C.   C.  Postale. — Esce ogni mercoledi e venerdi    —    29 luglio 1927
Posamezna  številka  25  stotink.
Izhaja vsako sredo
in petek zjutraj.
Stane za celo leto 15 L
»       » pol leia     8 »
»       » četrt leta 4 »
Za   inozemsivo
celo leto  lir 40.
Na    naročila   brez   do
poslane    naročnine   se
ne  moremo   ozirati.
Odgovorni  urednik:
Polde  Kemperle.

Si   59
V Gorki, v petek 29. julija 1927.
Leto X.
Nefrankirana pisma se
ne sprejemajo. Oglasi
se računajo po dogo*
voru in se plačajo v
naprej. — List izdaja
konsorcij »Gor. Stra*
že«. — Tisk Katolilke
tiskarne v  Gorici.  Ri»
va Piazzutta si. 18.
Uprava in  uredništvo:
ulica  Mameli   štev.   5.
(prej Scuole).
Teles,    int.   štev.   308.
Scce homo...
> Pilat je dal Jezusa bičati in s tr?
njem kronati ter je vsega razmesar?
jenega in krvavega pokazal razdiv?
jani judovski množici rekoč: »Ecce
homo . .. Glej, človek ...« Hofe! je
vzbuditi v krvoločni tolpi usmilje?
nje do človeka, do človeškega do?
stojanstva, ko jim je predstnvil
Sina Človekovega vsega ponižanega
in do smrii zasramovanega. Toda
Pilatova namera je spodletela: ju?
dovska srca niso poznala ganotja,
temveč so še bolj pobesnela. »Kri?
y.aj gal,« je hüll a človeška zver.
Tudi v vsem našem življenju lah?
ko clan za dnem opazujemo, kako
je smisel za dostojanstvo človeške
osebnosti popačen. Še dandanes v
naši prosvitljeni dobi, ko je beseda
o enakosti in bratstvu vsem na je*
ziku, moramo s trpkostjo gledati,
kako uma z a no zivljenje to vzvišeno
misel iepiu in zaničuje. Tu vidiš
kako izžema bogatuš svojega rev;
nega bližnjega, tam vihii oblastnik
svoj bič nad krivečimi se hrbti; tu
izkorišča plavokrvnez svoje rojstvo
v ncčcdne svrhe, tarn seje bogona?
darjen človek v svoji ošabnosti net
srečo med svojo okolico; tu se pluzi
stremuh po krvavih plečih svojih
sodelavcev kvišku, turn se koljejo
zaslepljeni trpini sami med sabo za
košček    grenkega    kruha.    Povsod
zmagoslavje surove, sebične sile,
domišljave prevzetnosti, pohlepa,
hinuvščine in koristolovstva, člo?
veško dostojanstvo pa do vratu v
blaiu. Pravega, resničnega spošto?
vanja do človeškega dostojanstva
ne zasledimo skoro nikjer.
In vendar je Bog ustvaril človeka
po lastni podobi in mu je vdahnil
neumrjočo dušo. Pismo božje pri?
poveduje: Ko je Bog ustvaril clove?
ka. je rekel:   »Napravimo   človeka
po svoji podobi in naj vlada celi
zemlji!« In Bog je napravil telo iz
ila in je dahnil vanj dušo; tako je
bil ustvarjen prvi človek.
Vsi smo tedaj Očeta enega sinovi,
vsi smo bratje. Vsak izmed nas, pa
bodi v stas in obraz tak ali tak,
je ustvarjen po božji podobi, ima
neumrljivo dušo. To ie vsebina in
veličina človeškega dostojanstva, s
katerim ne more tekmovati ne bo?
gustvo in ne rojstvo, ne znanje in
ne darovitost, ne sila in ne oblast.
Vsak človek, pa bodi še tako ne?
znaten in pozabljen, zavzema v clo?
veštvu svojo posebno mesto, prej;
me od Stvarnika svojo posebno vlo?
go, ki jo je dolžan izpolniti. Ker
ima to doižnost, ima tudi pravico,
da igra to vlogo svobodno in nemo?
teno. Tako se glasi božji nauk o
človeškem  dostojunstvu.
Ko bo ta svetla misel prodrla v
temine sedanje zmaterijalizirane,
samo po tvnrnih dobrinah htepeče
dobe, pot em se bomo začeli bližati
preroditvi človeške družbe. Kakor
je Kristus raztrgal verige suženj? \
stva, ki je do njegovega prihoda
moriio človestvo s tern, da je s svo?
jim naukom vrnil človeku spet nje?
govo dostojanstvo, tako se bomo
tudi mi otresli vsega zla in gorja, ki
nas tlači pri vsakem našem koraku,
če pripomoremo človeškemu dosto?
janstvu do veljave. Odiranje v go? \
spodarskem zivljenju, neskladnost
v socialnih zudevah, ostrine, in kri?
vice v poliličnih bovbah in še net
štete druge pogubne prikazni vsa?
kodnevnega /Avljenja bodo zginile,
ko se bo človeštvo zavedlo dosto?
janstva, ki pritiče posamezniku po
božji postavi. Tedaj bo zavladal
zemlji človek in ne bo gospodarila
več zvcr v človeški podobi.
Kaj se cjodi po svetu?
Suho in medlo se bere ta stavek:
Od 21. do 24. julija se je vršil na \
Velehradu kongres    za   zedinjenje
cerkva. Toda kakor se iz tega stav* I
ka ne razbere velika važnost    teh •
zborovanj, tako moramo naše brav* ;
ce opozoriti na vedno večji vpliv, ;
ki ga imajo velehrajska zborovanja ;
po vsem    slovanskem    krščanskem
•svetu. Saj  je zbor goreeih mo/, ki
se že par let zbirajo nad Metodo«
vim grobom (sicer še ni prav natan^
ko dognano    je4i    grob    Metodov
ravno    na Velehradu)    izvrševalec
oporoke    sv.     bratov     iz    Soluna:
naj    se    vsi     bratje     zedimjo     v
eni Cerkvi, v Cerkvi Kristusovi, vo*
deni po Petrovih naslednikih.
Na Velehradu.
Majhna vas je Velehrad sredi
Morave, dežele, kjer sta sv. Ciril in
Metod najprej zasadila znamcnje
križa. Danes šteje Velehrad 800
duš. Toda, kakor je Velehrad za
turista ali izletnika le malopomem=
ben kraj, tako je zgovorna priea za
slovanskega katolieana. Saj je tu
stala za Metodovih easov majhna
cerkcv. Ko so kopita madžarskih
hard zanesla na Moravo pustošenje
in razdejanje, je Velehrad in Me*
tod-ova cerkvica izginila v razvali;
nah. V 13. stoletju pa so poleg sta*
rega cistercianskegag samostana se*
zidali veličastno baziliko posvečeno
Materi božji.    V 18. stoletju so jo
prenovili. Poleg bazilikc je manjša
cerkev nazvana Cirilka.    Ta    stoji
baje na prostoru    one    znamenite,
stare eerkvice. To so tisti sveti kra*
ji, kamor so se žezdavnaj zgrinjale I
trume    pobožnih Slovanov iz vseh I
delov    slovanskega     prostranstva. i
Posebno slovesni so bili dnevi    ob
tisočlctnici    prihoda sv. bratov na
(Moravsko l. j&,-j. in ob tisočletnici
Metodove smrti 1. 1885.
Na Velehradu je pa tudi sedež
mednarodnc verske organizacije za
ccrkveno zedinjenje. Ta organiza*
eija je »Apostolstvo sv. Cirila in
Metoda«. In baš mi Slovenci sme*
mo biti ponosni, da je mož iz na*
šega rodu udaril temelje tej veliki
in pomembni cerkveni organizaciji.
Veliki Slovenec, škof Anton Martin
Slomšek. je sklenil ustanoviti druž*
bo molitvc, ki naj izprosi zedinje*
njc ločenih Slovanov s katoliško
Cerkvi jo. Leta 1852. je Slomšek za*
pisal v »Zgodnjo Danico«: »Kristus
še dandanašnji kaže oblaeilo svoje
svetc Cerkvc bolj ko kdaj poprej
raztrgano, zlasti med obilnimi ko*
lenji sicer tako pohlevnih, obilno
cbdarovanih slavskih rodov, ki so
si tako blizu — in. vendar tako da«
lee med scboj.« Živi Slomškovi be*
sedi se je odzvalo na tisoče ljud*
stva, ki so pristopili v »Bratovšeino
sv. Cirila in Metoda«.
