Onr Write Us Today Advertising rates are REASONABLE____ TELEPHONE: CHelsea 3—1242~ No. 68. — Stev. 68. u Lisi slovenskih delavcev'v Ameriki ZA $6. Foitered ms Second Class Matter September 21st, 1903 at the Past Office at New York, N. under Act of Congress of March 3rd, 187». NA DAK DOBIVATE C "GLAS NARODA" PO F06n NARAVNOST NA SVOJ DOM Oiiiiad »jlllj m praznikov). — NA LETO NAD 300 EDAJ^ NEW YORK, FRIDAY, MARCH 22, 1940 — PETEK, 22. MARCA, 1940 Volume XLVIII. — Letnik XLVIIL SE POOSTRUJE Z zračnimi napadi hočejo uničiti zalagalne postojanke LONDON. Anglija. 22. marca. — Za one. ki razumejo, kaj berejo, morajo biti dogodki zadnjih dni zelo zanimivi kajti v mnogem oziru kažejo na bodoči razvoj dogodkov. V tem pogledu sta najvažnejša dogodka zračna napada na Scapa Flow in Sylt. V resiilci sta bila ta dva napada siHnejia, kot katerikoli drug napad v sedanji vojni. Zadnje me-sece so se Angleži strogo držali načela, da napadajo vojaške predmete samo tedaj, kadar v bližini ni nobenega civilista. NEMCI SO POSNEMALI ANGLEŽE Angleži so n. pr. napadali nemške aeroplane, ki so polagali mine, samo na odprtem morju, ali pa v njihovih oporiščih. S tqm so hoteli čim manj o-grožati življenje civilnega prebivalstva in tudi Nemci so sledili angleškemu zgledu. Pri vsem tem pa je vsakdo v Londonu pričakoval, da bo enkrat prišel čas, ko bodo Nemci bombardirali vse, kar bodo videli, ali pa ne videli. In to se je tudi predkratkem zgodilo pri zračnem napadu na Scapa Flow. Nemci so metali bombe na podeželske kraje in Angleži so odgovorili s svojim napadom na otok Sylt. Prišel je tedaj čas brezobzirne vojne. NASPROTNIKA STA SE POSLUŽEVALA VZIGALN1H BOMB Pri obeh napadih sta se nasprotnika v prvi vrsti posluževala vžiga Inih bomb v oči vidnem namenu nasprotniku u nI črti kar največ mogoče »vojnega materjala. Vendar pa nemški letalci niso vrgli nobene bombe na velike tiinke petroleja, ki je tako zelo važen za aeroplane. Nasprotno pa Angleži trdijo, da so na otoku Svitu razdejali veliko skladišča, ki so zletela v zrak- SVARILO NEVTRALCEM ANGLEŠKEGA VOJNEGA MINISTRA STANLEY A Kar tudi kaže na bodoče razvoje, je govor angleškega vojnega ministra O live rja Stanlevia, ki je nevtralne države o-pozoril, da v marsikaterem svojem početju pomagajo Nemčiji. Zato je rekel, da bo prišel mogoči čas, ko bo morala Anglija, četudi hoče vpoštevati nevtralnost vsake države, ostrejše nastopiti. Angleška vlada nikakor ne more i»ozabiti stroge nevtralnosti (Švedske in Norveške, v.^led česar zaveznikom ni bilo mogoče Fincem poslati pomoči. Norveška tudi do sedaj ni bika zmožna, da bi obvarovala svojo strogo nevtralnost h tem, da nemške bojne ladje ne bi mogle pluti po njenih vodah. Zato bo morala angleška vojna mornarica zapreti tudi to vrzel. Tajnik Cordell Hull okrcal ministra za Kanado James Cromwella Ameriški poslanik je se zavzemal v govoru na banketu v Toronto za zaveznike. — Veliko ogorčenje poslancev v Washington«!. TOR< >NTO, Kanada, 21. niarea. — Ameriški po-lanik James . R. Cromwell je v torek na banketu Canadian in Empire klubov imel govor, v katerem se je zelo zavzemal za zaveznike, zlasti z ozirom na se< kanjo vojno. Četudi pa je odobraval nevtralno politiko Amerike, je vendar rekel, da hi bilo ptrebno, da pogledamo dejstvom v oči in položaj nekoliko presodimo. Cromwell Je dalje rekel, da se zavezniki bo-jujejo za svobodo in tla bodo Nemci, ako zmagajo, zasužnili (»odjarmljcne narode in postavili 1 lic 1 i drugod totalitarne države. Obsojal je one Ameri-kance, ki ne vidijo razlike med zavezniškimi in nemškimi vojnimi cilji. WASHINGTON, D. C., 22. marca. — Med narodnimi zastopniki 'v Washingtonu je Cromwellov govor v Torontu povzročil velik vihar. Poslanec Martin L. Sweeney je v poslanski zbornici predlagal, da je poslanik Cromwell odpoklican s svojega mesta. "Ako se hoče naš mladi poslanik v Kanadi bojevati na strani Angležev, tedaj priporočam, da se pridruži takim odličnim odpadnikom, kot sta lady Astor in Kermit Roosevelt," je rekel Sweeney. WASHINGTON, D. C., 22. marca. — V,sled ogorčenja poslancev nad govorom poslanika Cromwella v Torontu je državni tajnik Cordell Hull Crom-wellu, ki je po svojem govoru takoj odpotoval na svoj dom v Somerville, New Jersey, poslal ukor, v katerem pravi drza'vni tajnik, da je bil govor v nasprotju z navodili, ki jih dobijo ameriški diplomati od svoje vlade in je dodal: "Javno razpravljanje o nasprotnih si politikah drugih vlad, posebno vlad, ki so zaplc- OSNOVNA NAČELA AMERIŠKIH DR2AV ZA POSTOPANJE NAPRAM P0M02NIM VOJNIM LADJAM VOJSKUJOČIH DR2AV Stalni odbor vseameriškega kongresa za zaščito nevtralnosti ameriških držav, ki ima se-dež v Rio de Janeiro v Braziliji, je postavil sledeča osnovna načela za postopanje napram pomožnim vojnim ladjam voj-kujočih se držav iv ameriških vodlah: 1. Nevtralne ameriške države morajo za vsako ceno preprečiti zlorabe svojih luk in svojih teritorialnih voda za vojne operacije odnosno za preskrbo z vojnim materialom, četudi bi se to vršilo .s posredovanjem nevtralnih la-dij. 2. Ladja, ki bo nudila kakršnokoli pomoč ladji »vojskujoče se države — izvzeti so primeri, ki jih narekujejo razlogi humanosti — se bo smatrala že samo za rta d i tega za pomo- žno vojno ladjo. 3. Take trgovinske ladje se bodo smatrale kot vojne ladje ter bodo internirane več čas trajanja vojne. 4. Za vvako zlorabo zastave katerekoli nevtralne držaje bodo odgovorni poveljujoči častniki in posadka ladje, te»* se bodo napram lastnikom ladje izvajale lahko sankcije. 