Lie t t« koristi (Ul»v> •kegt l|udetva. D«ltv> ci «o opravičeni do ¥••11» kar productraio., Thla paper te d«voi»d to (he internal« of the working cla«e. Work-are are entitled tn all what thev produce. Kaurtd»« imoM-Mmi maiv«r. U«e. 6 1IWT, »t IS* \>mi off!»-« »I Chtr*fo III. oi4ti lb* Act .f C*®tre»» .f Mtr.b 9rd. IB7W Offici: 4008 W. 31. Str.. Chicago. III. 'Delavci vseh dežela, združite se!" •i PAZITE! na številko v okUpaju-ki se nehala polet va-•ega naelova. prilepile* nega apodal ali na ovitku. Ako (337) |e Številka teda! vam ■ prihodn|o številko našega lleta po teče naročnina. ProeU mo ponovite to takof. Ste v. (No.) 336, Chicago, HI., 17. februar|a February) 1014. Leto (Vol.) IX. Preiskava dveh ¿štrajkov. __ —«"t Kongresni odsek za rudarstvo preiskuje v Mlchiga-,au fln v Colo.. Štra|kar|l zaslišani. Izpovedbe o peonažl. Rudar,I v bakrenem okrožju so delali celi mesec zastonj ln Se dolžni so ostali družbi. Kapitalisti v Coloradu so kupili kanone, da po-strel|a|o &tra|kar|e. To prlzna|o sami. Ilancqck, Mich., 14. feb. —Kon-grešnik Taylor, predsedatelj pod-odseka za rudarstvo, je zadnji pondeljek ob devetih zjutraj o-tvoril preiskavo stavke v bakrenem okrožju. V kratkem nagovoru je vabil vse, da pomagajo v preiskovanju in povedo, kar imajo na srcu. Kazen njega sta bila navzoča kongresnika Casey in Howell. Preiskava se vrši v mestni hiši. O. N. Hilton, pravni zastopnik štrajkarjev in Western Federation of Miners, je prvi nagovoril kongresnike. Obtožil je rudarske družbe nečloveškega ravnanja i rudarji in drugih neštetih zloči nov. Rekel je, da so mnogi rudarji začeli v jamah v dvanajstem letu svoje starosti in delali leta in leta za beraško plačo. Varnost in sanitamost v rudnikih je bila postranska stvar in družbe so ravnale z delavci slabše kakor z živino. Končno je dejal Hilton, da bo organizacija dokazala vse te obtožbe. Nato je govoril A. L. Rees, glavni advokat rudniških posestnikov. Zanikal je vse, kar je pove-dakHilton in kričal, da je vse sku pa j "sama laž". Pral je barone bakra, kolikor je mogel in dejal, da je W. F. of M. prisilila rudarje na štrajk in da zadnji niso imeli nobenega vzroka (!) za ta korak. Zvrnil je na unijske mdarj* xae zločine v stavkovnem "kraju zadnjih šestih mesecev in rekel, da 4'šele milica je naredila mir in red." Williaf J. Richard, predsednik calumet8ke podružnice W. F. of M., je bil prva priča. Izpovedal je pod prisego, da je začel delati v 11 letu svoje starosti za $20 na mesec v vročem ro^u, kjer je bila temperatura 100 gradov. PrVi 4po-boljšek', katerega je dobil od družbe, je bilo znižanje plače za $2. Rovi pod zemljo so bili polni dima in smradu. Delavci niso imeli nobene priprave za iciesne potrebe in odpadki so smrdeli po več dni v rovih. Sveže pitne vode ni bilo nikdar na razpolago. Nato je Hilton predložil zavitek (pay envelope), v katerem je dobil plačo rudar Matt Huhta v rudniku Osceola meseca junija 1910. Iz tega zavitka jc bilo razvidno, da je Huhta delal 26 dni in za ta čas je dobil $1.61. Družba jc pa vtrgala en dolar za bolnišnico in 50 centov za zdravniški sklad in tako je ostaio rudarju enajst centov za 26dnevno delo. Kongresni pododsek je takoj prvi dan preiskave sklenil, da o-bišče več rudnikov in so prepriča o sanitarnosti in varnosti dela. Pri nadaljevanju preiskave torek in sredo je bilo zaslišanih večje število štrajkarjev, pred vsem tramerji ali nakladalci ba krenega kamenja v železne vozičke. Delavci «o izpovedali, da so delali v silni globočini pod zemljo, kjer vlada strašna vročina, toda ventilacije in prevetrovanja ni nobenega. Pri tem delu je bilo nekaj navadnega če je rudar omedlel. Tramerji so navadno delali nagi do pasu, le hlače in čevlje so imeli na aebi. Strupena bakrena voda je curljala rudarjem po nagih telesih in povzročila razne kožne bolezni. Teške kare, naložene z bakrenim kamenjem so tremerji pehali pred seboj po več tisoč čevljev dolgih in zveriženih tirih, tako da so jim pokale kosti in ki-te v ramah in plečih. V jamah ni nobene priprave za naglo od-pomoč v slučaju, kadar je delavec pobit in zgodilo se je dostikrat, da so teško ranjene in napol mrtve rudarje vozili v "bucketih" (velika kotlu podobna železna posoda) do glavnega rova. Plača je bila naravnost sramotna za to živinsko delo. Rudarji so povedali, da takozvani pogodbeni . sistem pri odstreljavanju bakrene žile, je kriv, da so mnogi rudarji delali po celi mesec popolnoma zastonj in ne samo to, da niso dobili niti centa plače, temveč so še osta-,li družbam na dolgu za dit\ainit in popravke na orodju, kar so morali odslužiti bodoči mesec. Rudar, kateri je delal pod tako orodju, kar so morali odslužiti bodoči mesec. Rudar, kateri je delal pod tako pogodbo, ni nikdar znal, koliko znaSa njegova plača in zgodilo se je v neštetih slučajih, da so bossje prevarili za večje zneske plače, ki bi jo imeli dobiti. Priča Ed Waatti, finski rudar, je povedal, da je delal v rudnikih Calumet and Hecla Co. zadnjih 26 let, toda v zadnjih petih letih so bile razmere vedno slabše, tako da so nazadnje postale pravi pekel. "Strašno, grozno, nečloveško!' vzkliknil je kongresnik Casey, kc več ni mogel poslušati takih in e-nakih žalostnih izpovedb štrajkarjev. Rudar Olaf Berg je izpovedal da ga je boss v rudniku South Kearsarge prevaril za $29 pri po godbenem delu. Jacob Lust star vsiužbenec pri Calumet ar Hecla Co., je povedal, da ga je poklical k sebi generalni manager Jim McNaughton kmalu potem, ko se je pričel štrajk in mu ponudil $100 če se povrne na delo. S tem denarjem — mu je rekel • naj povrne uniji tedensko podporo, katero jo dobil. V četrtek je Allen F. Rees, ad vokat za operatorje, vprašal pričo Gust Strengerja, ako je socia list. Strenger ni hotel odgovoriti in predsedatelj Taylor je vprašal Reesa, zakaj stavi to vprašanje na kar je kričal Rees, da je socializem glavno vprašanje štrajka, češ da je unija nahujskala štraj karje, da bo vlada takoj vzela rudnike, ako ostanejo v stavki. TTil ton je glasno ugovarjal, da to ni res. Calumet, Mich., 15. feb. — Prvi tetlen preiskave je minil in z za slišavanjem štrajkarjev se bo nadaljevalo se drugi teden. Nato pridejo na vrsto rudniške družbe. Kongresnik i se ne morejo ze-diniti glede preiskavanja vzrokov božične katastrofe v italijanski dvorani. Hilton zahteva, da pododsek preiskuje in zato sta tudi kongresnika Taylor ter Casey, med tem ko ostala dva nasprotu jeta, češ da ne spada v njihovo področje. Tavlor je brzojavil kon-gresniku Posterju v Denver, pre-dsedatelju odseka za rudarstvo, da mora takoj priti še peti član pododseka kongresnik Hamlin iz Missouri ja, kateri se je zadržal. Hamlinov glas bo odločil, dali se bo vršila preiskava katastrofe ali n«». Hilton tudi zahteva, da kon-grosniki preiskujejo, napad na Moyerja in njegov izgon, vsledče-sar je bil Moycr oropan ustavnih pravic. ZAPADNA RUDARSKA ZVEZA JE ALL RIGHT! Washington, D. C. — Zvezna komisija za industrijelne razmere dala 11. t. m. zapadni rudaraki rvezi častno spričevalo. Preiskovalci te«c departemnta, ki so za-iledovali stavko v bakrenem okro- (Nadaljevanje na 6. strani.) DELAVSKE VESTI. — V*Philadelphiji, Pa., je zadnji teden pričela konfcreuca med zastopniki premogarjev in operatorjev v državah zapadna Pennsylvania, OImo, Indiana in Illinois. Konferenca se bo bavila z novo plačilno lestvico. Operatorji predlagajo. da se vsa bodica vprašanja glede mezde iu drugih spornih točk obravnavajo potom razsodišča, tako da bo vsaka nevarnost stavke odstranjena. Zastopniki premogarjev še niso odgovorili na ta predlog. — Prigodom stavke postreškinj in kuharjev v kavarni in restavraciji "Henrici" na Randolph St. v Cliicagi je bilo tekom zadnjin dveh tednov 75 piketov aretiranih. — Ntrajk premogarjev v Colliers, W. Va., še traja. V izgredih lil. feb. je bil ubit premogar J. Smith in deputišerif Harry Lucas. — 1. april bo "dan brezposel-nili". Tako je zaključila na hvo-jein zboru v Chieagi organizacija brezposelnih delavcev (Cuited Brotherhood Welfare Ass'n). Ta dan se imajo vršiti demonstracije in protesti zoper razmere, ki so odgovorne za ogromno armado 1 ju«li brez dela in ti protesti se imajo ponavljati vsako leto 1. aprila, dokler ne bo ta krivica odpravljena. — V Lvovu, Galicija, izbruhnili so zadnji teden veliki nemiri, ki so sledili javnim demonstracijam brezposelnih delavcev. Okna na prodajalnah bila razbita in mnogi lačni reveži so ydrli v prodajalni' in vzeli jesfcvine V Avstriji vlada velika kriza in brezposelnost. Vest iz Detroita, Mich., da bo Henry Ford, lastnik tovaren za avtomobile, plačeval po $5 dnevno svojim delavcem, je privedla v zadnjih treh tednih 75.000 brezposelnih mož v omenjeno mesto. Položaj teli ljudi je aedaj naravnost neznosen iu mnogi stradajo in prezebajo, da je groza. Detroitski socialisti so vsled tega na javnem shodu ožigosali Forda, ker je povzročil to situacijo. VILLA BO ODPRAVIL ARMADO, KADAR OSVOBODI MEKSIKO. .luarez, 13. feb. — General Villa ie zadržal svoj pohod na jug. Vtr-dil bo prej razne postojanke re belcev ob meji Zed. držav, tako da bo imel neovirano pot za uvoz orožja za seboj. V pogovoru z ameriškimi re-porterji je Villa rekel, da bo armado razpustil, kadar bo Meksika osvobojena in revolucija končana. 