Ko ie slovenski apostol Slomšek
zatisnil    trudne    oei,    je    njegova
ustanova jcla zamirati, dokler ni
poznejši olomuški nadškot dr. An*
tonin Ciril Stojan Slomškovo bra*
tovšeino prenovil. L. 1891. je bilo
že prej omenjeno »Apostolstvo«
ustanovljeno ter je razširilo svoje
plodonosno delovanje prav na
široko.
Velehrajski kongresi.
Če bi nič drugega »Apostolstvo
sv. Cirila in Metoda« ne storilo, je
že to nevenljiva zasluga, da se na
njegovo pobudo sklicujejo danes
žc v mednarodni javnosti znani ve*
lehrajski cerkveni kongresi. Na teh
zborovanjih se zbirajo najbolj
brihtni možje, ki temeljito poznajo
dusevnost ločenih bratov in ustroj
njih cerkva ter išeejo pota za zbli*
žanje. Po svojem prizadevanju za
to vzvišeno stvar je postal svetov*
no znan miadi škoi Mihael d' Her*
bigny, ki je sovjetsko Rusijo krl*
žem prehodil, da se pouči o njenih
razmerah. Spisal je veliko knjig o
verskih razmerah med pravoslavci.
Ena izmed zadnjih znamenitih je
»Križ pod sovjetsko zvezdo« (Das
Kreuz unter dem Sowjetstern). Tu*
di mi Slovenci imamo v osebi ljub*
ljanskega vseučiliščnega profesor*
ja drja Franca Grivca odličnega in
širom Evrope že znanega borca za
eerkveno zedinjenje. Še dolgö vr*
sto takih mož bi morali našteti, čc
bi hoteli omeniti, kdo se bori za
stvar, katero sam Kim blagoslavlja
kot eno izmed prvih nalog sedanje
dobe.
Prvi kongres na Velehradu so
sklicali leta 1907. Potem so se ti
kongresi zmeraj z vcejo pomemb*
nostjo vrsili 1. 1909, 1911 in 1924.
Prcd dvema letoma je pa bila Ljub*
¦ Ijana izbrana, da se v njej zbero
zborovalci o vzhodnem bogoslovju.
In letos, kakor smo že uvodoma
brali, se je otvoril kongres 20. ju*
lija zvečer pod pokroviteljstvom
knezoškofa drja Prečana. Prcd kon*
gresom je papež poslal posebno po*
zdravno pismo jugoslovanskim in
čcškoslovaskim škofom.
Letošnjega kongresa se je udele*
žilo kakih 20 škofov in 400 drugih
duhovniskih in svetnih poznaval*
cev vzhodnega vprašanja.
Naj nam ho dovoljeno za brav*
ce, ki se za unionistieno gibanje
pobližje zanimajo, navesti iz sezna*
ma naslove glavnih predavanj in
predavateljev. Pa tudi priprosti
bravec se bo seznanil z delom kon*
gresa. Predavali so: dr. Vasica iz
Olomuca o prizadevanju sv. Cirila
in Metoda za zedinjenje cerkva;
dr. Dvornik iz Präge je razpravljal:
Slovanska apostola v luči bizantin*
ske zgodovine: pater Gordilo iz RU
ma je razpravljal o pravoznanstvu
pri svetih očetih na vzhodu in za*
padu. Kncz Volkonski iz Pariza je
govoril: Kako idealno in realno
opisu.ie.jo Cerkev pisatelji: Dosto*
jevski, Mercžkovski in Solovjev;
škof Herbigny je imel razpravo:
Položaj cerkve pri pravoslavcih;
pater van Gineken je dokazoval,
kako so duhovne vaje gotovo sred*
stvo za zbližanje cerkva; pater Sa*
hiville iz Belgrada je še govoril, je*
zuil Bladoin o- Oiientaiskem bogo*
služju in še cela vrsta drugih o slie*
nih vprašanjih. Glavni tajnik Apo*
stolstva Jemelka je poročal o sta*
nju Apostolata. Zborovali so še
številni drugi odseki, oglašali so se
celo zastopniki kaldejske in drugih
cerkvenih  družb  v  orientu.
Kako važen je bil letošnji kon*
gres dokazujc tudi zanimanje vlad*
nih. in politienih krogov. Na Vele*
hrad je praška vlada poslala za*
stopnika zunanjega ministra in rav*
natelja tiskovnega urada.
Iščimo z  ljubeznijo zgubljena
zlata zrna.
Tak naslov smo letos v januarju
v »Straži« že brali. To je bilo ob
priliki, ko smo poročali o sprejemu
italijanskih katoliških visokošolcev
pri sv. očetu. Takrat je Pij XI. po
vzgledu svojih slavnih prednikov
govoril tudi o verskih loeinah na
vzhodu.
Ne bi prav zakljueili današnjega
našega razmotrivanja, ee se ne bi
spomnili vzvišcnih besed iz Kima,
ki se glase, da je z ljubeznijo treba
iskati izgubljenih zlatih zrn. Od
zlatonosne skale odkrušeni drobei,
je papež tedaj naglasil, imajo še
vedno v sebi zlata zrna. In še eno
misel je sv. oče poudaril, namreč,
da morajo katoličani na zapadu
premagati predsodke napram slo*
vanskemu pravoslavnemu vzhodu.
Le po tej poti se bo dalo closeei, da
bodo vse ovee v enem hlevu.
Delajmo tudi mi primorski Slo*
venci, ki smo po svoji zemljepisni
legi nekaki posredovalci med zapa*
dorn in vzhodom, ee ne drugacc pa
vsaj z molitvijo, da se testament sv.
slovanskih bratov in našega Slom*
šeka izpolni!
Okno v svet.
Sestanek na »mostu miru«.
Prcd sto leti je bil sklenjen mir
med Zcdinjenimi državami in Ka?
nado. V spomin na ta dogodek so
nižje Niagarinih slapov zgradili
»most miru«. Na tem mostu se bo*
do sestali angleski ministrski pred*
sednik Baldwin, princ Waleski, zna*
ni podpredsednik Zedinjenih dr*
žav Dawes in finaneni minister Kel*
logg. Ali pomeni to zvezo med An*
glijo in Ameriko?
»Umrl v službi proletariata«.
Osmrtnice v sovjetskih listih pi*
šejo o smrti 20 visjih sovjetskih
uradnikov. Pripisano je, da so umr*
l.i v službi proletariata. Iz tega se
domneva, da so jih protirevolueijo*
narji spravili s sveta.
Madžarska posredovalka?
Na Bledu, ki je danes sredisee
politike za Balkan, se je scstal ita?
lijanski poslanik Bodrero z madžar*
skim poslanikom v Beogradu. Po*
slanika sta sc menda razgovarjala
o razmerju med Jugoslavijo, Mad-
žarsko in Italijo. Baje bodo Mad*
žari napeli svoje sile, da pride cl;
eim hitrejšega prijateljstva med
Italijo in Jugoslavijo.
Lord se oglaša.
Angleški lord Kothermere, ki
ima veliko besedo pri angleskem
tisku, se je pred kratkim postavil
za revizijo trianonske mirovne po*
godbe. S tem je pa trčil ob češko*
siovaškcga zunanjega ministra Be^
neša, ki je lordu pisal, naj se ne me*
ša v politiko.
Seipel bere levite.
Avstrijski državni kancler dr.
Seipel, ki bi ga lahko po vsej pra*
vici zvali »železnega«, je v torek na
seji zbornice imel prav krepek go*
vor proti povzrociteljem nemirov.
Socialisti so bili kot polite mačke.
^rrsm z.
»GOR1SK A STRAÄA*
DNEVNE VESTl.
Porcijunkula
pri Mariji v Logu pri Vipavi dne
1. in 2. avgusta 1927. 1. avgusta. Ob !
3 uri popoldne pričetek spovedova*
nja. Zvečer ob Ave Mariji pete li*
tanije Matere božje z blagoslovom.