5. Prepoveduje se nevtralnim ladjam vkrcavati v ameriških lukah vojni materijal ali osebe, ki nameram jo oditi na bojišče, ako na odprtem morju material pretovorijo in osebe prestopijo na ladje vojskujočih se držav. Oblasti ameriških nevtralnih draav imajo pravico pregledati vsako ladjo, oziroma od poveljnika zahtevati obvezne izja»ve glede tovora. Ogromni uspehi WPA WPA delavci so v zadnjih štirih in pol leta zgradili oziroma oopravi!i 457,000 milj ce«t. — Zgradili so 56,000 mostov in prehodov. WASHINGTON, D. C., 21. marca. — WPA komisar Harrington je objavil poročilo, iz katerega so razvidni uspehi te 'vladne agent ure. Največjo pozornost je \Y. P. A. posvečala cestam in mostovom. V zadnjih štirih in pol leta so zgradili oziroma popravili WPA delavci 457,000 miij cest. •— Na vsakih deset milj, ki jih prevozi avtomohilist,— pravi Harrington, — je poldruga milja ceste, ki so jo zgradili o-z i roma popravili PAVA delavci. Nadalje so zgradili \YPA de lavei: 1H7 novih letališč, 337 so jih pa popravili in izboljšal.! Zgradili so 176 pristajal išč in jih 298 popravili. Posebna pažnja je bila posvečena mostovom. WPA delavci so zgradili v zadnjih štirih in pol leta 56,000 mostov in »viaduktov, popravili so jih pa 37,000. Postavili so 638,848 prometnih znamenj in 21,696 obcest-nih kandelabrov. Do 1. julija se bo število WPA delavcev zmanjšalo za približno 700,000 ter bo znašalo le 1,600,000. Za fiskalno leto, ki se bo končalo dne 30. junija, ima a-gentura na razpolago, 1477 milijonov dolarjev. Dne 6. marca je bilo zaposlenih pri WPA 2,323,000 delavcev. Amendmenti u Zaupajte mi!" pravi Mohandas Gandhi Poslušalo ga je nad stotisoč pristašev. — Vsein-dijski kongres še ni zrel za civilno nepokorščino. Vodja Khaksarov aretiran. Delodajalca bi ne smel nihče siliti naj sprejme nazaj na delo štrajkarja, ki je poškodoval delodajalčevo lastnino. WASHINGTON, D. C'., 21. marca. — Zbornični odbor za delavske zadeve bo fc-kušal čimprej urediti vse potrebno glede amendment o v k Wag-nerjevi postavi. Včeraj je odbor priporočal, naj ima Delavski urad namesto treh pet članov, danes se je pa bavil s takoimenovanim 4' ant i violence'' amend men t oni Če bo amendment sprejet, ne bo mogel Delavski urad siliti tega ali onega delodajalca, dn bi vzel zopet na delo štrajkarja, ki je poškodoval kompanij-sko oziroiika delodajalčevo last uino. Neki član zborničnega delavskega odbora je rekel, da bodo še ta teden vsi predlagani amendmenti bodisi zavrženi bodisi priporočeni. "Anti-violence" amendmen-tu nekateri zelo nasprotujejo. - Če bi bil uveljavljen, •— pravijo, — bi bil miroljuben jpiket izročen na milost ali nemilost vsakemu delavskemu špijonu, izzivaču ali najetežu. Marsikateri delodajalec bo sam izzval nasilje, samo da bo i-mel nad štrajkarji večjo oblast. tene v vojno, brez prejšnje vednosti in dovoljenja te vlade, ni v .soglasju s takimi navodili." Hull je brzoja«vil Cromwellu ta ukor ter izrazil upanje, da se bo v bodoče držal obstoječih navodil. Iz Kapitola: POVRATEK ANGLEŠKE KRI2ARKE Angleška križar-ka "Repulse", o kateri s o Nemci naznanili, da so jo torpe-dirali, se je vrnila v neko angleško pristanišče. Njena posadka gre z ladje na dopust. m Novo poslopje vojnega department« WASHINGTON, D. C., 21. marca. — Danes so tukaj s štiriindvajsetimi kosi dinamiti razstrelili dva milijona dolarjev vredno devetnadst ropno staro poslopje. Na tem mestu bodo začeli graditi novo po^o-pje, v katerem bo nameščen vojni department. Stroški so preračunani na 26 milijonov dolarjev. • • • Predsednikovo zdravstveno stanje WASHINGTON, D. C., 21. marca. — Predsednik Roosevelt je bil zaradi hudega prehlada dva dni v postelji, Nje-sjov zdravnik rear-admiral Mc-Intire je rekel, da je njegova temperatura zopet normalna, da pa par dni še ne sme zapustiti bolniške sobe. RAMGARH, Indija, 21. marca. — Indijski voditelj Mohandas K. Gandhi je govoril danes članstvu Vseindijskega kongresa. Spočetka ga je poslušalo nad .stotisoč oseb, nato jih je pa nevihta, pregnala. Pozival jih je, naj se strnejo za njegovim vodstvom in naj se pripravijo na kampanjo za izvojevanje indijske svobode. — 'Zaupajte mi! — jih je pozival. — Teg& velikega cilja ne moremo kar mimogrede doseči. Po njegovem mnenju Vse-indijski kongres še ni zrel za izvajanje nepokorščine. CALCUTTA, Indija, 21. marca, — Angleške oblasti so zaprle A ramo Masrajuim, voditelja moliamedanskega plemena Khaksarov. M. A. Jin-nah, predsednik Vseindijske moslemske lige, je poaval Kha-ksare, naj mirujejo. V zadnjih spopadih s policijo je bilo u-smrčenih petindvajset oseb. Kratke dnevne vesti Angleški proračun LONDON, Anglija, 21. marca. — Angleški proračun za leto 194Q—d941, bo objavljen 23. aprila. To je naznanil včeraj v poslanski zbornici ministrski predsednik C9a£ntber-lain. Proračun bo zna&al 2500 milijonov funtov sterlingov (10,000 milijonov dolarjev). Najnovejši vojaški aeroplan ST. LOUIS, Mo., 22. marca. — Pri Curtiss Wright Corp. je v delu za neko tujo državo aeroplan, ki bo najhujše orožje proti bombnikom in ki se more v eni minuti dvigniti eno miljo v zrak. Včeraj so preiskušali prvi tak aeroplan, ki se je po kratkem zaletu dvignil in je, kot je pozneje rekel pilot, skoraj ves čas letel navpično navzgor. — Aeroplan preleti nad 300 mil j na uro. Njegova krila se raztezajo nad 35 čevljev na široko in njegov motor z 1000 konjskimi silami goni trilopatasti jekleni propelar. Oborožen je s 4 strojnicami, ki streljajo skozi propelar. Ogromno letalo SEATTLE, Wash., 21. mar-ca. ■—• Danes je odletelo proti Brownsville, Texa«, veleleta-lo *4Flying Cloml", ki je prirejeno za višinske polete ter se lahko i njim pelje 33 potnikov. Naba'vila si ga je družba Pan American Airways ter je namenjeno za južno-ameriško službo. Izrabiianje reliefa JERSEY CITY, N. J., 20. marca. — Veleporota Hudson okraja je obtožila pet oseb v Bavonne, N. J., da so sprejemale relief, dasi niso bile u- 'pravičene do njega. Med obtoženci je tudi zdravnik dr. Harold T. Coksa, ki