4 Po mojem mnenju je Iluerta zadnji diktator v Meksiki" — de-ial je Villa. "Kadar ta pade. bo armada vojakov spremenjena v armado delavcev, ki morajo ust variti močno industrijo v Meksiki. Vlada mora zgraditi tovarne', kjer bodo stari vojaki dobili svoj kruh. Ce se vojak ne bavi s koristnim delom, katero mu daje zaslužek, je ničvreden državljan, kateri ne misli na drugo kakor na vojno in klanje ljudi." — Organizacija ruskih vohunov. Ruska policija ie zadnje dni "a delu in je pod nadzorstvom nekega preišnega inšpektorja angleških. detektivov v Seotland Yardu. Na Angleškem^ ima Kvoj klavni stan v neki hiši V Clapha-mn. Poleg nadzorovanja ruskih potnikov, begunov, dezerterjev in izseljenikov se policija peča tudi s spionažo. Naš angleški bratski list "Dal.v Citizen" piše: "Ne more se dvomiti o tem, da tvori ruska policija najnevarnejši spi-ionažni sistem na «vetu." — Katoliška cerkev je postavi-'a Maeterlinckova dela na indeks. Zdaj so niegnve pesnitve dobile v resnici pravo odlikovanje, ker 'catoliška cerkev sovraži vae, kar je dobro in vzvišeno. SOCIALISTOŽRCI. "The Western Watchman", katqliski list v St. Louisu, Mo. kateri neprestano napada socializem, je objavil sledeči odlomek iz pisma škofa Fallena iz Loudona, Canada, datiranega z dne 12. okt. 1912: "Veseli me, da imamo en nufion dolarjev na roki za boj proti socializmu. Kot član odbora želel bi, da je vsak ameriški duhoven v tem «odboru iu da gleda na to če je mogoče pridobiti protestan-tovske pastorje ., 6., in 7. aprila v An-koni. Zadnji strankarski shod se je vršil v juliju. Letos se vrši tako zgodaj, ker se mora stranka pripraviti za občinske volitve. Izdelati bo treba občinski program in dogovoriti se glede taktike. Na zadnjem strankinem zborovanju so pustili italijanski sodrugi vprašanje glede taktike pri občinskih voliHvah odprto, ker niso imeli v nekaterih mestih sodnigov, ki bi sprejeli kandidaturo. Danes je pa večina v stranki mnenja, da senc sklepa pri volitvah kompromisov. Nekateri sodrugi sploh nočejo nič alisati o osvojitvi mest, temveč naj stranka osvoji le mandate v manjSini, da tako nadzoruje delo meščanskih strank v cbčini. Na strankinem zboru se bodo pečali tudi * naraščajočim oboroževanjem in kakšno stališče naj zavzemajo socialisti napram framason-skim ložam. Lopovstva coloradskih kozakov Nadaljna poročila o bestljalnostl milice. Vojaki oropali salun In odnesli $60. ODstrel|en štraj-kar prikovan k postelji. Lajtnant pravi, da |e ••Kristus" ln vsi n|egovl vofakl so "Kristusi" Denver, Colo. ¿— Chaa^jevi mi-ličarji odnosno coloradski kozaki so izvršili v stavkovnem okrožju toliko goroatasnili zločinov, da bi lahko napisali debelo knjigo. Tukaj sledi nekaj nadaljnih "juua-čkiii činov" slavne coloradske milice v službi operatorjev premoga, činov, ki dokazujejo, kakšne usta-novnosti vladajo v Coloradu, ki je na sramota v Zedinjenih državah: Četa pijanih miličarjev je vdrla v salun Phillipi Fettito-ja v Val-dezu v novembru. Vojaki niso vprašali za pijačo, temveč enostavno položili revolverje na "baro" in zapovedali salunarju: "Roke kviško!" Med tem ko je eden vojakov stražil salunarja z napetim revolverjem pod nosom zadnjega, so -ostale miličarske barabe pile žganje in sploh vse, kar jim je prišlo pod roko. Ko so se nažrli do grla, vzeli so seboj par steklenic, škatljo cigar in eden vojaških roparjev je končno odprl register in pobral iz istega ves drobiž okrog $60. Nato so s peklenskim krikom in smeihom zapustili strmečega saJ luna rja. Fett it o je rop takoj prijavil kapitanu Linville-ju, kateri je obljubil, da bo "že enkrat vso stvar preiskal". cesar pa ni nikoli storil. .lim Bucuvaira, štrajkar, rodom Grk. je bil ustreljen v nogo iz puške kompanijskih hlapčonov. Krogla mu j e zdrobila kost in odpeljali so ga iz Trinidada v bolnišnico sv. Jožefa v Denver. Ko je brigardirgeneral Chase, car kozakov, zvedel, da je Jim v Denverju, zapovedal jej da ga morajo peljati nazaj v Trinidad in tam so hromega štrajkarja privezali z železno verigo k postelji. Nato so ga zverinski vojaki neprestano nadlegovali, da mora priznati "nekak zločin" in ker Grk ni znal ničesar povedati, niso mu dali spati pet dni in pet noči. Kakor hitro je zatisnil oči. dregnil ga je miličar z bajonetom v vrat. Grk je malone zblaz nel in še danes leži v vojaškem zaporu napol mrtev. Gus Martinez je bil aretiran — zakaj, kdo ve? — in vržen v mokro celico, kjer se je prehladil in dobil pljučnico. Zaman je prosil vojake, da ga naj peljejo v bolnišnico. SeU» k<» so ga kozaki videli. da ni več pomoči zanj, peljali so ga v Oxford Hotel v Walsen-burgu in za dva dni je tam umrl. Lajtnant K. K. Linderfelt, eden podkomandantov Chasejevih kozakov na kf njih. je .'10. dec. in. 1. udaril po obrazu nekega mladega fanta na postaji v Ludlowu. Zraven je nahrulil gručo premoirar-jev, ki so stali poleg, s ploho naj-gršili psovk, kar jih premore najbolj barabska angleščina. Končno jim je zabrusil tole: "Le poglejte me! Jaz sem Jezus Kristus v tem kraju in vsi moji vojaki na konjih so Kristusi! Ubogati nas morate na vsak naš migljej!" Prve lj. Le nekoliko poglejmo nazaj v preteklost in zopet v sedajnost pa amo na čistem. Z brutalno silo je bil atrt št raj k rudarjev «v letu 1903—4, bil je ves kapitalistični razred v tej državi na nogah z svojo ekonomsko in politično silo — močjo, z istimi nasilji skušajo premogar-ski baroni in njega oprodo na vladnih atoleih zadušiti štrajk premogarjev, kateri je v polnem tiru že od 23. aept. lanjskega leto, toda, kakor vse kaže, se jim to pot ne bo posrečilo, zgleda da bodo prišli premogarji zmagalci iz tega boja. Kapitalisti imajo vse polno im-portiranih štrajkolomeev, toda uspeha ž njimi imajo bore malo, kajti premog še vedno prihaja iz sosednjih držav Utah in New Mexico. Da imajo kompaniie veliko i izgubo s svojimi skebi. je umevno. Posebno se pa boje kongresne preiskave, kot poroča 41 The Denver Express" (kteri je edini iz buržoaznih listov, da stoji na strani štrajkuaočih premogarjev in poroča situacijo štrajka kot v resnici je) so kompanije v mno-gilh jamah odpustile veliko iz družiti držav, naj se pobero ven iz premogarskih kemp in sploh ven iz države. Mnogi bo debelo pogledal in se čudil tem vrsticam, toda to je fakt. Stvar je pa ta le: V državi Colorado imamo zakon, da v slučaju štrajkov ali izprtja ne sme noben delodajalec importirati delavcev iz druge države, dokler ni opor poravnan. In sedaj, ko je na potu kongresna preiskava, so se premogarski baroni tega ustrašili in bi se radi iznebili importira-nih skebov, ktere sedaj kar na debelo odpuščajo. Mnogo teh ljudi je prišlo na glavni stan štraj-karjev. kjer bodo najbrže ostali do preiskave, da pričajo proti baronom premoga in s kakšno zvijačo so bili najeti in dovedeni iv fctrajkarsko okrožje. Zgoraj omenjeni zakon so pa premogarski baroni in njega sa-trapje a La Ammons, governer države Colorado, kteri ima zajcu podobno možatost, kteri ob vsaki priliki poljublja čižem lastnikom jam in dictator in oberanarhist Chaw, kar na svojo pest ovrgli in so ustanovili vlado, oziroma tiranijo po svoji volji. Kaj nam bo prinesla kongresna preiskava, bo pokazala pa bodočnost. Poročati moram še, da se je tudi v našem mestu dobilo nekaj izdajalskih duš, ktere so se podale štrajkujočim bratom in njih družinam trgati kruh iz ust in tako kovati in vklepati delavstvo še v hujše verige sužnjosti. Te propalice so: John Lazar, Valentin Lazar, Frank Tomšič, Anton Marin&č in Prank 8trle, doma vai iz Knježaka in Bač-a na no-tranjkem, ter Ant>on Orožnik, doma iz Orlov pri Grosupljem. Ta zadnji je komaj 8 mesecev ože-njen in je pustil tu stalno delo z plačo $2.50 na osem ur, ta vsaj ni imel nobenega povoda ai kruh služiti z kebstvom. Sram vas bodi, garjevei, «kebski izdajalci in ju-deži Tškarjoti delavskega razreda. Pfuj! Podali so se v Delagua, Colo. Na delavce po druzih krajih pa apeliram, naj si ta imena dobro zapomnijo, da ako kateri teh podležev pride v vašo sredo, naj se mu takoj da zasluženo brco. Pred kratkim sem tudi dobil pismo Iz Moiley. Colo., od nekega .Tts. Shain-a, člana dr. "Orel", štev. 21 S. N. P. J., kteri mi poroča. da je v duhu poljubil peto John D. Roekefeller-ju, ter se podal nazaj v stari jarem skebat, tudi ta je doma nekje od Knježaka in Notranjskega. Pravi v svojem pismu, da ne verjame, da bi se doseglo kaj z induatrielnim potom, pač pa političnem. Slab izgovor za skebarijo; kajti tudi v političnem, kakor v industrielnem boju je treba M02. ne pa omahljiv cerv in strahopetcev. Ko bi vnak tak6 delal, bi kapitalistični bič še vse bolj kruto udrihal po naših plečih, kot pa danes. Povem naj še, da je ravno vsled kapitalistične nemarnosti od strani C. F. & I. Co. omenjeni bil tako hudo poškodovan, da so mu drezali nogo po kolenom in ravno isti kompaniji je sedaj podlegel in prodal svoje tovariše in se ikhUI nazaj v staro tlako. Ali Te ni aram. Shaint Imel sem te za moža, toda sprevidel sem, da sem se varal. Vidim, di si čisto navadna »leva. Shain, obleci kikljo. pa skrij se! fctrajkarjem pa: — Stojte ne-oinahljivo za sveta delavska prava in zmaga mora biti Vaša! Trpeli ste izkoriščan jo in šikanarijo od strani družb in sedaj, ko ste v boju, ne odnehajte, dokler ni zmaga na celi črti na va*i strani, za vami stoji cel delavski razred! Yraš u borbi Chas. Pogorelec, Org. W. P. of M. Canonsburg, Pa. Tukaj Vam pošiljam $2.70 na-menjeniih za mičiganske štraj-karje. Svota je bila nabrana med člani tukajšnjega socialističnega kluba št. 118. Delavske razmere «v tem kraju so prav slabe. Premogarji delajo le v enem rovu. in še v tem s presledkom, med tem ko dva popolnoma počivata. Stalno in s polno paro dela samo tovarna za radij. Ves radij se izdeluje za Avstrijo in le nekaj ga je kupila klinika v Philadelphiji. Delo v ti tovarni je pa vsled raznih plinov od različnih rud, nezdravo. Ljudje iz starega kraja so čisto preziram v te jtovarni, dasi se imajo lastniki zahvaliti največ tujezemcem, da dobe različne rude, iz katere jim je mogoče po najcenejši metodi pridelovati dragocen radij. Socialističen klub štenr. 118 dobro napreduje, daairavno lete na sodruge vse v rs te strelice iz črnega tabora. Nekoč mi je nek klerikalec dejal, da se na sejah socialističnega kluba bog preklinja. Oj ti revše revno, al misliš, da socialisti res nimajo drugega dela, kakor kleti in pridušati se, kakor to delajo tisti, ki se jih vidi vsako nedeljo pri maši in morda celo pri spovedi T Tudi glede morale socialisti daleč nadkriljujejo ta-kozvane katoličanske pobožnja-ke. Primer bi lahko navel vse polna, pa rajše molčim.—Na klubovi seji se ukrepa vedno kaj novega in to naravno ni prav tistim, ki bi radi videli, da ostane vse tako, kakor je bilo. Veselica, katero je klub priredil, se ni preslabo obnesla. V kratkem dobi naše naselbina vodovod, in pri tej priliki mi ne da žilica miru, da bi dotičnemu klerikalcu ne posvetil tole pesmico: Vodo napeljali beste, gori iz [Margancc hoste,— v hišo mu je napeljite, njemu [pa tako recite: naj se vsak dan tako postavi, [da mu voda gre po glavi. Voda ga bo ohladila, vse mu [živce pomirila ; boljšega res nikjer ni leka, za [bolestnega človeka. Pridemše. Weston, Colo., 3. febr. Cenjeno uredništvo Proletarca:— Prosim sprejmite v predale priljubljenega nam Prolearca nekaj vrstic o tukajšnih razmerah. Strak je nespremenjen. Strajkarji se držimo dobro za naše zahteve, akoravno nas je zapustilo nekaj nezavednežev in šlo skebat. Judeži, ali ne veste, da delate s tem dejanjem sramoto sami sebi, svojcem in celemu slov. narodu v Ameriki in stari kontri? Večina skebov v južni Coloradi so Slovenci in kar je treba Se posebej pripomniti — mladi ljudje, ki bi se ja lahko zdržali od tega sramotnega dela. Ali ne veste skebje, da so tukaj pravila, ki kaznujejo vsakega akeba z izključitvijo od podporne organizacije, če gre skebat t S. D. P. Z. postopa strogo s takimi nevrednimi člani, isto-tako S. N. P. J. Za sedaj naj navedem le par teh garjevcev. John Fatur, po domače Gregorin, Jože Delošt in Anton Slave, po domače Vidove, vsi trije doma iz Knežaka na Kranjskem, četrti je Vincenc Komič iz Gorenjskega. Zadnji se je podal od tukaj v Illinois, Ohio in Pennsylvanijo, toda nikjer mu ni dišal pošten kruh in primahal jo je nazaj akebat. Skebje, ali Vas ne bo aram enkrat stopiti pred obličje razredno zavednih delavcev! Fej, izdajice! Končno naj poročam še žalostno vest, namreč, da je preminil v