Po blagoslovu se ne bo več spove*
dovalo. — 2. avgusta. Spovedovanje
se prične ob 5. zjutraj. Ob 6. pridi*
ga in sv. maša. Ob 7. druga sv.
maša. Ob 8. tret ja sv. maša. Ob
10. pridiga in sv. maša. Po sv. maši
litanije vseh svetnikov in blagoslov
kot sklep porcijunkulske pobožno*
sti.
Po drugih cerkvah v vipavski de*
kaniji ne bo mogooe dobiti por*
cijunkulskih odpustkov. Cerkev
Matere božje v Logu je dobila to
milost za dobo petih let. Marija nas
vabi, da se te pobožnosti v naj*
obilncjšem številu udeležimo! —
Predstojništvo cerkve Matere bo-
žje v Logn pri Vipavi.
Pogreb g. Tomaža Juga.
V sredo 27. t. m. se je vršil v
Solkanu pogreb nepozabnega g. To*
maža Juga, šolskcga ravnatelja v
pokoju, moža, ki je rezai prve
brazdc in metal prva semena ljud*
ske izobrazbe v srca Solkancev. Ti*
soeglava množica se je zbrala pred
hiso pokojnikovo, da bi izkazala
zadnjo east vrlemu možu, ki v res?
nici ni živcl zase, pač pa za druge.
Od šolskih otrok, ki so ga poznali
komaj prcko svojih učiteljev, mla*
denicev in starejših, ki jim je bil
ueitclj in prvi svctovalec, so se ude*
ležili pogreba tudi njegovi prijate*
lji in zastopniki raznih oblasti.
Mnogoštevilni moški pevski zbor
mu je zapel tri žalostinke, ki so
globoko grabile v naše duše, ker si
eutili, da so jih peli pevci, njegovi
nckdanji učenci, svojemu dobrot*
niku, v cigar sreih je zvencla ža* !
lost in dihala hvaležnost Ob od*
prtem grobu se je poslovil od po*
kojnika njegov prijatelj in naš duš*
ni pastir pree. g. dekan, ki je v krat*
kih, a res ganljivih besedah pouda*
ril Toniaževe vrline, kot ueitelja,
občinskega tajnika, organista itd.,
moža, ki je vsestransko dclil do*
broto na levo in desno ter je ljubil
svojo rojstno vas prav z otroško
ljubeznijo. Njcgova duša je bila
polna, in bogato je pila ob cistern
studencu verskega preprieanja in
se soneila v soncu Ijubezni do Bo*
ga in pravega katoliškega udejstvo*
vanja. Solze ganotja so popile po*
slednje besede pree. g. Rejca in
marsikako oko se  je orosilo.
Za prijatclje njegove, ki so mu s
spoštovanjcm in ljubeznijo stali ob
strani, za nje, ki jim jc bil mentor
na težki poti učiteljevanja, je po*
vzel besedo g. Križman iz Gorice, I
ki je očrtal zasluge rajnega Tomaža
na ueiteljskem polju: hvalil njego*
vo ljubezcn in požrtvovalnost do
sole, ki ni hirala z njegovo telesno
silo, pač pa je rasla, da mu je po*
staia druga potreba. Tomaž je bil
borec za ljudske sole na Goriškem,
ki so bile y njegovih dneh v zelo
pielem številu, Tomaž je bil propa*
gator ljudske izobrazbe svojemu
rodu. Pa nc samo svojim, tudi Fur*
lanom, med katere ga je zanesla
prva njegova pot, je delil v obilni J
meri darove svojega duha. In prcko
Tolmina v Kanal in Rihemberg v
svojo rojstno vas, povsod je sprem*
Ijala pokojnika na ueiteljskem po*
tu ista vciika in nesebična ljubav
do ubogih in razžaljenih, majhnih
in zanieevanih in to ga je pospremi*
lo še preko groba, nad zvezde.
Pa se je oglasil, kot tretji in sled*
nji, ljubljencc rajnega, Pepč, naš
dr. Jožef Bitežnik, ki je v imenu
Solkancev, sorojakov svojih, vzel
slovo od g. Tomaža, ki je liki sveča
se povžil v Bogu in za bližnje. Iz
sole, kjcr je svojim malim z oče*
tovsko ljubeznijo delil kruha prve
izobrazbe, polagal v njih srčeca pr*
ve pojme o Stvarniku pa o stvareh,
kjcr je bil ves njihov in preko obrt*
no*nadaljevalne sole, kjer je budil
v učencih ljubczen do dela, odpiral
oči v gospodarski svet, pa v »kan*
cliji« in cerkvi in v petju je njego*
ya bogata duša dajala, ljubila in se
zrtvovala. In kakor v življcnju
združcn s Solkanci, z delavcem, o*
brtnikom, trgovcem in inteligen*
torn, tako tudi v smrti jc hotel, biti
združen s svojimi pri sv. Roku. In
ta žclja se je dragemu g. Tomažu
tudi izpolnila: »V zemlji domači,
da truplo leži«.
Nova rnaša.
Dne 7. avgusta bo pel prvo sv.
mašo v Sovodnjah pri Gorici č. g.
Serafin Pelicon, salezijanec, ki je
svoje študije dovršil v Rimu. Slo*
vesnost se bo vršila v še ne popol*
noma dograjeni vikarijski cerkvi.
Slavnostni govornik bo e. g. Peter
Butkovie, župnik v Zgoniku, sovo*
•denjski rojak. Sovodenjci se že z
veliko vnemo pripravljajo na slav*
nostni dan. Novomašniku želimo že
danes mnogo srcče na težavni živ*
ljenjski poti.
»Oj ta vojaški boben«
jc zadonel tudi v našem uredništvu
in je odpoklical dragcga tovariša
prof. Radota Bednarika, katcri odi*
de te dni odslužit svojo vojaško
dolžnost. Ko se poslavljamo od
n.iega mi njegovi sodelavci in prija^
tclji in mu želimo mnogo vesclih
dni v vojaški suknji, vcmo, da ga
sprcmljajo cnakc žclje našega ljud*
stva, kateremu je napisal toliko
spodbudnih besed in zanimivih
stvari zlasti v »Goriški Straži«. Vsi
skupaj mu kličemo: Bodi zdrav in
vrni sc krepak med nas, ki rabimo
moenih in korajžnih fantov!
Obsojeni trgovci.
V zadnjem tednu je ajdovski
sodnik obsodil vcč trgovcev iz Ri*
hemberga, ker se niso držali oblast*
venih prcdpisov. Pregrešili so se
zlasti gledc določb za razprodajo
oljii. Obsojeni so bili na 100 lir glo*
be in na sodne stroške.
Kraljev testament.
Brž po smrti kralja Ferdinanda so
odprli njegov testament v nadško*
fijski palači. Ves denar, ga je precej
miljonov, se razdcli na enake dele
med. otroke. Ravnotako tudi po*
sestva in palace.
Gostje iz inozemstva.
Letos je Italijo in njene starinske
izkopinc obiskalo 724 tujcev več
nego lani. Lani jih jc prišlo 8729.
Tujski promet je eden izmed prvih
virov dohodkov.
»Ženski svet«.
Zadnji »Zbornik« prinaša pod
naslovom: »Opomnje k »Ženskemu
svetu« daljši članek, v katerem o*
pozarja čiankar na poidlagi lctoš*
njega lctnika na kriva in pogubna
načcla, s katerimi skuša »Ženski
svet« na prikrit način otrovati na*
še žcnstvo. Protikrščanski duh,
pravica do nenravnosti in omeje*
vanje porodov bi bili samo v glav*
nem brezverski ocvirki v plehki fi*
lozofčni juhi, ki jo tržaški «2enski
svct« podaja slovcnskemu ženstvu
lozofični juhi, ki jo tržaški »Ženski
je za naše katoliško ženstvo zelo
ncvaren list, ker je brcz vsakih vcr*
skih načcl in ker širi nravstvcno
skrajno zmotnc in kvarne nauke.
7ai list pa ni v toliki meri odgovor*
no uredništvo kot pa konzorcij in
lastniki, ki jih moramo iskati v
prednjiii vrstah tvždškega cdinjaš*
kega kroga«, tako zakljucuje »Zbor*
nik« in mi sc mu pridružujemo.