si je meseca junija 1938 nabavil živilsko | nakaznico, dasi živi v prilično dobrih razmerah. Allegheney reka prestopila bregove PARKER, Pa-, 21. marca. — Na Alleghany reki se je v tukajšnji bližini nabralo toliko ledu, da je voda prestopila bregove ter preplavila mesto. Glavna cesta je tri čevlje pod votlo. Mesto ima devetsto prebivalcev. Edison bo kandidiral WEST ORANGE, N. J., 21. marca. — Mornariški tajnik Edison bo pri prihodnjih »volitvah kandidiral na demokratskem tiketu za govemerja državo New Jersey. Sedanji go ve mer Harry Moore ne more biti dvakrat zaporedoma izvoljen. Pomanjkanje discipline I LONG BEACH, Cal., 21. marca. — Rufus B. Kleins-imit, predsednik South California universe, je rekel, da je sedanja generacija prva, v kateri mladina ni tepena. Nekaj se mora zgoditi, če ne, bi sla mladina k vragu. Dom, šola in cerkev morajo isvaj&ti stroijo disciplino. Začeti morajo takoj, kajti sicer bo prepozno. BBS 91BD0I".9<«M Friday, March 22, 1940 'SLOVEN® (TTTQOBLXVT 02XL1 GLAS NARODA ,, : - relazu, ki loči Nemčijo in Italijo, nemški fuehrer Hitler in italijanski duce Mussolini. Sestanek se je vršil v železniškem vagonu. Navzoča -Ui .'iiJ.i tudi nemški vnanji minister Ribbentrop in italijanski v nanj i minister grof Ciano. Sestanku pripisujejo veliko važnost. Jannosti ni bilo .sporočeno, o čem so razpravljali, javnost ni zvedela, v sled česar se mor aomejiti le na ugl banja. Tako naprimer govore po Berlinu, da je Hitler pregovoril Mussolinija, da bo opustil svojo sedanjo politiko, ki ni ne krop in ne voda. Italija ni niti nevtralna, niti bojujoča se država, pač, pa nekakšna zmes med obojim. Dogovorjeno je bilo baje, da mora Italija dokazati zaveznikom, da se Italija z Nemčijo ]>opolnoma strinja v 'gospodarskem in političnem pogledu. Mussolini in Hitler .sta baje posvetila vso pozornost načrtom, po katerih bi bilo mogoče pridobiti Rusijo za osišče Rim-Berlin ter skleniti nemško italijansko-rusko zvezo, ki bi bila napram zaveznikom mogočna protiutež. Te dni se bo odpravil rv Moskvo nemški vnanji minister Kibbentrop ter bo predložil ruskemu komisarju fla vnanje-zadeve, Molotovu, tozadevno nemško-italijanske načrte. Mogoče je tudi, da bo prišel Molotov osebno v Berlin. Mussolini in Hitler nameravata s Stalinovo pdfnočjo KvrrVpo popolnoma preosnovati v političnem in gospodarskem pogledu. Navidez nepremostljive razlike med Mussolinijevimi fašističnimi ter Stalinovimi komunističnimi nazori se bo dalo; na ta ali oni način premostiti. Tako Rusija kot Italija se ozirata na Balkan, obe hočeta imeti tam vsaka svoj defež in svojo prednosti, zato je sporazum v tem pogledu največje "važnosti. Zavezniki morajo torej že sedaj računati z nemško-, italijan;ko-rusko politično in gospodarsko zvezo, ki so jo še ii?davno smatrali za nekaj absolutno nemogočega. Sama Kom Sija bi' se no mogla Angliji in Franciji prav dolgo uspešno ustavljati, ('e bo pa imela ob svoji strani še« Italijo in Rusijo, ji bo odpor znatno lažji ter se sme oelo na zmago zanašati. Londonski in pariški jdiplomati so začeli spotenavati, da so lansko poletje deliali raeim brez krčmarja, ki jie v tem slučaju Stalin. Če bi t a krst količkaj slutili,-^da nf bodo. imeli opravka! ramo s Hitlerjem in z tMussolinijem, pač pa tudi s Stalinom* bi nnjbržo ne tvegali vojne. ! Anglija in Franeija tvorita proti Nemčiji močno ko m-I hinaeijo, proti Nemčiji, Ttaliji in Rusiji bo pa njuna borba silno otežkočena. , Da ne bo ostalo samo pri nemško-jtalijanskl-ruski zvezi, je jasno. Romunska, Jugoslavija in B-olgarwka ne bodo mogle '.jiti dolgo nevtralne. Samo na zemljevid je treba pogledati, pa se.,človek prepriča, komu se bodo morale pridružiti, če bodo liotele že 'vsaj nekoliko fiodaljšati «voj obstoj in svoje življenje. O kakšni njihovi samostojnosti že zdaj ni nobenega sledu več. Njihova samostojnost je kvečjemu le še na papirju ali na je-zrku tega ali onega kratkovidnega diplomata. NAŠI STARI HRASTI PADAJO. •V januarju jo umrl v Mesti-nju na ugledni on- dotni domačin Jakob .Kidrič, ki .bi letošnjo poletje praznoval 1001 ot ni eo rojstva. Te dni pa so iz Kamnika kratko sporočili, da 'je na P«šajnOvlei, občina Šmartno v Tuhinju umrl najstarejši Slovenec Anton Pi>stotnik, ki bi lotos 6. junija dopolnil 100 let. Qča .Pfctot nik jo .bil vse do zadnjega prav čvrst. Tjel^Šnja zima, ki nikakor ni prizanesljiva, pa jo na lepem t ml i njemu poslala večno poslanko. Prod dnevi jo starček izdihnil. Zapustil je vrsto otrok, ki pn so tudi že vsi v lotili. Ko mu jo bilo 98 let, je šele izročil posestvo najmlajšemu sinu "Matiju, ki je zdaj star 57 lot. Ž njim je na domu G5-letna Ivana. Najstarejša hči Marija je >tara 6.0 lot in živi poročena v Savljah. 07-letni Anton je posestnik v Jaršah, 63-letni Janez je upokojen rudar v Nemčiji, 61-letni JV*že in 59-letni fSre-sjor pa ži vit« v Ameriki. Od devetih otrok sta samo dva umrla. Z ženo, ki mu je umrla pred 12 leti., stara 88 let. je Anton Pi-s tot li i k živel 56 let v zornem zakonu in se je vko do zadnjega diiii za dnem spominjal v ,I>ogovoru in molitvi na njo. TRI LETA JEČE ZARADI ROPARSKEGA NAPADA. ■Razprava proti .TMetnemu zidarju Francu Slepi sni ku i-z Gori šn ice pri Ptuju, ki jo bil obtožen roparskega dejanja, je bH« i>red velikim senatom ma-ri'borskega sodišča že trikrat preložena. Slednjič pa se je vendar vršila ter končala z obsodbo. Slepišnik je bil obtožen, da je 81. avgusta lanskega leta napadel v zamušanskom gozdu sedaj že pokojnega posestnika Jakoba Vosonjaka ter mu s silo vzel iz listnice 12001 ropot an je ni več ponovilo, sta din got ovni e. Pri razpravi je obe spet zaspali. Med prvo in Slepišnik odločno zanikal vsa- drugo uro po polnoči so je Mi-ko krivdo ter je spet izjavljal, da mu jo Ves on j ak sam dal