nedeljo 25. jau. nas brat Frank Vertačnik, po domaČe Erjavec, doma iz Spodne Krašne pri Gornjem Gradu na ep. Štajerskem. Imel je želodčnega raka. Pogreb se je vršil 29. jan. in je pokopan v Trinidad. K zadnjemu počitku so ga spremila društva Triglav št. 44, društ. av. Barbaro in lokal U. M. W. of A. Tukaj zapušča ženo in troje nedoraslih otročičev. V starem kraju ima še stariše in dve sestri. Bodi mu lahka gruda! Pozdrav vsem cenjenim čitate-ljem priblubljenega Proletarca! Rrank Rebol. Johnstown, Pa. Cenjeno uredništvo:— Samo par besed glede našega Proletarca in slov. delavcev. Radoveden sem, kako kaj naročniki poravnavajo svoj dolg. Sedaj je bilo novo leto in je gotovo mnogim potekla naročnina. Proleta-rec s«* menda vzdržuje izključno z naročnino, zato sem mnenja, da je vsakega delavca sveta dolžnost, spomniti se ob tem času Proletarca. Brez Proletarca bi slov. delavstvo v Ameriki ne bilo čisto nič vpoštevano. Če hočemo, da bo naša beseda kaj veljala, tedaj moramo gojiti in odgo-jiti našega Proletarca, da bo naj-jači list v slov. žurnalistiki v A-meriki. Zato je pa treba naročnikov in točnega plačevanja. Če bo delavstvo storilo svoje dolžnosti napram listu, bo tudi list izvršil svoio nalogo napram delavstvu! IMdobimo listu novih naročnikov, stare pa spomnino, da zaostalo po-nove. Vaš za jačjega Proletarca. J. Korošec. Lloydeil, Pa. Cenjeno uredništvo: — Delavske razmere so se v zadnjem času spremenile: del» se od 4 do 5 dni v tednu; po enih rovih pa še celo samo 2 dc 3 dni. N> sve tujem nobenemu hoditi semkaj za delom. Kadar se obrne kaj na boljše, bom že spcročil. Na društvenem polju pa capr dujemo m precej dobro. lisama več različnih podpornih društev, zraven tudi soc. klub, kateri tudi lepo napreduje, das je šele po» le ta, odkar se je ustanovil. Kakor je bilo poročano v več listih, bi imelo več društev prirediti veselico v podporo našim boriteljeni — štrajkarjem, kateri se bojujejo proti izkoriščanju od strani kapitalistov. Žal. da se veselica ni vršila, kei; so nam preprečile tukajšne oblasti in to zaradi bolezni, katera ie tuke.i zelo razširjena med otroci in odraslimi. Za veselico je bilo že vse pripravljeno in smo morali vse odkloniti izvzemši vstop niče, katere smo morali plačati tiskarni. Najtežje je bilo za pri-pravlialni odbor. Naposled smo sklenili, da gremo okoli naših rojakov Slovencev. Prava sibirska burja ej bila po tukajšni hriboviti naselbini na nedeljo dne 8. febr., ko smo se napotili pobirati prispevke. Dasi so slabe delavske raz mere, vseeno so tukajšni rojaki požrtovalni in časti vredni zato, ker je vsak prispeval po »voji moči, tako da se je nabrala precej lepa vsota. Skupai....... 47.15 Razni stroški..... 1.15 $46.00 Nabiralci za Lloydell in Beaver-dale: Fr. Arhar in Ant. Stražišar. Za Onalinda: George KoRabar in Anton Zalar. Ta svota se deli na dva dela: michiganskim štrajkarjem $23.00 coloradskim štrajkarjem .. 23.00 Skapno..........$46.00 Darovalci Lloydell in BeAver-dale: M. Turšič 50 c; Ant. Zgonc 50 c; Ant. Jacobson 50 c; Joe Kosmač 50c; Ant. Bombach 50c; A. Drobnič 60c; Mart. Kocjan 50 c; Fr. ftuštaršič 50c; Geo Kosabar $1.00; Ant. Zalar $1.00; Fr. Mra-mor 50 c; John Omešič 15 c; Joe Mratz 25 c; Jak. Jagodič 25 c; Joe Ticskosek 25 c; Mart. Leskošek 25 o; Fr. Plahuta 25 c; Fr. Alič 25 c; John Smole 25 c; John Alič 25 c; Joe Grbec 50e; Fr. Kaušek 50C; Al. Kaušek 50c; Fr. Ciber 25c; Fr. Kotar 25 c; Math Drobnič $1; Joh i Zalar T. 50 c; Math Scmel $2.00; Joe Culkar $1.00 John Cul-kar $1.00; Math Hribar 50 c; Joe Semel 25 c; George Drobnič 25 o; Val. eKržič 25 c; John Repar 25 c; Ant. Debevc 25 o; Joe Zalar 25 e; Joe Brence $1.00; Joe Matičič 25 c; Fr. Korošec 25 c; Fr. Bajt 25 c; Al. Švigelj 50c; John Jereb 50 c; John PetriČ 25 c; John Debevc 25 c; Gregor Kovšca 25 c; Joe Go-iely 50 c; Math lndihar 25 c; Fr. Jerič 25 c; Fr. Zabukovec 25 c; Ant. Plesec 50 c; Math Zalar 25 c; Geo Fidler 25 c; Fr. Šuatarsič $1; Joe Arhar 25 C; John Švigelj 50 c; John Markovič 25 c; Jak. Kovšca 50 c; Jernej Travnik 50 e; Ant Vozel 25 c; Vinc. Terpin 50 c; Fr. Kastelec 25c; Fr. Zaletel 50c; Fr Perčun 50 c; Ant. Ileršič $1.00; John Ileršič 50c; And. Malovrh 50 c; Ant. Gerbec 50 c; And. Poje 25 c; Fr. Furlan $1.00; Math Turšič 50 c; Leo Kušlan 50 c; Toni Trček 50c; Fr. Popit 25 e; Fr. Prumk 25 c; Jak. Trček 50 c; Fr. -Arhar 50c; Ant. Stražišar 50C; Joe Matičič 50c; John Zalar II. 50 c in Jak. Debevc 25 c. Darovalci Onalinda: And. Liko-vič 25 c; Ant. Slabe 50 c; John Zalar 25 c; John Likavič 50 c; Joe Svelc 50 c; Jernej Slabe 50 c; Fr. aZlar 50c; Math. Urbas 25 c; Fr. Kranjc 50 c; And. Meden 50 c ; And. Mekina 50c; Ant. Golja 25 c; Mart. Golja 25 c; Lavren Vrh 25c; John Drcnik ¿5c; Fr. Per .30c; Fr. Svelc 50c; Jak. Svelc 50 #; Joe Meden 50c; Ant. Sernel 50 c; Pavel Krpan 25 c; Fr. De Mojzes 25 c in Ant. Zalar 60 c. A. Stražišar. Superior, Wyo. Cenjen«) uredništvo: — Ker »e vsak dopisnik peča le z delom, moram tudi jaz poročati, kako je s to rečjo pri nas. Well, saj veste — kakor pri vas, tako pri nas. Kapitalizem tu — kapitalizem tam. Zaslužek je ravno za sproti. Do zdaj smo delali dva meseca dan za dnem ; pred kratkem nam so odmerili pa le po par dni v tednu. Vspričo takih razmer gotovo ni mogoče vabiti koga semkaj. Če postane kaj boljše, bo pa že eden ali drugI poročal. Pozdrav vsem čitateljem Proletarca! J. L. Hoffman, Mont. Cenjeni urednik Proletarca: — Priloženo vam pošiljam $2 za poravnanje naročnine na list. Proletarec se mi je tako prikupil, da ne morem biti brez njega. Kako tudi ne; saj je v resnici pravi zagovornik trpečega delavca. Z delom se tukaj ne m-orein nič kaj pohvaliti, se ne dela stalno. Tukaj sta dva rova. v enem se dy la po 6 dni. v drugem pa po štiri dni v tednu. Zato ne svetujem komu hoditi semkaj za delom, ker bi se kesal. Pozdrav «vsem našim zavednim! Živeli! Martin Mohar. Pisma Jaka Štrigelnu. Lub sodnih red ah ter. K' sina se prot jut'r zbud'l, sina bli precej usi trdi, pa ne od šnopsa, ainp'k od mraza. Ta pru den je biu, d' sma šli usi po drva, d' sma se mal ogrel. Jest sin pr štrek pobrau en cinast piskrč'k, v kateri znani Schneider kuha za ta lene aincrikanske gospodine "pork and beans" in druge take r'či, ki nisa za pošten slovensk želod'c. Tist p iskre'k k sni prou dob'r zmou s peskom pr rek De-splaines, pol sni se pa vrnu, k svoj in kAmerat'm in sni jm reku: "Ti Ribežen boš šou zdala v Willov-springs, boš kupu kofeta in »peha, tu se prau pu vaše fanceta. Poti boš kupu cukr, pa dva hlebca kruha. Dons borna še rostal tu-kej, poti grema pa spet vsak po svoj'm pot. Ta cajt bom jest voda prstavu, d' bo že vse prpravljen, k' prideš nazaj s kofetam. Ta druh pojdeja po drva, d' nas na ho zeb'l čez dan." čez kašne pu ure, sma bli že spet usi sk'p. Drv sma imel taka akladunca, d' b' biu vsak 1'blaiisk pekovsk majat r od vesela plesou, Č' b' jh imou tolk nu soj'm duriš. Ribežen je prneau ¿tir funte ¿peha, dva funta kofeta, dva hlebca kruha, poti pa se ena mejhna fla-šca tiste tekučine, k' j' prav ja v Amerik eye opener, doma si ja pa rek'l rezonir gajst. V varžet je pa iuiou povhn škruiclj cukra. Ko je liibežen use tula l'pu aložu pred nam, sa se ta drug usedi okul og na, jest sni pa odrezou ¿tir dolge palce, na katere sin natknu Speli, pot'1 jh pa polužu nad ¿rjavca. Kuial je tku lepu zadišal, kuk'r d' b' s'del v kuh'n pr 1'blanskem škof, ked'r prpravljaja za ta vel ka pojedna. K sina tkula sedel okul ogna, sni pa reku, d' naj usak, kej pove, k'ku je biu na rajž, k' sa am raj-zal. Prec se je oglasu Ribežen, pa je reku: "Ostja t' ga udari, če ga ni druzga, ga boiu pa jest ta prvi Švedov. Preljub moj kompanji, je govuru naprej in npgov ksiht je ratov h'du resen. "Iz Minasote sem ga zajahov ta črniga. Al ošt-ja sem se ga zmotil na ajzenpon in ga nisem vzev ta pravega cuga. Taku sein se ga — — porco de makako — pri pel jo vv Zolet, kateremu prav ja, da ga je — očo de šoto» — ta pravi kranjski Rim «v Amerik. Maledeto de bigoli, zeblo me je taku, ko se ga je cug pripe-ljov noter a la stacione del Žolet, da seui misliv, da mi bodo odpadle moje — povere ga m be. Zdej ga ni blo druzga zame, kot poiskat ta prva petešarija, ki jim oravja tu-kei nalune. Od štacjona je peljala široka strada v mesto. Ko grem l>o tisti stradi, pridem — očo de soto — do petešarije, na kater ji bilo zapisano ime Nimapravuič. Laj ga. sem reku sam sebi, to ga mora — ošt ja de makaron — biti naš patriot. Pa sem šov notri, da ga kupim glažek akvavite, da ga pride spet kri v moje povere gam-be. Ko pridem notri sem reku: "Dobr dan gospoda, mislim, da sem prišov na pravo mesto, med svoje patriote. Natočite ga glažek akvavite, pa tiste fine." — MKaj veli", se je oglasi v tam za baro, debel človek, ki ga je imel lase na riei, kakor ga ima koštrun volna v Istriji. Biv je tak, kakor so ga hrvaški mešetarji, katere sem jih vidu v Ljubljan, ko so prišli Tia semenj. — "Vrag ti v diši, če vem, kaj veli", pe je oglasil drugi gaspud, ki je stal zraven mene. — "Očo A/ strangulin, sem se oglasu, i^t ga nič ne velim, ampak eem glažek akvavite, snopsa ali hrandi, ali kaku mu ga pravte. — Zdaj razumem, to je naš človek", sc je oglasil mešetar za baro. — "Ako je naš človek, daj mu piti, vrai? ti v diši", se je oglasil gaspud zraven mene. — "Tako, tako, se govori Janez", se je oglasu mešetar za baro, potem je pa mene vprašov, kaj ga hočem piti. Reku sem mu naj mi natoči konjaka, ker oštja de bigoli ne pijem slabe pijače. Ko ga je uni za baro nagovoru z Janežem, sem ga za-čev takoj mislit, če ga ni pred mano pravi Janez de Žolet in obrnil sem se proti njemu, pa sem reku: "Moje je ime Ribežen in ga pridem iz Minasote". — Moje je Janez, vsaki dan Janez, vrag ti v diši, vsaki človek me pozna pod tem imenom", se je oglasu gaspud zraven mene. — A. moje ime je Nimapravnič", se je oglasil mešetar za baro. — Oštja de buzaron, mo prov veseli, da poznam gaspu-de in pomolu sem jim roka. Ko sma ga «pili konjak, me je vprašov Janez, kam pa grem: "Kam hodite vi gospod Ribežen", je Janez reku prav dolce. — "Kam'hodim? ---Vi ga mislite, dove kc vado", sem odgovoru nazaj. — "Da, kam hodite", je ponovu Janez. — " Kjnpišo\ kapišo, jest ga hod im v Detroit, ker ga en kapitalista, ki je postou socialista, seje denar . . . moneta", sem se hitro zlagov. — "Vi hodite v Detroit rojak? Ali ste čitali tega proklete-tra Proletarca, ki se norčuje iz gospoda, ki je pravi dobrotnik za delavce, ki bo plačal vsakemu delavcu pet dolarjev na dan. Vrag jim v diši!" je nehov Janez. — "Makako de nantalon", sem reku Janezu. Kak»en dobrotnik ga je ta. če plača pet tolarjev na dan, ko ga ostane 'v negova skarsela drugih pet tolarjev. Ma. tudi jcet bi ga dav vsakemu pet tolarjev, Ako bi mi od vsAkega ostala una kArtA de cink ve." — "Ali ste vi tudi rdeči!" me je vpsašov Janez. — "Makako de un