Francosko   raznarodoyanje.
Tržaški »Piccolo« razgrinja za*
lostno sliko, kako francoska oblast;
va v Tunisu nasilno raznarodujejo
tja priseljene Italijane. Pripovedu=
je o nekem slučaju italijanskega
pri.seljenca, ki je vstopil v francos*
ko državno službo in sprejel zaradi
place tudi francosko državljanstvo.
Mož ima tudi sina vojaškega obve?
zanca. Ko se je ta hotel predstaviti
italijanskemu konzulu, je sodišče
izreklo, da je francoski državljan.
»Piccolo« pristavlja, da na tak nasi*
len naein je pač lahko jemati na*
rodnost tistemu, ki se ne more bra*
niti in da je to pravi križev pot za
italijans'ke rojake. »Piccolo« ima to
pot prav.
Kandidati v Sloveniji.
V zadnjih dncvih so že vse
stranke v Sloveniji postavile svoje
kandidatnc liste. Dr. Korošec kan*
didira v Ijubljanskem in maribor*
skem okrožju. Žerjavova struja ie
v Ljubljani postavila za kandidata
glavnega urednika »Jutra« drja
Kramcrja, v volivncm okraju Ljub*
ljana * Novo mesto kandidira dr.
Žerjav, v mariborsko * ccljskcm pa
dr. Pivko. Radikalna stranka bo
postavila lastnc kandidatc za Ljub*
Ijano * Novo mesto, drugjc bo pa
pcdpirala SLS. Socialisti gredo v
volivno borbo precej razprti.
Papežev kancler — Nemec.
Papež je določil za svojega kan*
clerja, t. j. načelnika papcške pisar*
ne, kardinala Andreja Friihwirta.
Bajc je prvič, da ima to visoko me*
sto Nemec.
Vse leti.
Neka bogatašinja v Londonu je
priredila imenitno gostijo. Vsem
gostom pa je naročila, da morajo
prileteti v aeroplanih, sicer ne bo z
gostijo nič.
Neka nemška zrakoplovna druž*
ba je pa povabila na izlet z letalom
neko 89 let no damo. Ta je najsta*
rejša ženska, ki je kdaj bila v le*
talu.
Infantinja — redovnica.
Spanska infantinja Izabela Al*
fonza, ncčakinja ši^anske kraljice,
je pred kratkim prosila za vstop v
red bosih karmeličank.
Živa vera.
Sovjetska vlada je vrnila verni*
kom slavni Alcksander Newsky
samostan in patrijarhsko cerkev.
Toda stavila je pogoj, da morajo
verniki vcličastne stavbc sami ob*
noviti in vzdrževati. Na tihem je
brezverska vlada upala, da se bo
pokazalo, kako malo se ljudjc za*
nimajo za take reči. A glej. Tckom
ene urc jc 12.000 vernikov prineslo
za cerkev 75.000 rubljev.
Kljub  vsej   protivcrski  boljšcvi*
t ški r.ropagandi, ki stanc miljone, jc
j ruski narod ostal zvest    slovanski
vernosti.
Obisk obrtnih šol.
Vse tvrdke v krajih, kjer so
obrtne sole opozarjamo. da so dol*
znc obvestiti in posiljati svoje va*
jence izpod 18 let v večernc obrtne
sole. Tozadevno opozorilo mora
tudi viseti v delovnih prostorih na
vidnem mestu.
Pritanej.
Sturi Grki so svojim zaslužnim
možem na starost preskrbeli brcz*
plačno hrano in stanovanje v tako*
zvanem Pritaneju. Danes imamo
bolnišnice za pse in podobno zver*
jad, dogaja se pa,    da odlični na*
Maurice  Leblanc:
Skrivnostno oko.
(Doživljaji Arsena Lupina.)
»Falot!« si je mislil Lupin, »do*
bro razume svoj posel.«
Lupin, ki je dobro vcdel, kaj
mora podvzeti, si je bil na jasnem,
da je obisk pri takem nasprotniku
kočljiva zadeva. Lahko se zgodi, da
bo Daubrecq kot zmagalec ostal na
bojišču in da se bo pomenek po*
poinoma drugačc zasuknil, kot si
Lupin želi. Vendar sc je zbral, ko
je Ziislišal v soscdnji sobi korake.
Daubrecq je vstopil. Ne da bi spre*
govoril bescdico, je povabil Lupina,
ki je med tern vstal, naj zopet sede.
Sam je sedel za pisalno mizo ter je
pričel obračati v roki posetnico:
»Gospod doktor Vernes?«
»Da, gospod poslanec, dr. Vernes
iz Saint Germaina.«
»Vidim, prihajate po naročilu go«=
spe Mergy. Gotovo je vaša paci*
jentka?«
»Da, slučajno. Prej je nisem po*
znal,    doklcr me niso zdaj v zelo
žalostnih okoliščinah pozvali k
njej.« — »Je bolna?«
»Gospa Mergy se je zastrupila!«
»Kaaaj?« plane Daubrecq s stola,
»kaj pravite? Zastrupljena, mogo-
če je že mrtva?«
»Ne, doza ni bila dovolj močna.
Če ne nastopijo kake komplikacije,
upam, da bo gospa Mergy rešena.«
Daubrecq je molčai ter je nepre*
mično obstal, z obrazom obrnje*
nim proti Lupinu.
»AH me gleda? ... AH ima oči
zaprte?« je tuhtal Lupin. Strašno
ga je motilo, da ni mogel zreti v oči
svojega nasprotnika, ker je ta imel
dvojno Qviro. Vrhu naočnikov jc
nosil še črn ščipalnik, ker jc bil bo*
Ian na očeh kot mu je pravila go*
spa Mergy. Kako naj torej uganc
njegove misli, če ne more vide ti
njegovih oči? Čez hip je Daubrecq
spct vprašal:
»Torej gospa Mergy je rešena ...
In vas pošilja k meni? ... Tega ne
razumem dobro. To damo zelo ma*
lo poznam.«
»Zdaj pride kočljiva točka,« si
je mislil Lupin, »naprcj!«
Z neokretnim glasom bojcčega
človeka je povedal:
»Moj Bog, gospod poslanec, so
slueaji, ko je dolžnosti zdravnika
zelo težko izvrševati; ko se nc ve,
kako ... Vi boste bržkonc menili,
da moji razlogi... Na kratko, ko
sem gospo Mergy preiskoval,^ se je
hotcla še enkrat zastrupiti. Stekle*
ničico je imcla še pri sebi. Ko sem
jo ji iztrgal, je začela blesti ter je
v prctrganih stavkih govorila:
»Daubrecq je bil... Moj sin ...
Daubrecq ga je vzel. Nazaj naj ga
da, če ne, ne morcm živcti.« Tako
nckako jc fantazirala. Tedai sem si
mislil, da vas moram obvestiti. Pri;
šel sem naravnost od nje po last*
nem nagibu ...«
Daubrecq je dolgo premišljeval
prcdno je odgovoril.
»Torej prišli ste, gospod doktor,
da me vprašate, kje je otrok, ki je,
kot domnevam, izginil. Nc res?«
»Popolnoma tako.«
»In v slučaju, da bi jaz to vedel,
ali bi ga hoteli peljati nazaj k ma*
teri?«
»Prav rad.«
Spet je nastopil dolg molk. Lupin
si je dejal: »AH se je res ujel na
mo jo past? Ali je grožnja s samo*
morom že zadostovala? Težko. In
vendar se on obotavlja.«
»Dovolite,« je rekel Daubrecq,
ko je segel po telefonskem slušalu
na mizi. »Nujno moram nekaj tele*
fonirati.«
»Prosim, prosim, gospod posla*
nee.«
Daubrecq je klical: »Halo, gospo*
dičnal Zvežite me s številko 82.219.«
Ponovil je številko in neprcmično
eakal.
Lupin sc jc smchljal: »Policijsko
ravnatcljstvo, ne res? Glavno taj*
ništvo? ...«
»V resnici, gospod doktor ... Vi
torej veste za številko?«
»Da, kot sodni zdravnik moram
včasih tja telefonirati.«
V sreu se je pa Lupin vprasal:
»Kaj za vraga naj to pomeni?
Glavni tajnik je Prasville ... Kako
se ravno nanj obrača?«
(Dalje.)