ta denar, da bi mu spravil njegovo ženo s sveta, česar pa Slepišnik seveda ni imel namena izvršiti. Med pričami, ki bile zaslišane, pa je za obtoženca posebno obtoži I>no izpovedala njegova žena. Slepišnik je bil nato ol>sojen na 3 leta ječe in 3 leta izgube častnih pravic. . u * vali so od nje, da jim d« krofe, ko pa jo odvrnil«. da jih ni. m«, jo je eden izmed n.iil sniii! la jo p;*dla ter se pri tem poškodovala po glavi. Ker pa jo zaradi visokih let sr-trke i Z* gledalo .da 'bi bila poškodba lahko nevarna, so orožniki odredili,, da jo preišče zdravnik, ki se je r os pripeljal iz Frama ter ugotovil, da jo poškodba prav neznatna ter l>o /ara*li njo starka lahko še dolgo živela. Iz tega dogodka jo potem nastala govorica Jiotnem umom, ki jo ljudi močno razburil. K ROPARSKEMU UMORU 'V MAUH BRASLOVCAH 'Iz T*.raidmT-"i>oročaJo 27? jan. V noči jo bila umorjena 7l»-letna Nežii Piineorjeva, po-ost-niea v Malih Braslovčah. Po-kojnica jo bila ona izmed znanih Mekusovih sest o v v Malih lira-vlovčarh. S sestro Afieo sta posedovali lopo po«>tvo z dvema hi-šania. V eni sta prebivali sestri, v drugi pa nrča-kinja Oboh >e-tor s svojim m-o žem Milenkoni rn otroki. Sestra Mica je že dalje časa bolehala in je ležala po eo!« dno ve v po-telji. medtem, ko je Neža pridno pomagal 20r-pf»-d in ji t i nečakinji. Na usodni večer je k,*«kor ohi čajno pokojna Neža ostala d«i 21. uro pri svojih v drugi hiši. Ko so pospravili v kuhinji, je šla spat k svoji sestri ,ki je že bila v postelji. Za -oboj je skrbno zapahnila vrata, katera so bila do »njenega prihooa nr-zaklenjenja. Po vseh znakih sodeč, sta se bila zločinca skrila pred pri hodom Neže v hi'ši in počakala, da sta sestri zaspali. Po navedbi sestre Mice p;o je zgodil zločin 'ia tale način: )0krog polnoči «o j" Noža prebudila in rekla so^f i, da sliši neko ropotanje. Ker se Rojak« prosimo, k o ftoSljejo n naročnino, ifla se poslužujejo — UNITED STATES < oziroma -CANADIAN POSTAL MONEY ORDER; ' ako je vam le priročno ('e nimate Slovensko-Ameri'kanskega Koledarja za 1940, naročite ga še danes. Imamo še nekaj izvodov na roki. — Cena je 50o. Čudno naključje LONDON, Anglija, 20. maToa. — 58 letni William Walsgrove je sedel prejšnji teden v svojem priljubljenem naslonjaču. Iz-nenada je omahnil In umri. iZiadela ga je srčna kap. Par dni kasneje je njegom 50 letna vdova sedla v isti stol. Tudi njo je zadela kap. LJUDSKA GOVORICA JE USTVARILA IZ MALENKOSTI ROPARSKI UMOR. (Nedaxmo še je na Dravskem polju in tudl-r MariibPi-u'Tiitro razširila govorica o divjaškem roparskem umoru nad ubogq starko, katerega je iz\'ršil ne« kje pri Hočah nepoznani sto± rilec. Ljudje an, že močno pijani. Zahte- Sporazum med CIO in AFL PATE8SON, N. J., 21. marca. — S posredovanjem župana iJOttfc so GlO in AFL unije sklenile premirje ter obljubili, da ne IkmIo druga druge nadlegovale. Če ima naprimer CIO pogodbo »no bo silila. FL v njen delokrog. In nasprotno. PESMARICA "Glasbene Matice** Uredil dr. Josip Čerin Stane samo $2.— To je najboljša zbirka slo- • •venskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje , 103 pesmi. — Pobite jo v r .Knjigarni Slovenio Publishing Co., 216 W. 18th York, N. Y. ca f^pet prebudila in videla kako je neki mož napadel s^tro in ji tiščal nekaj v usta. Ona jo hotela brž prižgati luč, a ji jo drugi moški, "ki jo nenadno pojavil, to žafrani I in tudi njo napadel. Ona jo medtem onesvestila. Roparja sta odnesla pokojno Nežo v posteljo onesvefcčeno sestre in pre-jbiskala v naglici posteljo in eno omaro ter odnes!a okrog 1000 dinarjev. Da .sta delala v največji naglici, je razvidno iz tega, ker so našli po tleh razmetane tri stodinarske bankovce. Tudi sta pustila nedotaknjeno drugo omaro, v kateri sta imeli sestri shranjeni^ Še 8,000 dinarjev. ' ; • t Oknog druge ure po polnoči se je sestra Mica zbudita i/, nei zave-li. Ko je videla da je sestra, katero je našla poleg sebe v postelji na klicanje n: zganila, je vstala in šla klicat nečakinjo in njenega moža. Kmalu »nato so prihiteli sosedje in šli po orožnike, zdravnika in duhovnika. Zdravnik jo ugotovil, da je bila pogojna že uro ali več mrtva in da jo bila nastopila smrt v glavnem za radi tega, ker -sta ji zločinca V A B I L O na VELIKO PLESNO ZABAVO v Kane Armory, (nasproti parku) Kane, Pa. v soboto, 23. MARCA ZA PLES BO IORAiL JOE KORACIN ANip- HIS SLAVONIAN ACES Zabava se prične ob 8 zvečer in bo trajala do polnoči. 2x potihnila v u-ta z \-i!o veliko cunjo, zaradi ! ;i,V"c se je za d uši i«. iBraskvški orožiiki po>rečilo razkril; nevarne zločince, ki ogražajo živi j« nje in imetje mirnih kmoTov. Zlo-činea p.i nista tujea.. koj sta -o upala v tem visokem snegu ko je beg zelo otožkočen, na-l»sti hišo v sredi •no."". POD VLAK JE POLOŽIL GLAVO. 'Anton Javo m i k je bil mizarski pomočnik, star 2.1 let in doma iz vasi SjHxhijih Sole v občini Sv. ŠFd pri (irobeljiuMii. Te dni se je pripeljal s popoldanskim vlakom z doma v Omhflno. Ves obup»n se je vlegel na tračnico prMl zadnji voz tega vlaka, ki^ je čakal nn od h ml v Celje. Še prej je v na^li,.; odvrgel nnkiijo. Položil je glavo prav na tir. Vlak, ki -e je medtem začel premi k«ti, mu je glavo dobrscdlio odrezal. Ljudje so bili priče groznega prizora, ko je na pro* gi ostalo truplo br< z glave. Pri pokojniku so našli raziič. no civilno in vojaško dokumente, zraven pa tudi oprostilno pismo, ki ga je bil ne-rečnež v slovo napisal staršem. V pismu je potožil, da so ga gnale v -mrt družinsko razmere in pa nesrečna ljubezen. Prosi jih oproščeni« in pa molinv /a njegovo dušo. Peter L .T r ru VNO HPtB*f o Izza poroke sta bila John in na. Sama si ni upala na tako Ma rv nenohoma skupaj. Bila dolgo pot. sta uzorna ziikonai. Vsak dan j John je stanoval v razkoš-sproti ga težko pričakovala, nem hotelu. Jedel je in pil, vso kdaj se bo vrnil z dela. V-e na kompanijske stroške, in večere sta skupaj preživela, 'nekaj nagrade so mu obljubili, vse nedelje in praznike. To jej — Pa loj glej, ^la mi boš pi-bil, kakor se reče, zares ide-jsal, — mu je zaibičevala ob alen zakon. slovesu. — Vse mi moraš pi. Nič čudnega ni, če jima je!;«ti. bila prva ločitev zakonn nciz-j Prvi večer je bi! o«l Vfižnje ineriio težka. Johna je poslala tako utrujen, rta jo komaj ča kompanija po opnivkih za te- kal, kdaj >k» legel. Drugi večer den dni v veliko letovišče, kjer je šel v gledališče in s pihajo imel izvršiti nekakšna po- (njem ni bilo nič. Tretjega «ve-pravila. Pravzaprav nadzoro- jiVra je rekel: — t4om pa raje vati je imel, drugi so pa delali. | julri! — kajti Prašno težko se Gospo«lar ^a je .