šimioto pove-ro", sem reku in se obrnu prot Janezu. "Koša. rdeči! Rdeči, rosi kakor kuhan rak so samo korarji pri sv. Juštu v Trstu. Rosi so ? Fačia in rdeči pod brado, da so kome un purman, kedar se napihne." — "Vi me niste razumeli", je reku Janez. "Ja eem vas vprašal. ako ste aocialist. Vsi socialisti zabavljajo takim ljudem, kakor je ta dobri Človek v Detroitu. Socialisti samo hujskajo delavce, to so zelo zločesti ljudi. V Prole-tarcu pišejo same laži. — Taži makaron, testa da un gambero", sem reku Janezu. "Ti, azinoto de kam-panil, toliko ves o socializmu kome Mihec in Jakec, ki v Trstu bijeta ure na magiatrato.". — "Ja ti velim, da v mojmu salonu tiho hodi", se je oglasu Nimapravnič za baro. — "Oštja te vdari", sein reku mešetarju, "al ga gledaš za barufo. Take makake poverete kot si ga ti, smo jih mi nucali za bale, kedar sma ga igrali balin v Tretu. Povero katulo, očo de šoto, očo le gambe, ti še Hibežna ne poznaš, prijatlja de Jaka konte de Štri-gelj. — "Ja «velim mir", ge je oglasu Janez. "Ti boš enkrat tri-tal, pa smo spet prijatlji, in se o-brnu proti men." — "Neute, kapišo", sem reku Janezu. Taki pan taloni kot je ta mešetar Nimaprav nič, ki ima toliko možganov v glavi kome una galina, ne bo meni reku, da naj boni tih, ker sem socialistA. Tiho naj bodo taki mešetarji, ki žive od svojih patriotov. In ti Janez ga nisi nič boljši. Ti Hi ga maskalcon, ker farbaš svoje patriote, da ga bodo imel socializem dopo morte na drugem svet . . . sul altro mondo. Ti si ga zvitA buča, zatu hvališ kvel kapitalista v Detroit, ki ga bo tolk miljonov tolarjev obdržov za svoja skarsela, kome jiin bo dav delavcem, zraven jih pa taku gonu, da bodA jezike ven molil. Per ba-ko, sikuro nucaš nove harmonike,. <1a bi svojim pAtriotom še bolj fino igrov o socializmu na drugem svet, kamor imaš ti paurA za od-marširat, ker veš, da so čakole, kar povej svojim patriotAin." — "A lepo prosim, ne govori tako"r je segu Janez v beseda. "Ako ne-češ tritati, bom trital ja," je pristavil Jnaez tako dolce, kakor kakšna signorina iz riborga v Trstu in maščoba na njegovem tilniku se je zazibala kakor napolstrjena ¿ovca v skledi, ako kdo strese miza. — "Mile gracije", sem reku ih šoV* preko vratm. "Od takih maskalconov ne pijem, ki služja moneta na ta način, da vboge ludi povero popolo vlečejA za nos. "OštjA de buzAron, še tist konjak tne peče v grlu. — Ko sem biv med vratni, sem pa slisov, ko je Janez reku mešetarji: "A zakaj ga nisi lopnil po tistih bogokletnih socialističnih ustih, Vrag ti v diši, pomagal bi i ja." — "Tako, ta-ko", se je oglasil mešetar. —"Koša, tako, tako", sem odgovoril med vratni in stopu nazaj. — 'Nič ne velim, nič", je reku mešetar. "želim vam srečno pot".— Kosi se parla", sem reku in sem odšov preke ferrovia, da pridem ob pravem času v Willovsprings. Sam pri seb sem pa mislu, tku je treba govort s tAkijn simioti, ki mislija. da je cev svet nauraen, ker so tolk časa hodil v šola/ da sa jih spodil. Veš Jaka po pravic ti povem, pura veri ta, da sem imov najbol na pik tistga mešetar-ja Nimapravniča. ker je imov še z vsakim barufa. ki je prišov v negovo petešarija, če ni hvalu Ja-nezA. Ko je Ribežen končon, sem pa jest reku. "Prou je Ribežen, d' s' t ula poved ou, kr bom šou naravnost k Nimapravnič, k' pridem u Kranjsk Rim. Zdej je špeh pečen, pa boma frustkal ta pru, !>otl borna na naprej gavurl. Fanti. kar ponem. Lub sodnih redahter! Tu se jo zgud'1 pred fruštkani. K'ku sma se poti imel, t' bom pisou v drugem pis'm. Tistga dobrotnika v Detrcit pa še pobožej, dA se hoda ia netim'n šc b'I jezil. Janez žiher od jeze poč. se tolk prej se bo pe-lou na ognenem »voz v tist krej na unem svet, ker prau, d' je, ta prau soeijalizem. Nč se ne boj Janeza, pa t ud ne negovgA pomaga-a. k mora zdej nem tlak a delat in mazat po tistem Amerikanize-rarji, k' je sm prbejžou, ker sa rnu tla postala vroČA v domovin. Piše se Gor a. Hrib a1 Berg. L* po nih sodruh redahter! V kratVm se spet oglasm. Tvoj JAkA Atrigelj. 1'nijski linotjrpist dobi službo. Vprašanje je nasloviti na "Narodni Vcstnik", 405 W. Michigan St., Duluh. Minn. (3*) . . .. Adv. Pregled 4-mesečnega in celoletnega prometa n 4-mesečni: od 1. sept. 1913 do 1. jan. 1914. Del Pod. Zveze. I>ru4tva upla^ala v blagajno 8. !>. P. 48. od 1. 8ept. 1813, do 1. Jaa. 1014. ■ "i 41 1 . 2 . S . 4 . 5 . 6 . 7 . 8 . 9 . 10 , 11 . 12 . 13 . 14 . 15 . 16 . 17 . 18 . 19 . 20 . 21 . 22 . 23 . 24 . 25 . 26 . 27 . 28 . 29 . 30 . 31 . 32 . 33 . 34 . 35 . 36 . 37 . 38 . 39 . 40 . 41 . 42 . 43 . 44 . 45 . 46 . 47 , 48 . 49 . 50 . 51 , 52 . 53 . 54 . 55 56 57 , 58 59 60 61 62 63 64 «5 .66 67 68 69 70 71 72 73 74 75 76 77 S 3 s Jri .i e •v T* m 1.2 Ti [ i S 'S a S .......f A... Skupaj ...T^T 4N1.50 314.25 262.50 318.25 438.75 142.00 278.00 185.40 175.90 166.25 383.75 183.25 305.75 235.25 83.« o 145.00 42.00 157.65 129.75 142.25 196.75 265.75 719.75 139.75 428.00 278.50 205.50 91.75 Ml "H 206.25 65.00 57.50 246.50 143.50 363.75 26«.20 240.50 271.70 94.25 221.25 510.00 271.50 52.50 177.25 174.75 70.40 121.25 73.50 263.80 315.25 165.75 43.50 98.50 78.75 77.50 368.00 85.50 106.25 246.25 231.90 98.75 213.65 126.75 201.25 100.75 75.00 57.50 144.25 207.75 107.75 72.50 88.75 129.50 65.75 63.50 58.00 18.00 3.00 9.00 3.75 6.00 4.50 4.20 1 .HO 2.10 3.50 2.40 .60 4.65 8.85 1.80 3.00 O mi F a t» t* ¿LB. m n ¿SL 3.00 1.20 3.00 1.20 .60 2.25 2.40 .60 1.35 21.00 15.00 3.00 30.00 24.00 12.00 6.00 12.00 3.00 3.00 6.00 12.00 24.00 3.00 e!oo 6.00 15.00 45.00 21.00 3.00 30.00 9.00 9.00 12.00 .30 9.00 3.75 6.00 2.70 33.00 8.70 27.00 —,— 30.00 4.05 6.00 ^60 6.00 1.20 6.00 .60 24.00 3.00 4.00 5.00 5Í00 1.20 1.20 1.50 ^45 .60 1.35 .90 114,684.55 |# 26.25 # 77.60 3.00 18.00 3.00 3.00 9.00 3.00 12.00 6.00 54.00 24.00 18.00 9.00 18.00 15.00 3.00 6.00 3.00 3.00 18.00 15.00 3.00 6.00 18.00 42.00 27.00 1516.00 ir 5.00 15Í00 4^00 10.00 5.00 i* 2Ó •I n il i _fcL .75 .75 2.25 3.00 30.00 3.00 ¿00 ö!oo 1.50 liso 6.00 .76 5.00 3.00 W.ÖÖ" .75 .75 36.00 3.00 is!oo 3.00 ¿00 3I00 .50 .25 .50 1.20 .75 1.00 1.00 1.20 .25 1.00 LOO .60 .25 2.50 .50 2.00 .75 ^60 2.40 .20 2.40 5.00 1.14 1.80 .90 10.00 .90 .90 3.85 4.00 140 4.20 .80 .90 4.80 12.00 3.60 I* Ai 1.75 2.50 3.00 1.00 1.75 "6.55 1.75 5.50 2.50 3.25 3.25 1.75 28.75 1.75 53^50 1.75 1.75 55.75 O.* & R g 17.50 1.25 6.25 1.2o 1.25 1.25 7.50 1.25 4Í00 1.25 1.25 2.50 7.50 21.25 2.50 £ i 2.00 i 2TÖIT .70 is!oo 15.00 3.00 3.00 .25 Í20 1.20 3^00 .25 .60 2.50 2.00 .90 6.00 1.00 4.00 1.00 10.00 20.00 2.75 1.75 1.25 —,— 2.50 1.75 ! —.— 3.00 1.2.1 1.25 3J5 LOO 6.25 2.00 —,— 1.35 —.— 5.00 —.— .25 1.25 —.— 2.50 —.— 1.25 1.75 —.— —,— 12.50 2.06 5.00 I7! v 3.50 8J5 —,—' 2.50 1.75 1.25 1.75 * 1.75 33.75 1.75 2.50 11.75 4.25 1.75 —T.—• .50 8.75 1.75 8.50 .04 1.25 7.25 13.75 ,— ' 4.25 1 — .— 15.00 ri!Tüöi$i68.nr 6.00 1.80 F5Í.R" 3.30 1.20 1.75 1.75 2.00 tlO&SO UH.4S 56.50 3.00 1.75 11.05 2.00 1.75 7.50 1.25 1.25 2.00 1.00 532.45 342.80 271.10 391.80 473.60 159.10 301.20 185.40 197.55 185.95 401.60 192.75 324.70 278.40 113.50 148.00 42.00 226.35 132.75 154.75 205.25 299.50 886.85 142.25 452.00 288.70 253.00 105.50 264.45 220.90 65.00 61.25 265.90 164.25 402.90 314.90 279.20 295.70 95.50 240.00 546.70 322.90 54.25 177.25 106.25 72.90 144.65 78.85 303.65 338.50 185.00 57.25 107.95 96.20 78.79 463.95 86.20 106.25 292.95 322.65 113.00 226.60 128.95 228.50 132.50 94.95 68.50 168.50 240.75 131.90 93.10 02.00 140.45 71.75 02.55 110.75 50.00 Celo lato Celoletni: od 1. jan. 1913 do 1. jan. 1914 * z.' bruit va prejela izblag. B. P. P 2.50 10.00 7.50 375 5*00 2^50 2.50 1.25 L25 7.80 1,600.90 976.70 808.15 1,043.25 1,356.10 498.90 924.85 852.35 568.55 697.20 1,275.05 747.15 993.85 792.10 372.75 536.25 139.70 516.95 442.75 447.20 664.50 897.75 2,628.50 472.00 1,370.00 807.45 737.25 358.75 750.30 726.30 • 480.40 197.00 769.00 474.85 1,000.30 880.10 764.05 015.75 310.00 716.40 1,710.20 824.10 160.75 504.00 576.35 274.50 415.80 258.90 969.20 876.00 503.50 142.00 507.05 291.20 26V20 1,142.90 318.85 332.20 789.60 727.65 432.45 572.55 417.90 588.75 352.75 280.35 221.10 430.00 650.50 :i27.7". MIJO 368.45 411.33 210.20 122.55 119.75 50.00 #48,181.79 436.00 241.00 212.00 198.00 490.00 07.00 80.00 35.00 37.00 81.00 200.00 104.ÓO 127.00 104.00 15.00 88.00 7.00 134.00 183.00 310.00 9.00 85.00 111.00 67.00 47.00 109.00 150.00 241.00 62.00 51.00 70.00 94.00 351.00 22.00 175.00 152.00 433.00 239.00 123.00 75l00 75.00 177.00 263.00 132.00 30.00 62^00 112.00 61.00 24.00 5.00 147.00 113.00 136.00 11.00 50.00 6O.OO Of M 65.00 .16.00 22.00 37.00 M6.00 50.00 14.00 jj 3 3 t t a M Colo leto JL 250.00 100.00 4oo!oo 50.00 250.00 500.00 76.50 500.00 #7,750.00 #300.00 #1^28.50" 436.00 241.00 212.00 198.00 490.00 97.00 800.0 35.00 37.00 81.00 200.00 104.00 227.00 104 00 415.00 88.00 7.00 134.00 183.00 310.00 9.00 85.00 111.00 317.00 47.00 109.00 150.00 491.00 62.00 51.00 70.00 94.00 351.00 522.00 175.00 152.O0 433.00 315.50 123.00 75.00 675.00 177.00 263.00 132.00 30!00 62Í00 162.00 61.00 24.00 5.00 147.00 113.00 136.00 31.00 50.00 60.00 97.00 65.00 56.00 22.00 37.00 86.00 50.00 14.00 #9^78.50 1,071.00 718.00 548.00 1,032.00 1,610.00 355.00 509.00 688.00 278.00 333.00 1,913.00 M96.00 597.00 319.00 587.00 443.00 262*00 347.00 73.00 915.00 294.00 1,795.00 684.00 365.00 570.00 953.00 161.00 276.00 712.00 498.00 68.00 860.00 337.00 252.00 213.00 231.00 930.00 604.00 1,218.00 737.00 837.00 623.50 365.00 68.00 119.00 678.00 • 505.00 574.00 262.00 35.00 200.00 99.00 97.00 404.00 177.00 605.00 249.00 392.00 186.00 302.00 138.00 119.00 245.00 8540 108.00 124.00 107.00 22.00 55.00 279.00 59.00 14.00 5 40 M #33^3800 00 00 7.76 3 50 2.00 .10 .75 2.95 2.35 71.45 2.75 .25 29.76 L80 13.65 1J5 15.75 2*65 2.00 1.75 .25 1.75 2.7b 19.65 2.00 2.96 19.80 5.25 1.75 1.50 2.00 1¿20 2.00 8.10 3.25 1.75 1L75 1.75 5¿0 35.08 3.00 1.75 1.75 4740 10.50 1.75 1.75 .50 .25 25.75 ¿75 1.75 33.70 36.25 1.75 .75 1.75 TOO j#483.65 Pregled štirimesečnega računa S. D. P. Z. od 1. sept. do 31. dec. 1913 DOHODKI: Vsa društva uplačala od 1. septembra do 31. decembra 1913 ............................#16,594.59 Obresti od obrestne u}oge v L. B. A T. Co., Cleveland, Ohio.........................................21.23 Obresti od obrestne uloge v First National Bank, Conemaugh, Pa........................................256.86 Obresti od Cbeckovne uloge v L. 8. B. A T. Co. 24.00 Blagajnik Jos. žele podaril od pripoznane na grade na zadnji konveneiji..............................2.50 Popust tiskarne Clev. Amer.....................................45 Vrnena rod. blag. preji, tajnika............................6.00 . Skupaj...............................#16,905.63 Preostanek dne 1. sept. 1913..................#16,336.65 Skupaj .#33,236.28 IZDATKI: Vtem druitvam se je izplačalo za usmrt. poik. in bol podp...................................