kot minimalno število, ki si deli eno kopalnico. V starejših objektih kljub opravljenim prenovam še vedno ostajajo večji sanitarni prostori, ki si jih deli tudi do dvajset študentov. Le redki objekti imajo zadovoljivo urejene vertikalne komunikacije, ki bi omogočale prevoz tudi invalidnim študentom. Slika 5; Študentsid.domEcully, Francija (avtoija: Jourda & Perraudin, 1994) Slika 6: Študentski dom Rožna dolina, Ljubljana (avtor: Ivan Štrukelj, 1985) Razmišljanja letniku, št. 2/00 Slika 7: Študentski dom Mestni log, IJubljana (avtor: Zdravko Leskovic, 1983) 5, Mnenja stanovalcev Anketa je bila izvedena z namenom, da bi od uporabnikov in potencialnih uporabnikov zvedeli njihova razmišljanja o bivanju v študentskih domovih. Študentje prvih letnikov naj bi predstavljali skupino študentov brez izkušnje z bivanja v študentskem domu (večina jih še ne biva v študentskih domovih). Stanovalci študentskih domov predstavljajo skupino, ki ima dovolj izkušenj z bivanjem v domovih, da lahko ocenjujejo realno stanje bivanja v študentskih domovih. 40 Analize anket so prinesle nekatere delno že pričakovane rezultate, predvsem veliko željo po večji zasebnosti in možnosti za individualnost. Poleg tega pa še: • V obdobju študija si študentje želijo sprememb že v osnovni človeški potrebi - bivanju v drugačnem okolju. • Vsak študent je večinoma svoje učne navade osvojil že v času, ko je bival še doma. Največkrat je ta prostor predstavljala njegova soba. Ravno tako se kot študentje še vedno najraje učijo v študentski sobi, pri tem pa si 35 30 sostanovalec hrup iz sosednje sobe hrup iz skupnih prostorov hrup z dvorišča zunanju hrup drugo mošl