\i-oko eeni«.'je lotil pisanja. Posebno pa Njegove dolgoletne izkušnje svoji ženi Mtirr. Nikdar v bile tako, da se m mogel m-riti y. njim m»ben in/.inir. : Rad bi vzel Marv ^ seboj, pa je bila baš t a čas nekaj boleli "SLOVAN" SE ZA HVALJTTJE i « - Slovensko p«-vvko ušivo "Slovan" se tem fiotom na jI ep še zahvaljuje znanemu našemu gostilničarju Franku Arne/u, in njegovi gospej soprogi, za tako izvrstno revt.o, izkazano sodeloval eem in *odelo- valk.Vm. kakor tudi •"!«".no-njno-ila v srcu in je nist; "Slovana" i:i njihovim dmži-Jžala s eifrastimi U'sedami. vsem življenju ji še ni pisal nobenega pisma. Temu tudi? Skupaj sta rasla lakorekoč i„ »-ta se videla vsak dan pred |m»-roko. Po f>oroki pa tudi ni bilo treba pihati, ker ji je lahko ust meno vsak dan v m- -pro I i povedal. Prvo pi-ino torej! Sede! je v tesni hotelski sobiei. Pred seboj je iinel prazen I i-t pa pirja. Kako naj začno pismo.* Aii naj zapiše 44 Moja iskreno i J a« hijena"! Ne, to bi ji no bilo povšeči. Niti pred poroko niti po poroki se nisba brez potrebe sladkala. Globoko ljul>ezen -t:; izra- Npbenega sledu o duhovniku BUENOS AIRES, Argentina. — O katoliškem duhovniku Kastelieu, ki jo hotel ma senati na najvišji ameriški gori A eoncagua, ki se dviga ;22,S34 čevljev nad morsko gljadino. do zdaj še niso dobili nabonoga poročila. Njegov Šotor t=o našli 464 čevljev pod vrhom, o njem pa ni nobenega sledu. SREDIŠČE ZA SLOVENSKE P0NOGRAFSKE TL06ČK. —- P 1*11* za cetrfk. J. MAE6ICH. INC. 443 W. New T«rk nam, pretočeno nedeljo dne 17. marca v njunih prostorih iako-zvani Astor Restaurant, Oh-91 Forest Avenue, Ridgev.'ood, BrookIvn. N. V. V . V Elcor. Minil, je preminil Mr. John Bamftach. Jr., star 35 let. Pokopan jo bil iz slovensko cerkve -v. Jožefa na Gilbertu. •rwrn:.....EBBBiTOS •;,'.::^r;-". :.^.TJ® naroČite slovensko - amerl kanski koledar za 1m0. — 169 strani zanimivosti. sta-ne vas samo 3« centov. v — v Združenih državah lahko ~po£lJete znamk« »o 2 oz. p* 3 rente. Zapisal jo torej "Moja Ijn-hn Marv". I)a, to so mu je zdelo bolje. • Pero je škripalo naprej. — 44Boš že oprostila, ker ti nisem takoj pisal. Prvi večer s»hii bil strašno utrujen, drugi večer so me zvabili v gledališče. Nisem hotel iti, pa -o me tako silili, da nisem mogel od reči. Ti no tveš, kako to po gredam ..." Res jo jo pogrešal. To«ki, a!i mn bo verjela? Gotovo ga bo vprašala, čemu jo pogreša V Strgal jo list in drugega začel : "Komaj čakam soboto, ko bom sedel na vlhk. V nedeljo bova zopet skupaj. Tvoja podoba mi je neprestano pred očmi, ko Ti pišem to pismo. Zame Ti še vedno najlepša . . . Premišljal je. Besedi 44še vedno" mora črtati. Prav lahko si namreč m i sir, da bo čez čas drugega mnenja. Zato je vzel nov papir, izpustil "še vedno" in pisal da jlje: — "V tem kopališču jo do- I . . ..........1...... l|sti lepih žensk, in ko jih sre-r 'čam nja oo*ti, moram vedno nnte misliti. ..." *Ne, tega ne bo »verjela, da so to lepe ženske zanj brez pomena. Najbrže si bo mislila: —i Tak je, kot so vsi drugi moški. fVmu no more napisati pametnega pismft? ("'emu ne more pisati tisfenja, kar res Čuti v sebi ? Zopet s trže vse skupaj in napiše na kratko: "Draga žena! V nedeljo zvečer se vrnem z vlakom. Upam, da boš do tokrat že zdrava in da prehlad ni nimcl nobenih hudih posledic.. Jaz so imam dobro. Novega ti nimam nič pisati. Vse drugo n*tmenn. Te possflravija Tvoj John. Preči tal jo teb par Krst'ic Zadovoljen je biK'' Pogledal je rta nro. Kaj? 2e polenajstih? Ko je bil doma, je bil Vedno že ob dWvotib v postelji. Kajti, ko človefc leze v sedemdeseto, leto, anora paziti rtase ia na svoje zdravje, f? sedemdesetimi leti ni vef o-trok kot je naprimer njegova Vartvki i jf komaj, oserinin- išestdeset let *-ii i. : .; t- • • < n t I m iii ^ k Friday, March 22, 1940 sLovExm (YUQOSTJIVT nun lihih w t itut n i ii mi i ti im j^j^s-iMiimii'H mi 11 n im m n i hi 11 stva^si hm u" mm t hi j^i^s i liitw u i pKHAVg? Mp&HLO r. s. (Iz povesti "Sosedov Peterček.'*) '!<«■»> HWW'W Veliko noči sva se ved":o jwwimo veselila. Iz mnogih vzrokov: navadno so naju pustili iti molit k božjemu grobu, v noči od soiboto do nede-Ije sva smela k vuzouinicam, če ni bilo premrzlo in pi-anke sva dobila. ^Pogovarjala sva se o teb vatlih rcn»h že dolgo čaprej. Prenamjarila m p rek rami jal a sva dolgo popoldneve o božjem fftnlm, o onib pisano oblečenih vojakih, k» stoje nepremično in- resno ob njem in straži jo Oo*porin v grobu ter gledajo tako hudo in mrko, o krasnih liveimilC ki ble*to v vseh barvali, o »ngelih, ki klečijo ob strncieb groba in bridko jokajo, o Rogn, ki leži mrtev v grobu in ki vstane od mrtvih na wliko soboto zvečer. Tedaj bo tudi spet zazvonilo. Regijo, ki je dostikrat z zvonika niti ne slišimo v vas. ko regija poldne nli ko vabi k rožnemu venen, shranijo do druge velike noči. Zvonovi zapo-jo -pet veselo in čudovito slovesno. In streljali bodo ob cerkvi in i*> vsej fari. da bo bobnelo kakor grom ob najhujšem