# Plače gl. uradnikov za avg., sept., okt., nov. in december................................. Najemnina, razsvetljava, čiščenje, telefon in druge potrebščine gl. urada........................ Zaostala plača preji, tajnika..................... L. Bavdek, zaostala plača in 3 dnevnice.......... Najemn. račun stoja in druge potrebščine........ 8eje dnevnice in voinje gl. odbornikov.......... Tiskovine, pravila, sestava in poiiljatev istih.... Ročne blag. tajniku............................. Ročne blag. blagajniku.......................... Vrhovni zdravnik za pregled prošenj............ Glas Naroda zaostali dolg kot glasilo 8. D. P. Z---- Proletarec, glasilo in naročnina za 3 mesece za 75 društev.................................. Druge razne potrebščine......................... 9,876.50 580.00 108.10 75.00 11.50 41.29 115.70 344.72 40.00 10.00 38.84 62.50 87.50 40.05 Skupaj...............................#11,441.60 Preostanek 31. dec. 1013......................... 21,704.50 Jugo-slovansko Podporno Združenje "Sloga" Milwaukee, Wis. GLAVNI ODBOR: Predsednik: Martin Ropp, 450 8. Pierce St., Milwaukee, Wia. Podpredsednik: Frank Zakrajšek, Box 445, Graftown, Wis. I. tajnik: Frank Matitz, 311 Madison 8t., Milwaukee Wia. II. tajnik (zapis): Johan Krainc, 371 National Ave., Milwaukee, Wis. Blagajnik: Frank Banko, 5048 National Ave., Weit AUia, Wia. NADZORNI ODBOR: I. Predsednik: Matevž fttiglic, 415 Florida St., Milwaukee, Wia. II. Anton Tominiek, 283 Keed St., Milwaukee, Wis. III. Johan Turk, 445 — 54. Ave., West Allis, Wis. IV. Martin Jelene, 280 Mineral St., Milwaukee, Wis. V. Frank Cirej, 458 National Ave., Milwaukee, Wis. VI. Johan Ocvirk, 274 Grove St., Milwaukee, Wis. VII. Johan Herga, 5035 Sherman St., West Allis, Wis. POROTNI ODBOR: Matija Šimenc, 444 Park St., Milwaukee, Wis. Josip Janežič, 423 — 53. Ave.. West Allis. Wis. Frank Robida, 268 — I. Ave., Milwaukee, Wis. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. P. Lan gland, Stumpf A Langhoff Bldg., Grove St. A National Ave., Milwaukee, Wia. Seje so vsaki četrti torek v mesecu. Skupaj...............................#33,236.28 Celoletni dohodki ln Izdatki S. D. P. Z. od 1. |an. 1913 do 1. Jan. 1914. Vsa društva uplačala........ Vseh drugih dohodkov....... Preostanek 31. dec. 1912..... .......#49,181.79 848.84 11,184.74 Skupaj................................#61,215.37 Vsa društva prejela..... Kaznih drugih izdatkov. Preostanek 31. dec. 1913. ............#33,384.50 6,036.28 21,794.59 Skupaj...............................#61,215.37 Nevrnjenih čekov dne 31. dec. 1913....................................................................# 926.50 Neporabljene ročne blagajne blagajnika................................................................ 4.03 Čistega preostanka 31. dec 1913........................................................................ 21,794.59 Skupne gotovine 31. dec. 1913..................................................................#22,726.02 Gorenja vsota se deli sledeče: Obrestna uloga v Potter Title A Trust Co., Pittsburgh. Pa., po 4% ........................................# 5,000.00 Obrestna uloga v Conemaugh, Pa., Conemaugh Deposit Bank, po 4%................................................................................5,000.00 Obrestna uloga v First National Bank, Conemaugh, Pa., po 4%....................................................................................3,536.93 Obrestna uloga v Lake Shore Banking A Trust Co., Cleveland, Ohio ..........................................................................1,448.03 Tekoči čekovni račun v L. 8. B. A T. Co., Cleveland, Ohio........................................................................................4,585.64 Draft v rokah blagajnika i« ne uloien v banke..................................................................................................................3,139.49 Neporabljena ročna blagajna blagajnika............................................................... 4.03 L. 8. B. A T. Co. ima vrniti ker je uračunala en neizplačan ček v znesku.................................. 11.00 Bkupaj 422,726.02 Denar mladoletnih dedičev ▼ oskrbi zaupnika 8. D. P. Z. je nalolen sledeče (z pripisanimi obrestmi): Za mladolet. Mary Kern, na First National Bank East Conemaugh, Pa......................t, ............ Za mladolet. Andy Kern, na First National Bank, East Conemaugh, Pa.................................... Za mladolet. Juliana Kern, na Fi*st National Bank, East Conemaugh, Pa.................................. Za mladolet. Ana Kodelja, na First National Bank, East Conemaugh, Pa................................. Za mladolet Mary Kodelja, na First National Bank, East Conemaugh, Pa................................. > 87.84 87.84 87.85 258.30 258.39 Skupaj....................... V Mestni Hranilnici Ljabljanski: Za mladolet. Alojzija Planinšek......... Za mladolet. Mary Oeepek............... Za mladolet. Katerina Oeepek........... Za mladolet. Milka Tro jar............... .#780.31 Kron «« i $ 1222.00 244.50 244.50 1237.00 Skupaj Kron 2948.00 Frank Pavlovčlč, predsednik. Frank TomaM«, t. nadz. Lotila Bavdek, tajnik. William Bitter, L a ad z. Josip tele, blagajnik. Vlek. PoTie, 3. nada. Celo letni račun za J. S. P. Z. "Slogi", Milwaukee/Wis. od 1. jan. do 31. dec. 1913. DOHODKI IZDATKI 3t«v. Članov ln tlanic « a o/ m > M 2 5 -S Ase«ment Pristojbina "a p t- * 3 S!-3 ¿ M K ■ Potni in prest, ¡isti ter oporoke .9 S • f 31 III t a M ...... JEL is. — ~ ' a. Usmrtnina Izdartki iz rezerve 1 a M 02 '3 rt ►o a TJ « OS -i •o «i s 3 ® %> B ^ O t a S l #3,608.00 #170.00 $171.25 $ 24.00 # 38.60 #4,011.85 $1,305.00 #1,175.00 #26.00 #2,506.00 323 1 324 2 496.00 46.00 26.00 2.75 0.00 579.75 245.00 — 245.00 52 — _ 52 3 • 806.00 66.00 41.50 4.75 19.20 1,027.45 375.00 —.— 2.25 377.25 80 — 89 4 525.00 16.00 24.50 2.25 9.00 576.75 205.00 —.— —,— 205.00 48 — 48 5 384.00 26.00 10.75 3.00 11.20 443.95 130.00 —,— —.— 130.00 35 _ __ 35 fl 86.75 27.00 22.50 2.00 29.40 167.65 —.— —.— 1.00 1.00 _ 30 39 7 67.00 30.00 3.75 —.— 15.90 116.65 —— —.— 7.50 7.50 17 — — 17 ¡#6,062.75 #381.00 #300.25 # 38.75 #132.30 #6,924.05 #2,440.00 #1,175.00 #36.75 #3,651.75 564 1 39 604 DOHODKI. Asesment..................................# 6,062.75 Pristojbina................................. 381.00 Keservni sklad ............................... 306.25 Potni in prestopni listi ter oporoke............ 38.75 Znaki in vplafilne knjiiice.................... 132.30 Skupaj...............................\# 6,921.05 Obresti.................................... 191.01 Skupaj................................# 7,112.06 Predos od m. decembra 1912....................7,971.67 Vsega skupaj ..........................#15,083.73 IZDATKI. Rolnifika podpora.............................# 2,440.00 Usmrtnina.................................. 1,175.00 Izdatki iz rezerva............................. 36.75 Za glavni urad................................ 486.46 Skupaj.................................# 4,138.21 V PROMETU. V znakih in drugem..........................# 127.50 PREOLED. Dohodki do 31. decembra 1913................#15,083.73 Izdatki do 31. decembra 1913.................. 4,138.21 Ostane v gotovini.........................#10,045.52 V prometu................................... 127.50 Vsega skupaj ............................#11,073.02 Na obresti naloženi denar. Na German American banki....................#3,300.00 Na Marshai Ilalley banki...................... 2,058.99 Na čekovnem rafunu West Allis State banki.. 586.53 Na posojilu na zemljišču...................... 5,000.00 Skupaj.................................#10,945.52 Premoftenje razdeljeno t bolniški uamrt.nlmkl ln reterml sklad (fond). Bolniiki sklad 31. decembra 1913..............# 5,769.83 Usmrtninski sklad 31. decembra 1913.......... 4,621.97 Rezervni aklad 31. decembra 1913.............. 553.72 8kupaj . . . . , V prometu...... Vsega skupaj .......................#10,045.52 ........................ 127.50 .................#11,073.02 Frank MaUta, gL tajnik. Potrdilo nadzornega odbora. Matevi fttiglitz, predsednik. Anton Tominšek, Johan Turk, Martin Jelene, Frank Cirsj, Johan Ocvirk la Johan Herga. r u o li b i A K K < PROLETAREC LIST ZA INTEKfcSK PELAVSKEGA LJUbSTV*. IZHAJA VSAHI TOHEL. — Lastnik ta udajataljt —— Jugoslovanska dalavska tiskovna družba v Chicago. Il.inaij. Naročnina: Za Ameriko $2.10 »a celo lato, $1.00 sa pol U-ta. Za Evropo $2.60 za celo loto, $1.26 ta pol leta. Oglasi po dogovoru. Prt spremembi bivaltiCa je poleg novega nasnant/t tudi stari naslov -_ Glaalla iW«*nA« oraaaiaacii« JuimI. — aoclalicIivM ihm v Au.eriki. — Vse pritožbe glede nerednega pošiljanja liala in drugih nerodnosti, je pobijati predsedniku družbe rt. Podlipcu, 5039 W. 25. PI JCicero, lil. PROLETARIAN OwMd and publuhed avary Tuatday by South Slavic Workmen's Pubishirg Company C ica|0, ll'incis Subscription rates: United States and Canada, $2.W> u year, $1.CU for half rear. Foreign c« untrks $2.f0 a year, $1 25 for half year. -:- -:- -:- Ad»'rttst*g rates <>n agreement. NASLOV (ADDRESS). "PROLETAREC" 400« W. 31. STPEET. CHICAGO IIUNOIS. Telephone: L AWN DA LE 9677 KAM? Washingbon, glavno mesto strica Sama, je pred kratkim vsled sklepa kongresa zaprl zloglasne hiše v svoji sredi in vrgel ua ce-«to okrog 300 prostitutk. Dotič-niki, ki so najbolj delali na to% da odpTavi>o javno prostitucijo v ameriškem kapitolu, so ae obenem vprašali: kam bodo sle nesrečni-ce, kadar jih "osvobodijo" iz bele sužnosti? Pronašli so, da mnoge bi rade delale, samo če bi dobile pošteno delo. In tedaj so pomirili, da bi bik> dobro začeti majhno tovarno za obleke, kjer bi prostitutke imele pošteno delo. Za tako tovarno je pa treba najmanj $25.000 kapitala. Kje vzeti denar t Kongresni distriktni odsek, ki vlada v Washingtonu, ga ne da. "Dobrim reformatorjem" je pa padla srečna misel v glavo. Denar bodo gotovo dali bogatini, predvsem fine družabne dame, milio-narke, ki so soglasno zalhtevale "čiščenje" kapitola! Šli so na delo. Tri tedne so fehtali z veliko muko in ko so oblazili vse, kar se je dalo oblaziti, dobili so — — kaj mislite, koliko? Celih $1500! O tovarni torej ni govora in -pregnane prostitutke morajo ali vrniti svoj "business" na skriv nem, ali pa iti drugam po starem poslu. Bogati kapitol ameriške republike zapravi milione dolarjev za zabavo vsako leto; milione za ne-čimurni lišp, milione za družabna žretja vsake vrste — ali kadar pride do tega, da bi treba izgnanim modernim Magdalenam preskrbeti pošteno delo, tedaj pa ima kapitalizem le $1500 na razpolago ! In taka družba, gnjila in skoz-inskoz nemoralne drulžba, hoče, da "so očisti'' prostitucije t Kido je bolj nemoralen? Ali žrtve, ki pod pritiskom gladu in nagote