»GOKISKA STKA2A«
Stran 3.
rodni delavci, pesniki, znanstveni?
ki in drugi umirajo srcdi ceste. Pa-
rižani so se te dni zganili in so pri*
čeli za bcdnc leposlovcc in umetni?
ke zidati palačo, Pritanej, kjer bo-
do ti ljudje imcli dostojno prebi?
vališčc.
Preveč ljudskih šol.
V Sloveniji bodo ukinili celo vr*
sto ljudskih šol. Baje jih imajo pre*
vcc. Učiteijstvo sc boji novih re*
dukcij. Bodo pač morali starejše
vpokojiti in nastaviti mlajše, ker je
naraščaja po učiteljiščih na košc.
Bela smrt.
Blizu mesta Barode v Indiji so
zgradili Angleži vclikanski nasip, ki
je 35.000 kubienim metrom vode
branil, da niso udrli v dolino. O?
menjcni nasip pa se je zmehčal in
zrušil, valovje je udrlo preko nje?
ga in pokopalo pod seboj vasi in
zemljo. 1ÜÜÜ ljudi je baje utunilo.
Uporni pek.
Na Siciliji se ni hotel neki pek
Ahil Sala pokoriti oblastvcnim na-
redbam glede peke. Sodnik 14a je
zašil na 3 mesece zapora. Prefekt
pa je hotel Salovo trmo zlomiti s
koniinacijo. Za tri leta ga je poslal
tja.
Okradeni nadškof.
Pred nekaj noemi so tatovi udrli
v palačo zagrebškega nadškofu in
so ukradli 70.000 dinarjev. Noe jc
tatove dala, noe jih je vzela.
do 2 kg; peteršilj 90 cent, do 1 L
kg; radič cent. 80 do 2.60 kg; špi*
naea 80 cent, do 1 L kg; fižol v
stroeju L 1.40 do 1.70 kg; vrzote 90
cent, do 1 L kg; bučice 70 do 90
cent, kg; neoluščen fižol L 1.40 do
1.60 kg; oluščen L 2 do 2.20 kg; fige
L 2 do 2.40 kg; smukvice L 5 do 6
kg; limoni 15 do 20 cent, komad;
jabolka 80 cent, do 1.40 kg; hruske
L 1.20 do 2.20 kg; breskve L 2.80 do
5.40 kg; sliva 80 cent, do 1.20 kg;
maslo sveže L 14 do 15 kg; maslo
presno L 17 do 18 kg; mleko L 1 do
1.10 liter; jajca 50 do 55 cent. kom.
Darovi.
Za »Slovensko sirotišče«: Kmeč*
ka posojilnica v Komnu 100 L; pre*
plaeila za knjigo »Gospod Luka«
15 L. — Srčna hvala!
SPozdravljena!
Iz sipohep svefa.
Gel koš doktorjev.
Univerza Golumbia v New Yor?
ku je podelila letos 4000 doktorskih
diplom. Stejejo, da so newyorske
univerzc koncem ietošnjega šolske?
ga leta »naredile« okoli 10.000 no?
vih doktorjev. V celi Ameriki jih
bo pa kakih 100.000. Pripomniti je
pa treba, da se na ameriških visokih
šolah novi doktorji hitreje »naredi?
jo« ko pri nas.
»Dienst ist Dienst«.
Tako so menili stari avstrijski
feldvcbeljni. Takega mnenja jc bil
bržkone tudi neki obeinski policaj
v Belgiji, ki je oglobil samega kra?
lja. Kralj Albert se je namree v av?
tomobiiu prehitro vozil in ima na
vesti prcstopek čez policijsko cest*
ni red. Seveda pa policaj ni vedel,
da ima kralj a pred sabo.
Žetev je velika ...
Več kot 1000 miljonov ljudi še
išče prave vere. Vseh katoliških
duhovnikov pa je le 312.000. V
Afriki pride na 82.000 paganov le 1
duhovnik, v Indiji na 100.000 eden,
v Oceaniji na 110.000, na Kitaj*
skem na 180.000, na Japonskem pa
pride le 1 duhovnik celo na 220.000
ljudi.
Amerikanski obisk.
Sloviti ameriški pisatclj Kipling
živi in dela rad v samoti. Najbolj
se boji nadležnih obiskov. Nekega
dne je bil ravno zatopljen v svoj
najnovejši spis, kar se vrata z ro?
potom odpro, služabnik ob vratih
se zvrne okoli in v sobo stopi kar
žarcč od veselja neki Amerikanec.
Za roko je vodil svoja dva nade?
budna sinčka. Oblastno je vprašal:
»Ste vi mister Kipling?« PLsatelj je
boječe prikimal. »No, poba,« za?
vpije Amerikanec, »to ie mojster
Kipling, zdaj sta ga videia. Zbo?
gom!« In je odropotal.
Tržne cene.
28. julija 1927.
Česen L 1 do 1.10 kg; zelje sveže
L 1 do 1.20 kg; zelje kislo L 1.80 do
2 kg; čebula 80 do 90 cent, kg; pesa
40 do 50 cent, kg; fižol navaden L
1.80 kg; koks L 2.20 kg; solata 80
cent, do 1 L kg; melancani L 1 do
1.20 kg; krompir 50 do 60 cent, kg;
peveroni L 1.40 do 1.60 kg; paradiž?
niki 50 do 60 cent, kg; grah L 1.80
Nova maša v Tomaju.
— V nedeljo 24. t.
m. je bil za našo župnijo lep zgo?
dovinski dan. Po dolgih 33. letih je
bila v naši župni cerkvi zopct nova
sv. maša, tokrat nova maša č. g.
Alojzija Guliča iz spoštovane kr*
Šeanske družine iz Dobravclj. —
Zadnje dni tedna so se dekleta
prav marljivo gibala v cerkvi, pra?
la, snažila in jo s pomoejo eč. šol.
sester prav lepo okrasila z zelenjem
in evetlicami. Nazadnjc so se od?
zvali tudi fantje in napravili 2 lepa
slavoloka, vcejega pred cerkvijo in
manjšega pri župnišču. Ob 10 in
četrt se ie jel pomikati sprevod s
križem na eelu iz župnišča v cer?
kev. Slavnostni govor je imel vle.
g. Adolf Simonie, bivši naš župni
upravitelj, sedaj v Brczovici. S
krepkimi besedami je potegnil nase
pozornost nabito polne cerkve, ko
je govoril o sreči in težavah duhov?
skega stanu. Izražal je željo, da bi
nam matere vzgajale otroke v stro*
go kršeanskem duhu in tako po-
množile naše redke duhovniške
vrste. Po pridigi je podelil slavlje*
nec svoj novomašniški blagoslov.
Pri sl-ovesni sv. maši z asistenco
mnogih duhovnikov ie novomašnik
obhajal svojo mater, bratca in se?
siri. Slavnost se \c zakljueila s pe?
timi litanijami in slov. blagoslovom
ob 4 in pol popoldne. übe slavnosti
je spremljalo izbrano petje našcga
cerkvenega zbora pod vodstvom
gosp. župnika. — S prihodom novo?
mašnika nam \c ncbo naklonilo nc?
kaj prcpotrebnega in zazeljenegü
dežja. Bodi to dober znak njegove?
ga prihodnjega dušnopastirskcga
delovanja. Naj bi rosica božjih mi?
losti, katerih delivcc je postal no?
vomašnik, blagodejno namakala kr?
šeanska srca našega naroda!
Prua sy. dorit.u v Vmlm.
^estindvajset let je menda pote*
klo, odkar so se prvaški farani
z-brali k novi maši svojega rojaka e.
g. Alberta Lebana. Po 26. letih v ne?
deljo 24. julija je tedanji novomaš?
nik stopil na leco in govoril v mo?
gočnih besedah svojemu rojaku in
mlajšemu sobratu č. g. Mirku Zor?
nu, ki je na ta dan prvič pristopil
k altarju.