poletju in se bodo tresli v*i hribi. O polnoči pa pojdonm k vu-jremnieflin. To bo veselje! TTgilbaia »vn z veliko vnemo in resnostjo, koliko da jih bo letos, katera da ho na j več j«. Kani je'bila ta im ta — A le nekaj čava. saj se spominjaš kako je vzplamtela kmalu nato <1 ruga na sosednjem hribu in je prekosila ono. ki ^mo jo poprej i i a jhol j obču do va 1 i. fTh kako je jokalo! IBum, binn — se oglasi od kod s hriovedovn4 Breznikov Peter. prvak vaških strelcev. T)a-r-i sicer iz srca dober in prijazen, ko nabija in zar/iga mož-narje. je siten, kakor bi se bi1 n:ti»il prav osa-možne n-obe. ki so stale rib ognju ali so hodile okoli njega. Komaj je pojemal plamen ene vozemniec, se je za^a-rila že dni ara, visoka in veličastna. l"Glej. Peterček, tn je še veeia! * krnili r>mo se in se radovali. Stric kovač p je pripovedoval. kako so plnmeneli pn hribih kresovi pred *toletji in so naznanjali prestrašenimi prebivalcem, da prihaja v de^ želo krvoločni Turek. In zviv novi -o zvonili v vseh cerkvah; kakor sedaj ob veliki noči. A tedaj so peli žalostno in ječe; klicali «o ljudstvo k orožju za ohramiho domovine. (Slikovito in mladostno je eovoril ^tric; mi pa smo zae je nagovoril o Turkih. A takoj smo ga ol^nli od vseh strani s prošnjami za dm-go povest. Odkašljal se je in je pričel pravljico o možu, z laket-»brado. Tzredno čuden >e nam je dozdeval ta možic. "A da je bil tako močan, ko pa je bil tako majčken." na Velikonočni Dan "Saj pravim, v bradi je imet moč, kakor Samson v laseh." Pripovedoval je tudi o zvonovih one va'si, ki so izumrli v njej vsi prebivalci za kolero. Prišla je sveta velika noč; a cerkev je bila tiha samotna in zapuščena. Nikogar ni bilo, ki bi prišel in .se f>oklonil Bo-i gu in bi molil .Zveličnrja* v grob položenega; »nikogarj,ki' bi zazvonil in oznanil vstajenje Gospodovo. A glej, curio: zvonovi >o se zazibali na. vse zgodaj na veliko noč sami od .sebe in so zvonili »n peli bre?s v^ako' človeške pomoči -e imenuje v španščini Pasena del Florida. Na ta dan, leta 1512 ali 1513 — to se ne da več ugotoviti — je nekdanji T\o-lunjbov podčastnik .Ponee He Leon prvič postavil svojo nogo na ta čudoviti jiolotok. ki je sicer že pred tem krstom imel svoje ime, namreč Rimini. Pod tem imenom so ga poznali španski pustolovci vsaj iz fantastičnih prij>ove-ti. ki so .vedele med drugim poročati, da izvira tam o pokrivali zemljo. ki danes nima drevesa, ki molči in ki ~e ne more ponašati s svobodnimi ljudmi. k;jj-ti ves otok ima v najemu neka čilska družba, ki ga je obljudila > svojimi čredami in pastirji. Kdino nekoliko sto čudnih »kamonitih stvorov-»-o vori še o nek*lauj(Mii -ijaju t-ira konca -\ela. :<» deta. uri skrbeli svetovno -lavo. Sicer ži\e ha jo ^e nekateri stari domačini, ki bi vedeli o kamnitih idolih nekaj povedati in razložiti do neke mere prastaro pisavo, ki jo je ustvarilo ljudstvo Rapunijc«*v, a bržkone l»o umrl še zadnji izmed teh prebivalcev, preden bo mogla znanost zvedeti kaj določnega o uganki njihove dežele in njihovih skrivnostnih prednikov, o katerih ne ve nihče povedati, kdo bili in odkod so prišli. Po-obnosl Velikonočnega otoka je ta. da o-zabijo |»ovedati, «la tudi tnknj :ii neskaljena sreča doma. če pogledaš stvar pohliže. Kuga. hoji, nemiri so udarili prvotno prebivalstvo, ki je začelo -prva poča>i. potem hitro izumirati. Ljudje so kakor po-v-od spremenili tudi ta raj v .vse ]irevee zemeljsko prizori-«'■-<"<■. Kdino narava je *n kakor to tem bolj ker je v zadnjih lotili baje u>pelo. da so bistvo teh napisov uganili in zvedeli iz njih i»odatke o najbolj čudni veri. kar jih je kdaj bilo na «» -«■ ii,-ui Florido še vendar nadze-demnajsto stolet je, ki je vj:|elo i ,,iel j-ko lepa, od daleč 4X strani. Pisatelj je ftosegcl v tem romanu v za či 'k devet na j-tega stoletja, ko >♦ W vr-il v Ljubljani kongres, ko -off lista ne posi-4 I • rr« o Pt!"nrw!'iii ■i"ii|ii'u"'?r i ..i !WLi:.'«uni.":m.,i!w.ry:asi.^:«: •• ri TTPTCTT 2. Bel grajski Biser 6 Burslta Vojska m. Devica Orleanska 12. Duhovni boj (Ixirreur Hsu[m»I1) 15. Fran Baron Trenk (Ojaro Puudurlc) 19. REKORDI VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA. IE . - (Rekorlfli niso tsamo tisti, ki jih priznavajo po kak^niii ot'i-ei^lnih tekmovanjih. Vsakdanje življenje jtti ima. tu *, več neejo preveč. • Neki vodja rlvi-ga-la v newyorslcem hotelu As-ior, je doslej s tem vozilom "prepotoval*' nn primer že 40CH tisoč milj. .38 let jo vozil proste po oriom ur dnevno nor in dol. ^l«osczu in Poznanju. Vpr-lKuealdi zgradil letalo, ki raln'22. vem mestu se je izjavilo za Po-1-/a pogonska sreili- 51. Korejska Brata, trtiea iz atiBlJa-uov v Korrjl (Joscr Splllman) Mesija (Dr. JegltC) .Mladini Srcem, povesti na LuIikIIiio (Ksavor Mefiko) Maron, krštaiifcki de^ek i Lika va, v Poznanju pa 75.fi o-lM. jndi. čriprav so vedeli, I'opotniki, n«»vele in trtir~ I Milan Pugeljl Poilgalee Pravljice (H. Majar) Pravljice In pripovedke za ■!» dlno Suneski Invalid (S. Košntnlk) Volk Spokornik in drage povesti za mlauino (Kaaver MeAko) Vojnimir ali PogaiiHlvo in krat < Josip Ogrlnec Zbrani spisi za mladino i Knpelbert CianeD iS. Zlat okopi < Josef SolUman) (Vezava nekaterih knjig J« od Ma nja nekoliko izkaiena.) Ako ima kaka knjiga več zvei-kov, se šteje vsak zvezek sa knjig-o. POZOR I Ker imamo nekaj teh knjig ▼ omejenem številu, navedi-te pri naročilu več knjig, da Vam moremo postreči. KNJIGARNA Glas 216 WEST 18th B'. NEW YORK IS Friday, MarcK 22, 1940 UVUI (fUUWLlVT 0S1LY laninski Kralj Spisal L. GANGHOFER. Za Glas Naroda priredil X. X. i ifie prodno je dospel Juri do douia, se je oglasil mrtvaški zvonček. ' 1 • ILjudje so odpirali okna. (Nekateri so se začeli v gručah zbirati na cesti. Kdo ve, kdo je umrl! Saj ni bilo v vasi nobenega težko ifolnega. Ali se je zgodila nesreč-a? Koga je zadela? Ali je bilo še kaj hujšega? 