postavijo na trg zadnje, kar imajo, ali družba, ki vrši pritisk? Fej, hinavci 1 NOV NASELNIÔKI ZAKON. poplava in grade nasipe proti agitatorjem za odpravo kapitalističnega sistema. Demokrate na jugu boli srce, ker zamorci niso več navadni telesni sužnji. Se toliko bolj se pa boje socialistov, ki ozna nujejo, da imijov si ljudje, brez razlike na spol, narodsoat, vero in pleme nake pravice do življenjs. To južnim demokratom, potomcem nekdanjih sužnjodržeev ne gre v glavo, ker so po njih mnenju nekateri ljudje le za to na svetu, da potratno zapravljajo, kar je ljudska večina ustvarila s pridnim delom. Največjo nevarnost za svoje starokopitne iu preživele nazore pa vidijo v socialističnem nauku.. Zato. bi radi ameriško republiko obdali s kitajskim zidom, skozi katerega bi vodila le majhne vrzel, pri kateri bi lahko vsakega novega priselnika temeljito preiskali, ako ni prinesel n sabo puntarskih misli, ki so nevarne demokratičnim fevdnim gospodom na jugu. Nekateri kongresnimi, ki so bili rojeni v inozemstvu so precej dobro argumentirali proti predlogi. Ali njih argumenti so se obračali le proti skušnji o izobrazbi in proti petletni dobi. Vsi kongres-niki so pa pozabili govoriti proti nazadnjaškim odločbam v nji in za ohranitev azilnega orava. Vsaj k on grešni k Kabath, rodom Ceh, in Ooldvogle. rodom Rus, bi morala v interesu svojih narodov nastopiti za ohranitev azilnega prava. Vseženjeni Avstriji lahko vsak trenotek zagrmi, ko se Halkanci ztfvedo svojih napak, ki »o jih napravili v zadnji vojni in napravijo trdno zvezo proti Avstriji. Vsak do, kateremu je tekla zibel v Avstriji je avstrijski podanik, je po določbah nove naselniške predloge puntar, ki ne sme stopiti na ameriška tla. ako je z besedo ali celo z orožjem nastopil proti Avstriji. V Rusiji pa lahko vsak trenotek izbruhne revolucija z mnogo večjo silo, kakor smo jo doživeli v letu 1905. Oba kongresnika rodom Slovana sta napravila veliko napako, da nista, nastopila proti avstrijskim in ruskim beričem. Ali mogoče stremljenje po svobodi tflh nveh slovanskih kongresni-kov ne sega tako daleč, da se vzdrži azil no pravo za politične begune vseh narodov? Nekateri kapitalistični "biznis" političarji majo sedaj polna usta o "osebni rtv obodi" in bi radi tudi socialiste priklenili nase, da bi jim v tem boju sledili čez drn in strn. K sreči je pa njih nastop v kongresu kakor tudi v listih jasno drfkazaj, kaj ti gospodje razumejo l>od besdami "osebna svoboda". Socialisti so proti naselniški predlogi, ker je v celoti nazadnjaška spaka. ki ima služiti le interesom gospodujočih slojev vsega sveta. Zato pa proč s tako naselni-niško predlogo! Nov naselniški zakon, ki g* je sprejela kongresna zbornica, je delo nazadnjakov, za katerega »o laljko glasovali le ljudje, ki ne poznajo zgodovine a neriške republike. Res je, da zakon še ni sprejet, ako it; zanj glasovala večina v zbornici. Ali na senat se ni zanesti. Najbolje je, da državljani tako odločno protestirajo proti temu zakonu, da si bode predsednik trikrat preje premislil, preden ga bo podpisal. Ako naselniška predloga postane potrjen zakon, potem je 'v ameriški republiki šlo azilno pravo za politične begune rakoin žvižgat in žabam gost. Vsak priselnik bo prvih pet let (do sedai je bil le tri leta) izpostavljen vsem šikanam. Deportirali ira bodo lahko radi najmanjšega vzroka. V smislu te zakonske predloge bodo lahko za-branili vsakemu revolucionarju stopiti na ameriška tla, ako je pri propagandi rabil ostre besede, ali se celo udeležil bojev proti tiranski vladi. Te določbe so direktno napravljene proti razredno zavednemu prolelariatn vsega sveta. Fevdni gospodje na jugu se boje rdečegs ZDRUŽENJE SLOV. NAPREDNIH JEDN0T IN ZVEZ IN OSLOVA SENCA. Razmotrivanje o združenju naprednih slovenskih podpornih je-dnot in zvez prehaja od gotovih oseb. ki se zbirajo okrog svobodomiselnega lista v Chicagi mesto v resen, že bolj v humorističen ton. Motivi za to so dvojni: — zasebnj intersei in pa viteška trma iz 13. stoletja. Kateri motivi so jačji, bo teško dognati; lahko jpa se reče, da drug drugega podpirata, si dajeta potuho in korajžo in se tako spopolnjujeta. Zakaj je združenje naprednih jednot in zvez na dnevnem redu? — Zato, ker so različni interesi in različne viteške trme zavile na svojo pot, ne glede na to, ali je pot za splošno korist dobra ali ne; vedeli so samo, da jc dobra za njih; in ker ie bila dobra za njih, je bila po njih logiki tudi prava za splošnost. Kasneje so so splošne razmere tako zasukale, da je bilo moči misliti na združitev. In ker se je cepljenje v dveh slučajih zgodilo iz okvirja S. N. P. J., si je le-ta tudi štela v dolžnost spomniti na združitev. In res. odzvalo se je šest organizacij, katerih člani so večalimanj že člani S. N. P. J., kajti člansKo Je prišlo do prepričanja. da ni nobenega stvarnega razlogA — zlasti ne, če se razredi za zavarovalnine urede tako, (kar se bo vredilo tako ali tako) da bo vsak član zavarovan po svoji volji — dA bi morali hiti razcepljeni v petih Ali šestih podpornih organizacijah. Prišlo je do prve skupne konference. Na konferenci I je tajnik S. N. P. J. razložil s stvarnimi dokazi, da bi bilo naj bolj praktično — ker bi bilo najceneje — da *e ostale zveze in jed note pridružijo največji. Vpoate-•vati je razne naprave, ki jih ima jednota, ki bi bile sicer brezvred-nosti, kar bi pomenilo splošno gmotno zgubo. Dovolj je, če se zgubi na eni strani, to je da /gube te roči ostale jednote in zveze. Pa tudi z ozirom na to, da je ene institucije itak potreba, dokler «o vse ne v red i, je najbolje, da ostane nerazpuiČena H. N. P. J., ki je največja po članstvu iu finaiitsh. To je potrdil tudi odvetnik, ki je mimogrede dejal, da so imena P° stranska stvar in «la je vse drugo le "petty jelousy" — otročarija. Toda ljudje, ki so jim je šlo za oslovo senco, niso bili zadovoljni s predlogom tajnika S, N. P. «I. in nekdo je izčebljal : Osvajanje, podjarmi jen je, absolutizem, zaiuž-njitev itd. itd. In ko so se delegat-je prve skupne konference razšli, so se takoj oglasili viteščki iz Cle-velamla, Milwaukee in par drugih krajev in sedaj ponavlja korus viteščkev jeremijade o osvajanju, sasužnjenju, absolutizmu itd. vsak teden v svobodotniseljnem glasilu. Ce bi vnanji človek, ki nima pojma, zakaj se gre, slišal te vite-ščke, bi dobil vtis, da hoče S. N. P. J. podjarmiti telesno iu duševno vse druge zveze in jednote; morda misli odgnati njene člane celo v Sibirijo ali na kamenje. Vsak normalen flevek pa. ki je dva meseca v Ameriki in zna ločiti nikel od kvodra, je postal član ene ali druge teh organizacij, lahko ve, da naše zavarovalne initi-tueije kot take nimajo nobene politične funkcije in vsled tega tudi ne oblasti, da bi mogle poslati koga v Kindergarten, kaj šele v Sibirijo ali na kamenje. Ampak naši junaški vitezi in »viteščki ne morejo drugače, če hočejo da ostanejo vredni potomci svojih pra dedov iz trinajstega stoletja. Komedija je tukaj, in kdor jo je začel, naj nosi posledice. Za nas združenje naprednih jednot in zvez ni komedija, ampak resna stvar, ki potrebuje resne razprave. Kdor misli hote ali nehote celo stvar spremeniti v cirkus, naj-sibo da v njem žonglira s frazami ali sartomortali drugače — bo dobil odvezo samo pri svobodo-mialecih, nikdar pa ne pri socialistih; kajti socialisti se ne morejo nikdar s komedijanti, katerim ni za resno delo. Naše mnenje je, da hoče napreden element y interesu splošnost i — združenja! In do združenja bo prišlo ne glede na to, kako eni vitezi in «viteščki zavijajo in mečejo okrog sebe prazne fraze o osva janjn in podjarmljenju. KdoT ni za združenje, naj ostane s svojimi frazami doma ; kdor jc pa za združenje, naj opusti komedijo in se loti stvarnega dela. da se združenje čimprej uresniči. Če dotični ljudje nimajo za to nobene dobre volje, tedaj naj ostali odborniki v pripravljalnem odboru za združenje, zahtevajo od nedela/eljnih —resignacijo, da jih ne bodo slednji ovirali pri stvarnem delti. Kajti od ljudi, ki se bore za oslovo senco, ni pričakovati stvarnega dela. — V splošnem pa naj velja eno: širša javnost naj pazi na naše komedijante in jih izpoznana. BELEŽKE. Pravijo, da kapitalisti nimajo duše. Imajo pa denar! Toda če kapitalista zagrabiš za vrat in ga privlečen pred sodnika radi zločinov, tedaj se navadno zgodi, da kapitalist nima — ne denarja ne telesa. Kdo bo rešil to uganko? Vladni ¿tatisti poročajo, da le- Waukagan, IU. tos primanjkuje v Zed. državah Delavske razmere so se zadnji 18 milionov glav klavne živine, čas obrnile na boljše v tem oziru, Zakaj vlada ne dovoli pripomoč- da smemo sedaj garati vseh šest kov, da bi sama rodila živino na dni v tednu, svojih prostranih zemljiščih? Mi-• American Steel and Wire Co. liono delavccv čaka im delo. sprejema nazaj odslovljcne delav- f*, katere je odslovila ured ne-aj meseci. Obratuje takorekoč sojen na smrt radi brutalnega u- s polno paro, ne pa tako, kakor bi mora. Neki liat poroča, da je zlo- lahko, kakor je pred nekaj leti. čin tega duhovnika povzročil, da Kavno ,tako je z drugimi tovarna-je katoliška cerkev v Ameriki iz- mi, izuzemši Sugar Refinery (su-gubila več tisoč pristašev. krarna), katera pa še vedno poči- ---va, kakor kak star vojaški čast- Jolietski .Janez pa pravi, da so ni k v Avstriji, ko je vse svoje socialisti tisti, ki razbijajo vero mlado življenje porabil v to, da iu cerkev. Ali je rev. H. Schmidt je vihtel svojo sabljo nad in po tudi socialist? glavah revnega ljudstva, da je --moril uboge proletarce, njih žene Predsednik Wilson pravi, da jc iu -otroke, kakor tudi njemu pod-proti ženski volilni pravici zato,-ložne vojake. Za »vse te 'dobrote', ker tega ne določa platforma nje- kakor jih imenuje še na milijone go»ve stranke. Na drugi strani pa ljudstva, — med njimi tudi tisti, Wilson zahteva, da se odpravi do- ki jih najbolj občutijo, — ima pa ločba za prosto plovbo ameriških bogato penzijo, katero mu plačuje ladij skoz Panamski prekop, dasi- dobro revno ljudstvo, da lahko ravno demokraška platforma iz- živi v razkošju, med tem, ko to rečno govori nasprotno. Ali je ljudstvo gleda lakoti v oči. Wilson mož-beseda, ali je figa-j Omepil sem, da se nekoliko bolj mož? še dela; kljub temu pa ne svetu- --'jem hoditi semkaj za delom, ker Cslumetski skebski listič, gla- _ kakor že omenjeno —, spreje-silo rudniških posestnikov in "Ci- maj0 družbe razven malih izjem tizens Ali -lie= anee", kateri ka- „a delo le tiste, ki so bili prej od-di satanu, sempatja včasih zacvi- slo vi jeni. Poleg tega je pa že tuli, kar pomeni, da vsaka klofuta, kaj več kakor dovolj brezposelnih ki jih delijo naši dopisovalci št raj- delavcev. karji, dobro nade. Mr. SvajgerJ Kakof a katerega sem jaz poslal lohn. Za organiziranje proletari- kratek dopis: pisan bolj po kako-jata, potrebuje delavska masa v vo«t». kakor