Kdor je videl priprave, slavoloke
in mlaje, ki so jih prvaški fantje in
dekleta s toliko ljubeznijo delali, je
. pač moral priznati, da je tudi naš
Vipavec še globoko veren in da
; spoštuje svojega duhovnika;; to
spoštovanje izvira iz globoke vere,
da je duhovnik res pravi delavec
za ljudski duševni in narodni bla?
gor. Iz vseh lepih sosednih vasi in
sel so se tmmoma zgrinjali verniki'
na prelepi gričck s farno cerkvijo,
ki stoluje prav nasproti Gradišea,
odkodcr je nesmrtni duh rajnega
Šimena znplaval nad množico. Prav
gotovo ie bdel v lep em dopoldnevu,
kot so lepi nedeljski dopoldnevi le
v vipavskem dolu, in pisal z ne?
vidno roko svojemu sobratu ono
prekrasno pesnitev:
Kar seješ Ti, — iz roda v  rod
nebeški bo množil Gospod.
Ne misli nase blugi mož;
i Ti za druge delal boš,
za druge boš oral, sejal; —
če drug pa tu bo snopje bral,
vse zrnje to pa Tebi
Bog spravi tarn na nebi.
Bučno so donele nove orgle pod
spretno roko, pod svod so zaplavali
akordi prošnje k sv. Duhu, ko je
slavnostni govornik č. g. župnik Le*
ban končal svoj govor. Med sv.
mašo je domači zbor lepo pel. Mo?
ški sektet iz Gorice sestavljen iz
samih prijateljev in znancev č. g.
Mirkota je slovesnost še povečal.
Ko je pa zazvenela »Kdo je ta?« iz
Sattnerjevega oratorija in »Mo*
gočno nam obvari dom in rod« iz
srebrnoeistega grla našega goriške*
ga slavčka, so se vsi okoli cerkve
stoječi kar drenjali v cerkev.
Po končani cerkveni slovesnosti
je zbrana ožja družba novomašni*
kovih povabljencev izročala nove*
mu delavcu v vinogradu Gospodo*
vem pozdrave naših organizacij in
ga bodrila, naj krepko zastavi dleto,
da izkleše iz naših ljudi zdrave kr*
ščanske in slovenske značaje.
Hladno je žc zavelo preko Cavna
proti Krasu in meglena rosa se je
plazila nad svetlimi vijugami Vipa*
ve, ko je slovesna nedelja v Prva*
čini končala z eno željo vseh: Bog
daj, da bi še prej kot v 26 letih uča*
kali v Prvačini tretjo novo mašo!
Prijatelju novomašniku pa vsi iz
srea želimo dosti božjega blagoslo*
I va za borbe in zmage!
Kaj je novega na deželi?
Solkan.
V torek 26. t. m. popoldne se je
ponesrečil pri delu na žagi Valent
na Solkanski cest I6*letni Ivan Mi?
lost. Zaplel se je v jermen, ki mu
je odtrgal eno roko, tcžko poško?
doval nogo in ga nevarno ranil po
ostalem telesu. Upanje ie, da bodo
nesrečnega mladeniea ohranili pri
življenju.
Podgora.
Dnc 25. t. m. je umrla v Ločniku,
pri mL:tcnju žita, zadeta od srčne
kapi, Maraž Jožefa, stara 65 let. —
Pogreb se je vršil v torek na do?
mačc pokopališče in je pokazal, ka?
ko je bila pokojnica spoštovana. —
N. p. v m.!
Samotorca  pri   Nabrežini.
Leta 1926. je bila tukajšnja po*
družna cerkev, ki    je vsled    vojne
občutno trpela, obnovljena. Delo je
vodil tehnieni obnovitveni urad v
Nabrežini. Prejšnjo sredo je pa nas
iznenadil nenavaden dogodek. Stre*
ha cerkve, ki je bila pokrita s skrla*
mi in radi tega preveč obtežena, se
je vdrla in sesula na cerkveni kor,
tako da ni mogoče stopiti skozi
glavna vrata v cerkev. Obnovitvena
dela so bila očividno pomankljiva.
Zato opozarjamo mcrodajna me?
sta, da ukrenejo čimprej vse po*
trebno, da se že itak občutna škoda
vsled vremenskih neprilik ne pove?
ča in se cerkev temeljito popravi.
Vogersko.
Tukajšnje prosvetno društvo
»Pomlad« priredi v nedeljo 31. t. m.
ob 4. uri pop. veliko vcselico na sen?
čnatcm vrtu gosp. Antona Hva*
liča. Naj navedemo bogati in za?
nimivi spored: 1. Italijanska dekla*
macija; 2. »Davek na samce«, bur*
ka v treh dejanjih; 3. Nastop brat*
skih pevskih zborov: »Prešcrna« iz
Št. Petra, »Čitalnice« iz Dornberga
in prosvetnega društva iz Šempasa;
4. »Mutasti Izidor«, burka v enem
dejanju. Med odinori svira tambu*
raški oddelek iz Šempasa. Kdor se
hoče par ur pošteno zabavati, naj
ne zamudi prilike in pride v ne?
deljo na Vogersko.
Ajdovščina.
O naši predilnici se v zadnjem
času ne čujcjo nič kaj razveseljivi
glasovi. Zlasti se delavci hudujejo
nad postopanjem nadmojstra Nos*
scr*ja. Mož je zelo oblasten in hoče
imeti v tovarni prvo besedo. Radi
njega je bilo v zadnjem času od?
puščenih več delavnih moči, med
njimi trije strokovni delavci.
Umevno, da se polašča delavstva
razburjenje. Prosimo merodajne go*
spode, da napravijo red.
Šempas.
Lepaki, ki so vabili na pies v
Šempas, kateri se je vršil minulo
nedeljo 24. t. m., so privabili tudi
mene v biižino »brjarja«, toda ne
da bi plesal, ampak iz drugih nsuf
menov. Imam pač to navado, da
rad opazujem mlade sovrstnike,
zlasti pa sovrstnice. Z žalostjo v
sreu moram ugotoviti, da se dobi?
jo še fantje in dekleta, ki nimajo
nobenega pravega smisla za kaj
veejega kakor za pies. Za danes se
nočem spušeati v podrobnosti in
tudi o pobcljcnih grobovih za en?
krat ne bom govoril. Naj opomnim
saino dekleta, ki so skoraj ves božji
popoldne — seveda ne vse — eaka*
la okoli brjarja, da bi \\h kdorsibo?
di zavrtel, da ni posebno cjastno se
izpostavljati kakor kakšuo blago
po scmnjih vsakemu neznancu na
ogled. Kdor se euti radi te graje
morda užaljenega, naj mi blagohot?
no odpusti, kajti te vrstice sem na*
pisal z iskreno željo, da bi v bo?
doee kaj koristile. Na vse zadnje
pa smelo trdim, da se žc veliko
manj pleše kakor pred par leti. Za*
to, fantje n dekleta: oprimimo se
raje drugih, poštenejših zabav in
proč s plesi iz vrst slovenske mla*
dine.                                    Fant
Idrija.                     ;
Naš obč. načelnik inž. Caldana
jc odstopil, ker kot državni urad?
nik ne more opravljati službe po^
tcštata. Na njegovo mesto je prišel
rag. Portelli kot prefekturni komi*
sar. Inž. Caldana si je znal pridö?
biti srea in zaupanje vsega prebi*
valstva, ki ie z obžalovanjem spre*
jelo vest o njegovem odstopu. Že*
limo, da bi novi komisar stopal po
prciskušenih stopinjah svojega
prednika in ohranil odnošaje med
prebivalstvom in županskim ura*
dom tako prisrčne, kot so bili zdaj.
Voice.
Seno smo pokosili in spravili le?
tos ob prav lepem vremenu, hvala
Bogu. Letos se zidajo še zadnje
hiše in tudi cerkev se preslikuje in
prenavlja v notranjščini. Letoviš*
čarjev ni skoraj nič, četudi nudi
naša vas več udobnosti kot kje
drugje. Čedne sobe, lepa okolica za
izprehode, zdrava voda, lepo ure*
jeno kopališče s prav toplo vodo in
še marsikaj je na razpolago. Pred
vojno je bilo pri nas več življenja
in prometa. Nastanjeno je bilo vo*
jaštvo ter finančna in orožniška
postaja. Marsikdo je imel lep zaslu*
žek na en ali drugi naein. Plesov
tukaj ne poznamo, te bolczni, hvala
Bogu, pri naši mladini ni. Zdaj pa
še dve, katere bodo morda tudi
drugje vpoštevali. Prva je radi zelo
neprimernega prostora za spušča*
nje plcmenskega bika. Spuščanje se
vrši na sredi vasi na najbolj oblju*
denem prostoru, kjer so vedno gru*
če otrok in kjer seveda tudi starej*
ših zijal ne manjka. Vedno s€ svari
pred pogubno nenravnostjo, slabi*
mi knjigami itd. Toda tudi na take,
Stran 4.