1 Zločin? Umor? > Kihče ni vedel odgovora. On, ki bi lahko odgovoril, ise je bližal sklonjene glave Hrastovim. I 4. POGLAVJE. Velik, z apnon; pobelen prostor. ' V enem kotu je velika železna peč, ob steni om-ara z najrazličnejšim posodjem. Sredi velika miza, ob nji pa dve dolgi klopi. To je bila soba za posle na Hrastovi ni. Z velike sklede na mizi se je kadilo. N«, častnem mestu je sedela Cenca, poleg nje stara Jera in Boltež. Poleg Bolteža Dorče. poleg njega kravja dekla. Nekaj drvarjev, pastir in druga služinčad. . iVsi so gledali v skledo.. ■ 44Kdo pa spet copeta z nogami?" je Cenca osorno pogledala Bolteža. t Hlapec se je sklonil in se za-mejal, stara Jera je pa za-mrmrala: » ' 1 4*Pri jedi ima še žival rada mir. Sicer se pa ni treba za vsako majhno stvar tako razburjati." •"Ima že povod za razburjenje," je dregnil vmes Boltež. 44Danes ji je zelena mačka prekrižala pot." S temi besedami je meril na lovca, toda Cenca se je delala kot da ga ne razume. Navzlic temu je pa osorno pogledala hlapca, rekoč: uotokol. . » "Tako! I)a sc boš vedel norčevati." ' "'Zlonika. ti pa znaš počiti kakor mesar," se jo pačil Dorčo in m otipaval lice. 144Le potolaži re Dorče," se je oglasila najmlajša dekla. "Cenca danes no pozna šalo. Kaj no, Boltež?" Boltež jo imel dovolj vzroka proslišati to vprašanje, zato jo pa rajo piknil Dorčeta. ^'Kaj ti je, oš, si Še premoker za ušesi . . 'Dorče je smrtno prebledel. Naprej je sklonil glavo, raz-krilil dolge koščene roko, šinil kakor mačka k Boltežu in ga podrl na tla. P red no >o se posli dodobra zavedli, mu je že klečal na pmih in ga davil s svjimi dolgimi, kleščam sličnimi P«ti. v v t.tf« Cenca jo skoeila k Dorčetu, ga prijela za ovratnik in ga potegnila kvišku. Preklinjajoč je vstal Boltež ter hotel napasti nasprotnika, ko so se odprla vrata. iNa pragu so je pojavil Juri Hrastar. Ko je Cenca zagledala njegov bled obraz in zmeden pogled, je izpustila Dorčeta in zaječijala: • ' "Za božjo voljo, gospodar, kaj vam je?" Gos-podar jo stopil v sobo. Njegov glas je bil zamolkel in je zik se mu je zatikal ,ko je s težavo spregovoril: *'Ljudje, nesre-a jo obiskala našo hišo! Moja sestra, moja sestra Hancs, je umrla!" 44Jezu« Marija!" s ovzkliknili vfcivprek. • Edinole Boltež je molčal. Stara Jera je začela s predpasnikom brisati oči in tarnati. l*4No, zdaj pa vemo, komu je zvonilo." 14Ni mogoče, ni mogoče," je ihtela Cenca. 44Ako se je moglo to tako nacrlo zgoditi? Ves dan sem se veselila njenega prihod«. Kako je umrla, gospodar?" "Ponesrečil se jo." je mahoma izjavil Juri. "V vodi." Stiskali so so k njemu, hoteli izvedeti kaj podrobnosti, trt-da Juri je molčal. Odrinil jih je od sebe, pogledal drugega za drugim, nato ,|>a naglo rekel: •"Jutri zjutraj med peto in šesto uro se bo vrnila gospodinja iz mesta. Po krsto pa bo treba iti. Ti. Boltež, boš vzel ojtrski voz in ga pregrnil s črnim suknom, ki mi ga bo še nocoj poslal gospod župnik. Ob treh zjutraj se odi>eIješ." ■"Kaj jaz?" zamrmra hlapec. "Menda me niste najeli, da ilo, in bogat brazilski plamažnik je poskrbel, da je dobila njena vila razkošno opremo. Kmalu jo pa v G i sol i no življenje pobegla nesrečna ljubezen. Mladi pariški zdravnik ki se jo bila Gisela zaljubila vanj, ne prvi pogled, ni podlegel čarom njene lepote, temveč. jo hotel ostali zvomrtjo. Ko jo končno zapustila bolnišnico je našla svoje razkošno stanovanje zanemarjeno. Brazilski plan-tažnik so je bil ta čas ohladil in tudi drugi prijatelji jo bili zapustili. Gisela jo nastopila pot pustolovke. jo naredila ve'* mc-nie na imena svojih prijateljev. si je pridobila precej denarja, da je lahko živela brezskrbno za nekaj mesecev Par-krat jo hotela zapustiti Fianci-jo, kjer so ji postajala tin pod nogami vroča in odpeljati »=e v Južno Ameriko, a so jo aretirali. Sledili so žalo-tni meseci v ženski kaznilnici, toda tudi tam si jo znala lepa prebrisana Gisela pomagati. V ječo je dala prinesti mnogo pravniške literaturo pod pretvezo, da hoče študirati pravo, v mniei je pa nameravala črpati teh knjig znanje, ki bi ji lahko po-zneje koristilo. IKmaln j>otom. ko t^o izpustili Giselo iz kaznilnice, se je postavila v Niči zelo lepa odvetnica Mirelle Latargovr Nii traja'lo dolgo in že jo bila v me-tu splošno znana, pa tudi priljubljena. Vse sodivke je očarala s svojo lepoto in premagovala vse ovire in vrzeli v njenem mnenju. Klienti so kar drli od vseh strani. Nekega dne pa je prišlo presenečenje. Neki pariški draguljar j: v lepi odvetnici spoznal ra fini rano sleparko, ki ga je bila pred časom opeharila za dTagocen nakit. Tako se je končala advokatska kariera lepe Gis^e v ječi.. (Ko je prišla iz ječe, je nadaljevala svoje burno življenje v katerem se je vTStilo največje razkošje z be*do in siromaštvom. Z 20 franki v žepu jo kupila Gisela od markiza La-taurova grad in ko jo prišla sleparija na dan, je pobegnila v inozemstvo. Toda brez Pariza ni mogla živeti. Neki im-presarij jo odkril njen igralski talent in kmalu jo lena Oisela nastopala v Parizu kier je dosegla kot Margueritte d*Or velik uspeh. Burno živijenje pa je končno omajalo zdravje in zahrbtna bolezen je na-nravila konec nieni umetniški karieri. V bolnišnici ie končala svoje življenje ena najhcH občudovan i h in na rpod jetnej-ših franeoskih lepotic. BYRDOVA ODKRITJA V ANTARKTEDI. (Kakor smo že poročaii, je Byrdova odprava že pred nekaj čaisa dospela do njegovega stalnega oporišča v Ant-arktidi, do Male Almerike. Ta odprava šteje trideset mož, razpolaga pa z 50 psi za sani, tanki, traktorji, nekoliko leta-lii in proslulo snežno križarko, ogromnim motornim vozilom, ki jo na zunaj prava trdnjava na kolesih, znotraj pa udobno opremljeni