imajo navado dopis-prvi vrsti splošne izobrazbe na ">ki omenjenega lista, v nadi, da gospodarskem in političnem po- priobči in s tem seznani svoje 1 ju. Izobrazba je orožje v boju za čitatelje o «veselici, katere čisti do-svobodo in dela-vske pravice! (biček je namenjen v blag namen, Kakor povsod, tako smo tudi ~ v namen za pravico ae borečim v naši naselbini uvideli potrebo j'1 ja Minnesote. Ne vem kaj bi rekli naši Kranj-čički majnarski bossje tukaj, ko bi se to uresničilo in ko bi jim bila priganjalna šiba odvzeta? Pa bodo morda nekteri od naših ta črnih rekli češ: da smo jim mi soci-jalisti nevošljivi za njihova dobra dela. Rekli bodo: kjer ima naš človek — Slovenec svoj boljši obstoj, pa ga zavidajo — in izpodrivajo. Ali mi smo zoper tlačanstvv v dobrobit sploknosti. Pod Rožan-čevim Janežem, kateri rona rudnik "Mohawk" se »vsakdo laiiko informira, če dela le eno šihto za njega, da se bode začel izpraševa-ti, kam so vse delavske ugodnosti šle In zakaj je zdaj pod njegovo upravo postala taka sažnost. Ce bodeš danes nalopatil 20 vagonov, jutri hoče imeti že 30 vagonov rude in če mu boš še jutri izpolnil to željo potem jih bode zahteval že 50 in tako naprej. Na društvenih sejah v svojih govorancah «e je potem pa le bahal, kako da je on velik delavski prijatelj in da zastopa soc. ideje in mnogo delavcev mu je verjelo in preklinjalo socializem in njegovo narodnjašt-vo. Torej tem |>otoni opozarjam vse one. da soc. stranka ne trpi v svoji sredi takega Elijota in Iš-karjota. Narodnjak je pa tudi bolj za "šignorine" vštet, ker le tem nakazuje vsa boljša dela. Za uresničitev slovenske dvor# ne za enkrat ni še nič. Odbor za halo je šel rakoHi žvižgat. Kje je sloga?! Za čast poedincev in trmo drugih, se je slov. dom žrtvoval za nedogleden čas. Ampak splošna želja je, da bi prevzel naš soc. klub štev. 54 to delo v roke, šele potem bi se zgradba kaj hitro dvignila v zrak. ker složnost in energičen korak je potreben in pričkanje za ime Hale bi izostalo. Odkar ne zahaja več k nam nobeden kranjski božji agent, da 'ni ljudstvo puntal in sejal razpor v politiki, «vlada sporazumljenje in prava ljubezen meo nami. In ko si še osvojimo za nepotrebno, navzočnost izkoriščevalcev duhovnov pri porokah, krstih in pogrebih, osvobodimo se napol današnjega za-sužnenja. Na klubovi veselici se je nabralo nad 40 dolarjev čistega, katera svota se je odposlala tnichigan-skem boriteljem delavskih pravic. Na tetn mestu naj bo izrečena zahvala vsem, ki so nas posetili in se priporočamo, da se vprihodnje še številnejše vdeleže. Čuje se, da bode dne 22. febr. društvo "Dela-vef", štev. 17. S. S. P. Z. priredilo veslico v prid miehiganskim štrajkarjem. Toraj vsi v finsko dvorano! Letošnje občinske volitve se hitrim korakom približujej >. Jugos.. soe. klub štev. 54 z sporazumom z Finskim klubom, postavi svoje kandidate na svoj socijalistiČni tiket. Delavci, potrudite se, da bo-ido izvoljeni kandidat je delavske ■ stranke! * » S aocijalističnim pozdravjm, Balthazar. PHOLET A HEC i: StranKa ¡i 80DRUG0M IN SOMIŠLJENIKOM V CHICAGI Opozarjam aodruge, člane socialističnega kluba it. 1., kakor tudi' nečlane, ki simpatizirajo z nami, na prihodnjo sejo kluba, katera se vrši v petek dna 20. februarja, začetek ob osmih zvečer, v iftoukopovi dvorani, vogel 26. uliea in Aver« Ave. l*oleg drugi'h važnih stvari, ki ao na dnevnem redu, bo tudi predavanje • o naselniškem vprašanju z ozirom na nov nsselniski sakon. Predaval bo sodi*. Ivan Molek iii potem ae «vrši prosta debata, katere se lahko v deleže tudi nečlani. V&aka seja socialističnega kluba je javna in navzoč je lahko vsakdo, kogar zanima naše gibanje. Filip (Jodina, tajnik. ni", ste v. 66. S. L). P. Z., ki no odpotovali brez ' prestopnega lista, naj se javijo tajniku kakor bitro mogoče, ker bodo sicer suspendirani. — ( lani in članice, ki se nahajajo v kraju, kjer je društvo H. D. P. Z., «i, morajo preskrbeti prestopni list in pristopiti k do-tičnem društvu. V drugem »lučaju si morajo preskrbeti potni list. Pozor torej, da ne bo sitnosti. Louis Grobrlnik, tajnik. j! VABILO NA SLAVNOST \ Pariške Komune Chiaholm, Minn. Obvestilo. Dne 22. februarja t. 1. priredi Jugoel. socialistični klub, štev. 22 v Chisholm v Finski dvorani veliko vestico z igro "Prvi maj ". Vs-led tega se vabi vse napredne delavce, da to veselico posete. Za dobro zabavo bo preskrbljeno. Vstopnina za posameznike 35 c, Za obitelj 50 c. ODBOR. Payette City, Pa. Cenjeni sodrug urednik: — Tukaj ni bas mnogo slovenskih delavcev, ali kar jih je so vsi dobro organizirani — gospodamko in politično. Tudi hrvatskih dela v cev je tukaj, ki se pa se ne zanimajo za politično «organizacijo. Dne 4. februarja je nas klub priredil javno predavanja v hr-vatsk. jeziku. Pozneje smo pa povabili iz Pittsburgha sodruga M. Zabriča, ki je govoril o pomenu delavskega boja z ozirom na gospodarsko osv-obojenje. Hvala lepa vsem, ki so s«' potrudili za to priredbo. vSoeial¡stični pozdrav! John Gartnar. tajnik. Johnstown, Pa. Vabilo. Člsnom Ju gosi. socialističnega kluba št. 65 naznanjam, da se vs-led zadnjega zaključka vrše seje kluba vsako drugo soboto v mesecu točno ob osmi uri zvečer. Ker imamo na dnevnem redu več važnih točk, so vsi člani vabljeni, da se vdeleže prihodnje seje kolikor mog< če v polnem številu. Razprav ljalo se ho tudi o ustanovitvi kon-snmnega društva. Socialistični pozdrav! Odbor eoc. kluba št. 65. Wasson, 111. Tem potom opominjam vse potujoče člane društva "Vsi Slova- Waukegun, 111. 6. Feb. 1914. Tukajšni socialistični klub št. 45, je priredil dne 31. jan. veselico v korist michikanskem štraj-karjem. Veseliea se je nepričakovano dobro obnesla, kljub slabim delavskim razmeram. l)a pa se je naredilo toliko/dobička, gre v prvi vrsti hvala vsem darovalcem, ko so s svojimi darovi priskočili na pomoč in s tem preskrbeli skoraj za vse potrebno na veselici. Slovenski gostilničarji so se Vsi rade volje -odzvali s pijačo in cigarami; mesar in grocerist Mo-iina je preskrbel za prigrizek, člani klub« pa za srečolov in šaljivo pošto. Tako smo imeli razen nekaj izjem, vse zastonj. Prisrčna hvala gre^udi društvu "Slov. Nar. Sokol", ker se je ediuo veselice udelzilo korporativno, poleg tega pa še darovalo v ta namen $5.00; ravno tako gre hvala naprednim ženam in dekletam ev. in izobraževalno dr. Bled i/. Franklina Godbo oskrbe Franklinski tamburaii. Ker je veselica ravno na tako vesel »lan, kakor je pust, upamo, da se vsi rojaki odzovejo vabilu, ker zabave, razvedrila, dobrega prigrizku in dobre pijane bo v izobilju. Vstopnina 25c sa moftke — Ženske so vstopnina proste. Za vsestransko |M»atro*bo -bo skrbel ODHOK. — Prvi »ocialistični župan v Holandiji. Sodru« Laan, A .5-5 > M Is. Januar ...........................I * 341.61 I* 5.25 Februar......................................................295.19 3.54 M are.............................! 327.54 4.4« April.............................' 293.90 2.56 Maj...............................! 334.15 | 1.36 Junij.............................1 ,303.50 I 2.64 Julij..............................I 384.96 2.20 August............................J 333.85 3.95 Septpmber........................I 422.30 3.52 Oktober....................................................421.45 2.92 November........................! 378.80 2.90 December..................................................350.80 3.74 Skupno.........................1 $4,218.04 $ 39.04 7.60 7.25 17.45 11.50 12.00 5.15 6.50 21.60 5.85 12.15 1.85 9.25 ♦ 118.15 3.30 2.75 9.05 9.10 10.19 I 3.04 I 12.03 "0.00 23.37 I 6.35 j_S.65 SUMS 9 11 9 13. ,57 ,65 40 r .65 ,77 | 2.50 h.30 23.74 1$ 96 c* 11 "C •*-> e f •s J Z o- oZ n al C * v — C —» a . * m 5.11 93.15 30.00 86.00 37.50 1 — 58 ¡$220.76 31.60 46.74 35.25 63.58 49.60 $226.17 17.24 16.00 12.00 9.00 8.65 —.— 10.25 9.05 19.35 «<0.1(1 39.90 12.00 7.70 24.55 i 54.24 ($189.35 |$ 72.20 $126.75 ,$ 10.00^$ r. 360.08 319.71 368 06 331.74 381.10 346.9M 432.04 614.03 6X2.73 634.25 521.40 487.37 ,479.50 IZDATKI 15 * - M 'm > C « » ¿•c X z*i •N • ¿2 E •i S* K fp (L jfci _ ^ c3 oti 3 n » ** f.S Ž. •i, h* o -3»C5 «fjS O X z M Vožnje in agitacija S e S ŽB-S v •v * Af ___ Posojila in vračila * S S ° a* o s o V fc. S s« hI ^ 5 > • •v E r? s C — c £ a ? Ji o > * N ~ skehov, toda delo se ni izplačalo in skebje so bili odpuščeni. Jame počivajo, sesaljke ne delajo več šest tednov in rove je napolnila voda. Rudniki v South Lake, North Lake, Indiani in v Algomah tudi poervajo in bodo dokler ne konča stavka. Stone City, Kans. Cenjeno uredništvo: — Z delom gre pri nas še precej dobro. Mislim, da se bo spomladi odprlo delo tudi drugod, izuzem-ši seveda Michigan in Colorado, kjer je stavka. Katerih delamo dolžnost pa je, da ]>odpiramo gmotno naše bojujoče se brate. Koliko je vredna organizacija se vidi povsod, kjer je vpeljana. Kjer ni* organizacije, tam nima delavec nobene besede, nasprotno pa jo ima kjer je. Naše društvo "Orel", št v. li> S. N. P. J. v W. Mineral je na svoji redni seji 1. februarja t. 1. sprejlo predlog, da plača vsak član po 25 c za otročji oddelek otrok štrajkujočih rudarjev. Od tega gre polovico za michiganske, polovico pa za coloradske otroke. — Bratje, pomagajmo na ta način nedolžnim otročičem, kajti ne ve se, če danes ali jutri ne zadene taka usoda tudi nas in naše otroke. Želeč l*roletarcu kar največ naročnikov, pozdravljam vse zavedne delavce širom Amerike! M. Maček, tajnik. Listnica. Matt Gervol, Chiaholm, Minn.: List pošiljamo na pravi naslov. Vprašajte na poŠti. Pošia je vrnila 50 iztisoa Pro-letarca iz michiganakega okrožja. Kdor ni dobil listov, naj piše po nje! IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA SLOVANSKE DELAVSKE POD PORNE ZVEZE liku darov sa »tavkarje v Colorado. Zadnji izkaz ..................* o.50 Društvo Alt«v. 34. H. I). 1». Z____ H.;i5 DruAtvo štev. 30. H. 1). 1». t____ 5 00 DruAtvo Atev. 75. H. U. P. Z. »ubral * Krank In.lui iu Anton Boitin. . 20 90 DruAtvo Atev. 32. H. 1). 1». Z..... r,00 DruAtvo štev. 13. H. I>. P. Z____ 4.10 DruAtvo Atev. 47. 8. 1). P. Z.... (i.25 l>ru At v o Atev. 54. S. D. P. Z. nabral tajnik na ¿abavnem večeru.,. Is.00 DruAtvo Atev. 40. 8. 1). P. Z.... njK) Skupaj................... 9*5.10 Izkazov darov za stavkarje v Michigan. DruAtvo Atev. 59. 8. D. P. Z... $11.40 DruAtvo Atev. 69. 8. D. P. Z.... 5.28 DruAtvo Atev. 13. M. D. P. Z____ 4.05 Hk upaj.................f.. $80.70 Iz darov 1 astavkarje v Colorado sem poslal kakor sklenjano na Meji gl. odbora 8. D. P. Z., na društva iu nicer po številu članov. DruAtvo Atev. s. v Primero, Colo. $29.62, druAt vu Atev, 15 v Sopris, Colo. $11.62, druAt vu Atev. 31. v Delagua Colo $21.