»GORIŠKA STRAŽA*
tttalenkosti, ki v resnici niso ma*
lenkosti moramo paziti. Drugo je,
da bi ob nedeljah mcd službo božjo
nehali igrati na krogle. Naj bi se
Zavedali vsaj starejši možje, da je
nedelja res v pravem pomenu be*
sede dan Gospodov
Ukve na Koroškem.
Preteklo soboto zveeer in ponoči
sta razsajala pri nas vihar in toča. V
nedeljo zjutraj je ležal sirk po po*
lju ves na tleh. Popoldne in zveeer
je pa pihal drug vihar na plesišču.
In marsikako belo cvetko, ki je
dotlej svoj cvet upirala navzgor v
•hebo, je ta vihar  vpognil navzdol
k zemlji. Tudi dekletom, o katerih
nismo pričakovali, je muzika ta dan
zmešala glavo in sree, da so zapu*
stila dosedanjo družbo dobrih to*
varišic in se podala na plesno vrve*
nje. Njih cvet, ki je kipel navzgor
— ni sicer zlomljen še in strt, ne —
a vendar nagnjen je navzdol. Zju*
traj vpognjen sirk, ki je lepo kazal,
zveeer nagnjeni dekliški cveti, ki so
vee obetali. Celo 13 letne šolarice
so se vrtele »v cast sv. Jakobu« . ..
Starši, kaj pa o tern mislite? Kaj
pravifte na to?
11
Šlrite Goriško Stražo"
Pasijonska igra v Kobjeglavi
(Od^ovarja  ua ra/.ne  kritikc   Ivan  Draščck, kurat.)
S kritiko v »Malem listu« z dne
<6. 7. mislim ali vsaj upam, da je se*
rija kritik, priobčenih v raznih li*
stih, končana. S kritičnim očesom
&o kritiki pregledali in pograjali na*
pake, a tudi ne vem v katera nebesa
so dvigali vse resnicne a tudi na*
mišljene vrline. A, žalibog, ker ži*
vimo v takih časih, da tudi najbolj
kritično oko ne more vsega natan*
čno in nepristransko (smo pač lju*
dje) pTCgledati in oceniti, je treba
veckrat tudi na še tako blagohotno
oceno reagirati, ker kritik, ki piše
kritiko, gleda skozi svoja očala, ei*
tatelj pa, ki čita, kar je kritik zapi*
sal, ne more pa čitati, oziroma mcd
vrstami morda eelo napačno čita mi*
sli kritika, ima tudi svoja očala. Če
gleda tudi podpisani, ki je pri vsej
zadevi posredno in neposredno
najbolj prizadet, skozi svoja očala,
mu mend a nobeden pameten elovek
ne bo zameril. Da je moje reagira*
nje upravičeno, bode spoznal vsak*
do, ki se drži principa, da je vsake*
mu dovoljeno se braniti in svoje
stališče zagovarjati. Saj je dovolje*
no celo falotom, lopovom, lumpom
ltd.
Ker so vse kritike v »G. S.«, in
»M. L.« še precej v sorodu, hočem
na vse obenem kolikor mogoče
stvarno odgovoriti. Če bo dišalo
nekaj po samohvali ni podpiisani
sam kriv, saj se tudi gg. kritika, da
dokažeta pravico do kritike, da sta
bila v Oberammergau*u, Tirolu,
Gradcu, Trstu in Rimu.
»Nihče ni merodajen soditi sam
o sebi — razen domišljavoev« piše
»N. Č.« Da se moram postaviti v
vrsto »domišljavccv' je g. kritik
¦kriv. Gg. kritikom povem, da Bern
se že pred 25 leti pcčal s prireditva*
tni, ko sta gg. kritika menda še v
ljudsko šolo hodila. Menda se tudi
'na kritiko nekaj razumem. V »N.
Č.« piše kritik: »Misel, ki jo je pred
"Vbjno uresničilo prosvetno društvo
v Mirnu, je na novo zaživela v Ko*
bjeglavi na Krasu.« G. kritiku po*
vem, da je dotično misel sprožil in
pötom takratnega »Slov. kat. izobr.
društva« udejstvil takratni kaplan
v Mirnu, ki je to misel udejstvil kot
kurat v Kobjeglavi.
»Enkrat morajo prenehati ona
pocukrana, neistinita poročila o
prireditvah.« Tako g. kritik v »N.
C« S tern se podpisani popolnoma
vjema, a ne more si kaj, da ne bi
prinomnil, da ga je ob eitanju te
opombe obšel nekak trpek občutek
v zavesti, da se prirejajo po deželi
razne predstave, ki so vse kaj dru*
gega prej kakor moraine kakor n.
pr. »Sin« in to pod firmo prosvetnih
društev. In nihče ne zine k temu
besedice. Ali ne govori ta molk vee
kot »pocukrana« poročila.
Sedaj pa h kritiki igre same!
»Igra ima vse polno prizorov, ki
dejsnja le ovirajo.« G. kritik! Kaj
bijetc sam scbe po zobeh? Saj pra*
vite, da je igra prevodena iz nem«
ščine! V Oberammergau*u in Tiro*
lu, kjer ste videli pasijonske igre
je vse v redu, torej tudi vsi prizori
neobhodno potrebni, v Kobjeglavi
pa vse polno nediamatskih prizo*
rov, ki dejanje le ovirajo. Igra ima
48 prizorov in med temi vse polno
nedramatskih prizorov, ki vsled
sentimentalnih, ncevangeljskih,
(dobro, da nisem še proglašen za
heretika) in sem ter tja dolgoeas*
nih dvogovorov, ki niso premaknili
dejanja niti za ped. (Gl. »G. S.«)
Naštevate sicer samo pet takih pri*
zorov in potem dostavljate »itd.« Ali
ni ta »itd.« naravnost zloben? Ali
si nc misli vsakdo, ki ni videl igre,
da jc bilo le onih šest prizorov, ka*
tere naštevate kot posrečene (men*
da samo slučajno, kaj? Op. pis.) ne*
kaj vrednih, vse drugo pa so bill
prizori le zavlačevalni dvogovori,
ali pa kričavi in nerazumljivi na*
stopi, ki ugajajo le vsled skupin in
kostumov.
Toliko g. kritiku v »N. Č.« kakor
tudi g. kritiku v »M. L.« ni bil pri*
zor slovesa Kristusa od Marije po
godu. Enemu je bil sentimentalen,
drugemu'pa naravnost filozofiranje.
Priznava'm, da jc prizor nekaj pre*
dolg, a je tudi cden najtežjih cele
igre. In ravno ta prizor, kateri se je
poleg par drugih pri drugi priredit*
vi radi kritike v »G. S.« opus til, je
ljudstvo pri drugi prireditvi zelo
pogrešalo. O tern prizoru naj čitata
gg. kritika Koncjančičevo Kristuso*
vo življenje in shirt. Glede senti*
mentalnosti Marije pa priporočam:
»Leben und Offcnbahrungen der
heil. Brigita,« kjer govori Marija
sv. Brigiti o bičanju takole: »Ob pr*
vem udärcu sem prišla, kakor v
v sree zadeta, ob zavest in sem za*
¦gledala, ko sem prišla čez nekaj ča*
sa k zavesti, njegovo telo vse raz*
mesarjeno.« O križanju pravi Ma*
rija sv. Brigiti: »Pri prvem udarcu
s kladivöm sem 'se 6nesvestila in
sem zagledala, ko sem sc zopet pre*
budila, svojega Sina na križu.« (Le*
ben und Offenbahrungen 4. knjiga,
70. odstavek.)
G. kritik piše v »N. Č.« »Seveda
bi morali igralci izboljšati besedi*
lo.« Najboljše bi bilo, da bi kar
vsak posamezen igralec izboljšal
svoje besedilo, kaj ne!