znanstveni laboratorij. Z zunanjim svetom je odprava v zvozi s pomoč.o radijske postaje. Bvrd poroča o njej vsak teflon nekolikekrat o svojem delu. Kakor znano, je bila med njegovimi prvimi ugoto\ i t vami ta, da se jo magnetni južni tečaj, ki so ga odkrili leta 1909, v tem času pomaknil nekoliko več proti zapadu. Bvrd pa jo k temu poročilu dodal, da predstavlja ta južni magnotski tečaj površino kakih desetih štiri jaških nil j in da vsako leto svojo ske verrge na jugovzhodu in velik zaliv, ki ga zap'ra sicer led. Ker je začelo morje že le-deneti, ladja bržkone ne bo mogla več naprej. Ta čas je le nekoliko morskih indij od najjužnejše točke, ki jo je dosegla Byrdova druga odprava leta 1934. PIKNIKI — VELIKA DUNAJSKA MODA. Raeioniranje živil v Nemčiji je imelo za posledico spremembo v družabnem občevanju. Družaibnost se zavoljo Skrivnostno odplutje OGROMNA PARNIKA "QUEEN MARY" in "MAURETANIA" ODPLULA IZ NEW-YORSKEGA PRISTANIŠČA Velika angleška pamika Queen Mary in iMauretania, ki sta bila v newyorškem pristanišču od začetka evropske vojne, sta včeraj nenadoma odpulua neznanokam. Mauretania se je splazila iz pristanišča ponoči s>redi velikega naliva; Queen Mary pa je od plula ob belem dnevu ob 8 dopoldne. Oba parnika sta odplula z zapečatenimi povelji in ljudje so te.ara nikakor ni omejila, vsaj! ju videli pluti proti jugu. Kani sta namenjena, ni nikomur na Dunaju ne. | znano. Gotovo pa je, da gresta iv veliko nevarnost, kajti nem- f Po vab I jeni gostje prinašajo, ?ke podmornice in križarko jin ;ačolo 21. fobruarja iz Male Amerike in namerava opravi.i 1000 km dolgo pot. Ta odprava je odkrila ogromno gorsko verigo ob »pacifiški obali Antark-tido. To gorovje se dviga več tisoč čevljev visoko. Gre za ozemlje, ki ro ga raziskovali že lf>fi let zaman. Ugotovili so ga iz fotografij, ki jih napravili i-z letal že prej. Ekspedieijska ladja 44Bear" jo že mesec dni na svojem pohodu proti vzhodu v borbi z ledom, viharjem in visokimi valovi tako da z letali na njenem krovu doslej ni bilo mogoče odriniti na izvidno polete. Odkrili pa so z nje kakih HO morskih milj od antarktične obale zaledenske otoke,, gor- povabi SENZACIONALNE ARETACIJE NA HOLANDSKEM. /V Rotterdamu jo policija izvršila aretacijo, ki je zbudila veliko pozornost. Prijela je 2 Nemca. Ivioti izmed oboli jo že pred vojno bival na Holand-skem. V avtomobilu aretiran-cov jo odkrila sprotno postavljeno oddajalno postajo, ki jo nemški admiraliteti sporočala gibanje ladij. DOJENČEK REŠIL VSO DRUŽINO. V Gransresu na Francoskem jo dojenčkovo kričanje sredi noči zbudilo zakonca Rambou-liettova. Ko sta vstala, sta ugotovila, da uhaja iz peči ogljikov p'lin. Vsi trije so že čutilii znake zastrupitve. Če bi dojenček ne bil začel kričati, bi bržkone izgubila življenje vsa družina. IIOERNU1M, Otok Svit, Nemčija, 22. marca. — Trije ameriški časnikarski poročevalci so obiskali otok Svit, ki so ga Angleži v torek -edem ur bombardirali. Videli so poslopje, ki ga Nemci označujejo kot hiralnico in ki je bilo zadeto. — ('asnifoarji so se z vlakom peljali ob G milj dolgem Hinden-burgoveni jezu, ki veže otok s celino, pa nikjer niso videli ni kake poškodbe. Na severnem delu otoka je bila peščena obal posuta z angleškimi bombami, toda na bližnjem letališču ni i)il zadet noben hangar. Bombo so večinoma padale v morje, in so razbile led; razbitih je bilo tudi nekiaj šip. Nemci trdijo, da so izstrelili tri angleške aeroplane, kate lih eden jo padel v morje. zapadna fronta kaže vec Življenja Nadaljni znak bližajočih se bojev je tudi večja živahnost na zaipadni fronti. Nemci se najbrže pripravljajo na veliko ofenzivo, zavezniki pa se pripravljajo, da jo odbijejo. V kratkem mora priti do odločitve ,med Maginotovo črto in Zapadnim zidom. Pričelo se bo veliko razbijanje močnih urdb in uspeh bo imela ona armada, ki razpolaga z večjimi topovi. NAROČITE SIX)VENSKO - AMEBI KANSKI KOLEDAR ZA lMfc -1M STRANI ZANIMIVOSTI. STA NE VAS SAMO M CENTOV. — V Zdrairolh driaraft wnmmk* »»««■»» "Padisahovi *en-"Ob Vadarju"; Kdo bi ne hotel biti z Mayem v ci" pri "Oboževalcih ognja", kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti''? — Kdo bi ne hotel spoznati "Winnetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spo-spomenik? IZ BAGDADA V STAMBUL 4 knjige, s slikami, 627 strani VSEBINA: Smrt Mohamed Emina. — Karavana smrti. — Na begu s Goropa. — Družba En Nast. Cena $1,50 KRIŽEM PO JUTROVEM 4 knjige, 598 strani« s slikami VSEBINA: Jesero smrti. — Moj roman ob Nila. — Kaksl sem v Mekko romal. — Pri iamarih. — Med Jesidi. Cena $1.50 PO DIVJEM KURDISTANU 4 knjige, 594 strani, s slikami VSEBINA: Amadija. — Beg iz ječe. — Krona sveta. — Med dvema ognjema. Cena $1.50 PO DE2EU SKIPETARJEV 4 knjige, 8 slikami, 577 strani VSEBINA: Brata Aladžija. — Koča v soteski. — Miridit. — Ob Vardarjn. Cena $1.50 Naročite jih lahko pri V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami, 576 strani Kovač SimeiL — Zaroka z zaprekami — V golob* njaku. — Mohamedanski svetnik Cena $1.50 SATAN IN ISKARIOT 12 knjig, s slikami, I 704 strani VSEBINA: Izseljenci. — Yuma ftetar. — Na sledn. — Nevarnosti nasproti — Almaden — V treh delih sveta. — Izdajalec. — Na lovu. — Spet nsl divjem zapadli. — Rešeni milijoni. — Dediči. Cena $3.50 WINNETOV 12 knjig, s slikami. 1753 strani VSEBINA: Prvikrat na divjem zapadu. — Za življenje. — Nio-či, lepa Indijanka. — Preklestvo zlata. — Za detektiva. — Med Komanči in Apači. — Na nevarnih potih. — Winnetovov roman. — Sans Ear. — Pri Komančih. — Winnetova smrt — Winnetova oporoka. Cena $3.50 2 U T I 4 knjige, s slikami, 597 strani Boj z medvedom. — Jam« draguljev. — Končno. — Rih in njegova poslednja pot Cena $1.50 Slovenic Publishing Company 216 WEST !8th STREET NEW YORK. N. Y.