»Najlepše in resnično je le ta*
krat, kadar je točno povzeto po
cvangelijih.« Ta opazka je pa na*
ravnost frivolna. G. kritik, ki ste
bili v Oberammergau*u in Tirolu
in ste videli razne pasijonske igre,
povejte, koliko je v onih igrah toč*
no povzetcga po evangelijih? In
vendar so one igre v Vaših očeh
popolne, Kobjeglavska pa pod vsa*
ko kritiko. Ali se še spominjate g.
kritik v »G. S.«, kako Vam je nekdo
pisal v svoji protikritiki na Vašo
kritiko, katero protikritiko ste pa
Vi zabranili, da se ni objavila? Ta*
ko je zapisal: »Mnogo bi pridobili
na času, če bi Kristusa naravnost
križali brez sodbe in zasliševanja.
Tedaj bi vsa predstava končala v
eni uri.« (Ta protikritika je še ved*
no na razpolago. Op. pis.) (Neki
gospod je med 4. predstavo rekcl:
»Kaj bi bilo, Če bi prišel dr. N. N.
j s svojo dogmatiko?« Jaz pa vpra*
šam: »Kaj bi bilo, ko bi sei dr. N.
N. (ime na razpolago. Op. pis.) s
(. svojo dogmatiko v Oberammergau,
f Tirol, Gradec, Trst, Rim in morda
še kam drugam.« Op. pis.)
Tudi ob sentimentalnih dvogovo*
rih se spotikate! Koliko pa je takih
dvogovor v celi igri?
»Režija je bila pomanjkljiva, ker
so prihajali isti igralci po dvakrat
na oder in v istin kostumih.« Ali
mislite, da smo i'mcli kamelcone na
odru? Toda ne samo po dvakrat,
ampak po trikrat, štirikrat in celo
večkrat so nastopali marsikateri
igralci.
G. kritik v »M. L.« pogreša
spremstvo pri Herodu in Pilatu! V
Öberammcrgau*u, kjer nastopa
600 do 700 oseb, sta si gospoda He*
rod in Pilat lahko privoščila števil*
no in sijajno spremstvo. »Gospoda«
Herod in Pilat v Kobjeglavi sta se
morala zadovoljiti le s slugama,
kajti vkljub svoji veliki oblasti in
moči nista mogla alarmirati vcčje*
ga spremstva, ker so manjkali celo
rekruti. Ce se bodo pa igrale igre
v Kobjeglavi 300 let, kakor se že
igrajo v Oberammergau*u, ne bosta
tudi kobjeglavska gospoda Herod
in Pilat tako ponižna, ampak si bo*
sta privoščila tudi številno in naj*
bolj moderno opremljeno sprem*
stvo.
»Igro je treba skrajšati za pol*
drugo uro, ker je absolutno predol*
ga za naše južno, toplo podnebje,«
piše »M. L.« Najbolje bi bilo tako:
na ekvatorju, kjer je najbolj vroče
podnebje, naj traja igra nekaj mi*
nut, nekje v Kalabriji dve uri, pri
nas šriri ure, v Oberammcrgau
osem ur, pri Eskimih pa 16 ur; če
jim nedostaje tvarinc, pa naj si po*
magajo s pavzami.
O petelinčku v »M. L.« povem gg.
kritikom za enkrat le toliko, da je
namreč se precej izdal, kajti ta pe*
telinček jc pel že 21. junija na via*
ku mcd Stanjelom in Gorico, kri*
tika v »M. L.« pa je izšla 6. julijaü
Sicer pri vsej stvari, da je pri.šlo
do takih kritik, sem podpisani sam
kriv. Glavna napaka je namreč ta,
da sem preveč delal pod lastno fir*
mo in nisem druge firme klical na
pomoč. Če bi to storil. bi ne bila
Kobjeglava samo naš mali Obcr*
ammergau, ampak bi bila Ober, --
Ober, — Ober, - Ober, - Ober, —
Oberammergau, kakor se je izrazil
n'eki gospod v Gorici.
*
l'riobcujcnio odgovor j4. kurata Draščeka
dobesedno, ker nočemo vzbujati sumnje, da
hočemo kbmu kratiti pravico do samoo*
hrambe. Sicer bi morala biti samoobramba
opravičcna in mirna, in nc malcnkostno
in nevšcčno prcklanje, ki nosi tako neprikrit
pcčat osebne užaljcnosti. Toda sedanji
pasji dnevi in mirna preudarnost ßg. kri«
tikov bodo gotovo pripomogli, da bo ta
precej zapozneli cpilo^ kobjeglavskih pa«
sijonskih predstav sei brez večjih ncsreč
niimo nas. Naj samo še mirno ugotovimo,
da je »Cioriška Straža« za vsakega nepri*
stranskega opa/ovalca gotovo v polni meri
storila svojo dolžnost. Dala je na razpolaßo
svoj prostor za obsežno agitaeijo pred pred«=
stavami in je z laskavim priznanjem pod«
čitala tudi veliko, požrtvovalno in zaslužno
delo vseh, ki so pri kobjcglavskih dneh so«
delovali. (Opomba uredništva.)
POZOR!
Velika zaioga rnrtvaškili potieb--
ščin 20% ceneje kot povsod dir,-
god. J. Saksida, trgovec z mrtv.
predmeti, Dornberg št. 3.
Prodam posestvo v najboljšem
stanju primerno za gostilno. Po*
sestvo lcži ob glavni cesti. Cena po
dogovoru. Juli i Petrič (Marof) 73,
p. Spodnja Idrija.
Zdravnik
za zobe in usfa
Dr. LOJZ KRAIGfiER
sprejema
v   G O R I C B
Piazza della Vittoria štev. 20
a
ÄÜQÜA DELraABARDÄ
proti izpadanju las.
Vsebuje kinin in je vsled tega po*
sebno priporočljiva proti prehladu
in za ojačenje korenin. Steklenica
po 6 lir — se dobiva v lekarni Ca*
stellanovich,. lastnik F. Bollafio,
Trst, Via Giuliani 42. — V Gorici,
Via  Carducci 9 pri  Fiegel.
PLJLJČNE BOLEZNI
Dott. Cerretti
Radiologični kabinet je odprt:
v Vidmu: Via del Sale 15 (vse dni)
v Gorici: Via Barzellini 3 (ob sre*
I dah in petkih ob pop. urah).
Inženir s geometer
Giovanni  Pavletig
prej geometer v Kanalu ob Soči in
Ajdovščini je odprl svojo autorizi«
rano pisarno v Gorici, Corso Vitt.
Ern. 33, pritličje.
Lloyd Sabaudo.
Prihodnje voznje:
v Seven)o Ame-r*ko;
»Conte Rosso« 5. 8. 1927.
»Conte Biancamano« 23. 8. 1927.
lz Gcnove v Njujork v 9. dneh;
v  Južno Ameriko:
»Principessa Maria« 10. 8. 1927.
»Conte Verde« 25. 8. 1927.
»Tomaso di Savoia« 13. 9. 1927.
Iz Genove v Buenos Ayres v
13M> dneh.
v Avstiralijo:
»Regina d'Italia« 11. 8. 1927.
Informacije daje in sprejema
prednaročila na vozne listke za*
stopnik
F. Rosich, Gorica,
Via Contavalle št. 4.
PODRUŽNICA
b\\MmU Witne banks i MM
Corso Ver«iS „Trgovski Dom"
Telefon številka 50                              Brzojavni naslov: Ljubljanska banka
Delniška   glavni ca
Din. 50,000.00T;
rpntraln LlllEim
Rezerve
Din. 10,000,000
Podružnice in sgencije : Brežice, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Logatec,
Maribor, Metkovič, Novi Sad, Novomesto, Ptuj, Prevalje, Rakek, Sarajevo,
| t. Slovenjgradec, Split, Trst. Sezonska ekspozitura: Kogaška Slatina.
Vloge na knjižice po 4V2%.
Vloge v tekočerr, paiunu  lir  ali  dinarjev, (najugodnejše
obrestne mere).
Nakup valut. čekovj deviz in obligacij vojne odsküd-
nine (bonov) po najugodnejših cenah.
Nakazila    v tu- in inozemstvo.
Bopzni in ostali bančni posli.