(12, drultvu Atev. 32. v Puli' »ade», Colo. ¡M.02, druAtvu Atev. 44. v Trrio, Colo. ♦ 17.62. Za stuvkarje v Michigan poslal sem na upravo Proletarca polno v noto $20.70. llvalu vnem ¿avednim delavcem. Bodite prepričani, da ste darovali, kar ste darovali /a stavkarje, prav tako nami ¡tune, kajti čim več zmage na de lavskeui polju, tem boljAi za na» in «la beji z« oderusne kapitalinte. Stuvkarji ao v resnici potrebni pomoči zatoraj proeim, vb« cenjene «obrate, da prisko cijo na pomoč, dobrodoAel je stavkarjem vsaki cent. Louis Bavdek. glavni tajnik 8. D. P. Z. IMENIK IN NA8LOVNIK URADNIKOV KRAJBVNIH DRUŠTEV A S B P D. V LETU 1914. 8t. 1. Frontenac, Kan*.—Predsednik John Miklauc, Box 227; tajnik Louis Bresniker. Lock Box 38; blagajnik I*eo llromek, Bov 263. Vsi v Frontenac, Kun*. S«- iu se vrši v«ako tretjo nedeljo v meneč u. St. 2. Cbicopee, Kann.—Predsednik Josip l*'*jak, Box £-'<; tajnik Louis Aidich, Box 31; blagajnik Valentin Jenko, Bo* 10. Vsi v Chtcopee, Kann. Seja v »ako tretjo nedeljo v mesecu. Št. 3. Newburg, Kan».—Predsednik Antun Malis, R. F. D. No. 2; tajnik John < 'repi mie k, K. F. D. No. 2, Mul berry, Kans.; blagajnik .lohn Strah, K. F. D. No. 2, Box 60, Mulberry, Kans. Seja «*e vrši v »ako 2. nedeljo v mesecu. St. 4. Mineral. Kan«.—Predsedtoik .lohn Goršek, Box 211, W. Mineral, Kann.; tajnik Kr»»ik Svaj^er, Box 324, \V. Mineral,. Kans.; blagajnik Frank S|»eiser. Box 136, Kast Mineral, Kans. Seja »e vrši \s»ko 2. nedeljo v mesecu. !»t. r». Weir, Kann. Predsednik To :na/ M ran I ja; tajnik Y (»dock Moosbru ui-r; blagajnik Peter Kukovič. Vsi v Weir, Kans. Seja «»' \ r»i vsako drugo nedeljo v mesecu. Št. 6. Vale,. Kan*. Predsednik .lohn .lančlč; tajnik .lohn Kopien, Box 115, Vale. Kun«.; blagajnik Ant. Žagar, H. K. No. s. Pittsburg, Kan*. Seja v*ako 3. nedeljo v mesecu. ftt. 7. Curanville, Kans.—Pred«ednik Jo«* K ne/. H. K. No. s. Pittsburg. Kans.; tajnik .Ich- Miklauc. Box 64. Yale. Kan*.; blagajnik Peter Hofer, K. R. No. H, Pittsburg, Kan*. Seja *e vrAi vsako drugo nedeljo v m«**ecu. št. s. Fleming, Kans.—Predsednik M a t «mi/ IjomAek ; tajnik Jacob Cukjati, K. H. No. 2, Box SI, Pittsburg, Kans.; blagajnik John Bobnar (stanuje M). Seja vsako 3. nedeljo v mesecu. Št. 9 Hadley, Kan*.—Predsednik John Dolanc. Hsdlej Sta. Box 41, Pitts burg, Kans.; tajnik Alex Cukjati, Rad ley Sta. Box Hl, Pittsburg, Kans.; bla gajnik John Dolar (stanuje!). Seja se \rAi v«ako tretji» nedeljo v mesecu. Št. 1<>. Jenny Link. Ark.—Predsednik Frank Stucin, Box 226; tajnik Frank Grilc, Box 37; blagajnik Anton Kolbe. Vsi v Jenny Lind, Ark. Seja vsako drugo nedeljo pop. v mesecu. Št. 11. Breezy Hill, Kans.—P re d se rt nik John Peénik, R. F. D. No. 2, Box 208, Mulberry, Kans.; tajnik Rochus Godina, Box 13, Breerv Hill Sta., Mulberry. Kans.; blagajnik John Žordani, Breezy Hill, Kans. Seja se vrti vsako drugo nedeljo v mesecu. Št 12. Cherokee, Kans.—Predsednik Leo Preložnik; tajnik Martin Šimoni Aek, Box 259; blagajnik Andrej Medved, Box 2. Vsi v Cherokee, Kans. Se ja vsako zadnjo nedeljo v mesecu. Št. 13. Adamson, Okla.—Predsednik Frank Pisch; tajnik John Zabavnik'. Box 3; blagajnik Vincene. Pesjak. Vsi v Adamson, Okla. Seja vsako drugo nedeljo v mesecu. Št. 14. Maynard, O.—Predsednik An ton Resnik, Bo* 51; tajnik I*o Bregar, Box 46; blagajnik Josef Miheuc. Vsi v Maynard, Ohio. Seja se vrii vsako prvo nedeljo v mesecu. Št. 15. Pittsburg, Kans.—Predsednik \Vm. Simion; tajnik Ant. Dellasega; blagajnik Peter Wirnsberger. Vsi v Pittsburg, Kans. Sejo vsako 1. nedeljo v mesecu. Št. 16. Franklin, Kana.—Predsednik John Žager, Box 83; tajnik Vincenc K* gor i ek, Box 45; blagajnik Ant. Ko-Sir, Box 20. Vsi v Franklin, Kans. — Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu. Št. 17. Carney, Iowa.—Predsednik Vincenc Merzel, Carney, Iowa; tajnik John Kolishek, R. No. 2 % Orosing, Ankeney, Iowa; blagajnik Aloj« Blas-nik, Box 61, Carney, Iowa. Seja se vr*i vsako drugo nedeljo v mesecu. Št. 18. Winter Quarters, Utah.—Predsednik, John Bretovar, Box 7, Scofield, Utah; tajnik Joha Reven, Box 108, ADVERTISEMENT • Avstr. Slovensko Bol. Pod. Društvi UaiMfljwo 1«. ja« u vari* mi {¡jß ' Ukorpartran« M. fatoruvarj« IMUS v ériavl Hum Sedež: Frontenac, Kans. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MRATIN OHE RŽ AN, Hox 72, E. Mineral, Kana Podpred*,: JOHN GORSEK, liox 211, W. Mineral, Kana. Tajnik: JOH^ ČERNE, Box 4, Breeay HiU, Mulberry. Kan* Blagajnik: FRANK 8TAR0iC\Box 245., Mulberry. Kaue Zapisnikar : LOUIS BREZNIKAR, L. Box 38, Frontenac. K„ia NADZORNIKI: PONUKAG JIJRSE, Box 357. W Mineral. Kana MARTIN KOCMAN. Box 482, Krontenac, Kau» ANTON KOTZMAN, Frontenac, Kana. POROTNI ODBOR - JOSIP SVATO, R. 4, Woodward. Iowa. FRANK STUCIN, Box226, Jenny Lind, Ark. MATIJA ŠETINA, Box 23, Franklin, Kans. Pomoini odbor: FRANK SELAK, Box 27, Frontenac, Kana. JOHN MIKLAVC, Box 227, Frontenac. Kans. FRANK KRAJSEL, Box 108, Frontenac, Kans. dprejiimna pristojbina od 16. do 40. leta znaša $1.50. V« dopisi se naj blagovolijo pošiljati, fl. tajnik* Vse denarne poiiljatre pa fl. blagajniku. WWiterquarters, Utah; blagajnik An ton Ur h, Box 105, Winterquarters, U-tah. — Seja se vrli vsako tretjo nedeljo v mesecu. Št. 19, Black DDiainond, Wa»h. — Predsednik Frank Kutsher, Box 6o6; tajnik Frauk Druml, Box 830; blagaj nik Filip Stemig; vsi v Black Dia niond, Wash. — Seja vsako četrto nedeljo v mesecu. Štev. 20, Ely, Minn. — Predsednik Louin Champa, Box 961; tajnik Jacob Kuuitelj, Box 913; blagajnik Josef Ko lene, Box 961. Vni v Ely, Minn.—Seja Me vri i vsako tretjo nedeljo v mesecu. Št. 21, Witt, 111.—Predsednik Paul Obregar, Box 402; tajnik Frank Po renta, Box 424; blagajnik Luka Dr novAek, Box 424. Vsi v Witt, 111.— Seja vsako Četrto nedeljo v ineseru. Št. 22, Huntington, Ark.—Predsed nik John Beder.Uo; tajnik M. L. SiSro, Box 45; blagajnik Josef Supanči6, box 45. Vsi v Huntington, Ark. Št. 23, Pleasant Valley, Pa.—Predsednik Frank Zaje, R. F. D. No. 2, Irwin, Pa.; tajnik John Hribernik, R. F. D. No. 2, Box 116, Irwin, Pa.; blagaj u i k Math Breznik, R. F. D. No. 2, Box 116, I rwin, Pa. — Seja se vrii vsako prvo nedeljo v mesecu. SPREMEMBE PRI KRAJEVNIH DRUŠTVIH A. 8. B. P. D. V MESECU JANUARJU 1914. Novo pristopil člani: K druAtvu A t. 18: Andrej Unuk, cert. 2017. K društvu st. 20: Joseph Champa, cert. 2015 in Ferdinad Pire, c. 2016. Prestopil člani ln članice: Od druAt. At. 4. k druAt. At. 9: John PPodrža.j. Od druAt. nt. 7. k drult. At. U: John in Antonija Koron. Od drust. At. 10. k drult. At. 22: Anton Kaun, cert. 1501. Od druAt. At. 12. k drust. At. 16: Lo vi ene in Neža Cizey, iu Frank Režil-nik .... Suspendirani člani(ce): Pri druAt. At. 2. Severin Wolgemuth. Pri druAt. At. 4. Vinc. Puinik, A. I>et-nikar, Ignac in Terezija Gross, Ant. in Antonija Čerček. Pri drust. At. 6. Jack Vidmar, J. in Mary Zupančič, A. in Mary Stois, Fr. in Mary Sulc, J. in Mary Lensasi, Mih. in Mary Sikole. Pri druAt. At. 8. Mart. ZimAeek, John in Mary Pajk. Pri druAt. At. 10. Prvi mesec susp.: Jos. in Mary Brisland, John in Katarina Niziolek, J. in Jera Močivnik, And. Hanter, Josef Laurič, V i ne, Nir.olek in Frančiška Tauiel.—Drugi mesec susp.: Ant. in Josefa Agres, J. in Frančiška Kožuh in Jacob Oeepek. Pri drult. St. 11. Prvi mesec susp.: L. Urabič, And. Pader, And. GovejAek, John in Mary Hrovat, L. Lasek, fieo Steinbauer, M. in Ana ReiniA. Pri drult. 12. Ant. in Katarina Bo zič, John in Mary Massar, Fr. in Ro zalija Slabajna, J. Izlakar, A. Cizej, J. Mesteek in Fr. Knaflic. Pri druAt. At. 19. John Podrižnik in G ust. Zavololek. Pri druAt. It. 20. John Oblak. Pri druAt. St. 21. J. Bregant, Ant. Bevc, Ant. in Antonija Hauptman, Ant. Kolcnc. Pri drult. St. 23. M. Anlic in Fr. Champa. Izobčeni člani (ce): Od drult. It. 1. Jos. Yartz, cert. 71; Mary Yarts, cert. 72; Fr. Trlep, cert. 83; Martin Mareen, cert. 111; Anton in Ana Skufca, cert. 1507; Ant. Kaus, cert. 187*. Od drult. It. 2. J. in Julijana Dela beta, cert. 173—174. Od drult. It. 7. Jacob Aebenek, cert. 1882; John in Mary Kirn, cert. 512— 513. Od drult, 16. Fr. Dobrotinlck, cert. 1176. Od drult. It. 21. Josefa Ulcar, cert. 1213. Od druAt. atev. 23. Rud. Hula, cert. 1945; Ant. Tony, cert. 1943, Umrli člani: Pri druÄt. At. 6, Yale, Kans.—Jakob Kuplen, cert. 197. Umrl 18. dec. 1913 v starosti 49 let. Pri druAt. At. 1. Martin Oplotnik, c. 127. Umrl 31. dec. 1913 ? ataroati 33 let. John Cerne, gl. taj. CENJENIM URADNIKOM IN ČLANOM AUSTRU8KO SLOVENSKE BOLNIŠKO PODPOR NEGA DRUŠTVA Zapianik seje glavnega odbora z dne 25. januarja 1914. Sejo otvOri br. predsednik Martin Oberžan. Uradniki uavzoči vsi. Zapisnik ne sprejme, kakor »e prečita. Bratu Jacob Pintar od It. 4. ne dovoli svota petdeset dollarjeT za izgubo enega očesa. Toiba iz bratom Bernotorn od It. 6. se nadaljuje. Premolk aeje od 12. uri; poldan ae zoj»et prične ob 1:30 popoldan. Trimesečno poročilo ae «prejme, kakor je bilo prečitano. Dvorannega Odbora se tičoča zadeva se odloži do phihodne seje. Zdravniško spričevalo o zadevi brata John Occpek od nt. 8. ae ae vzam« na znanje, ker ni v smislu drultvenih pravil. Lokalna društva morajo preskrbeti svo jpisalni papir same. Prečita se poročilo delegata k kon ferenci naprednih organizacij, John GorAek, in se sprejmi*, ter zastopa dru-Atvo v nadaljnem delovanju za združitev. Bratu John GorAek se dovoli predstavljena svota za izgubo čaaa pri za stopanju društva: dnevnice $32, vožni stroški >29. Vsi stari certifikati članov in članie se morajo vrniti, ter se potom izdajo novi. Za pregled novoizetavljenih pravil imenovani odbor jc: Martin Oberžan in John GorAek. Sejo zaključi Martin Oberžan ob 7:30 uri zvečer. Z bratskim pozdravom Louis Bresnikar, zapisnikar. Fond za mičiganske fttrajkarje. Zadnji izkaz v St. 335.........$172.07 Jugosl. soc. klub st. 45, Waukegan, 111.............. 118.76 Jugosl. soc. klub St. 91, Stone City, Kans................. 10.75 Jugosl. soc. klub St. 117, Lloydell, Pa................ 23.00 Skupaj do 14. febr..........$324.58 Fond za coloradske Itrajkarje. Zadnji izkaz v St. 335.........$ 77.37 Jugosl. soc. klub At. 91, Stone ' City, Kan.................. 10.75 Jugosl. soc. klub At. 117, Lloydell, Pa................ 23.00 Skupaj do 14. febr.........$111.12 Tiskovni fond. Zadnji izkaz v Atev. 335.......$330.54 Frank Lebar..................50 Skupaj do 14. febr.........$331.04 NESTRANKARJI" V MIL-WAUKEE ŠČITIJO skebe. V Milwaukee je zažtrajkalo 1500 čevljarskih delavcev. Postavili so pikete okrog tovarne, toda kapitalisti so izpoalovali "injunction" nroti piketiranju. V četrtek je "nestrankarski" župan dovolil, da so lastniki tovarne dobili me-atne policaje, ki so napravili kor-don pred tovarno dokler ao skebje, vozeči se v avtomobilih, Ali na delo. Dokler je bil sodni* Scidel župan, ni bilo tega v Milwaukee ia tudi sedaj bi ne bilo, da so aocia-listi Roapodarji v mestni hiii. Katoliška cerkev in socializem. Spisal Frank Bohn. - Prevel M. (Dtl je.) I)a-li cerkev priznava ločitev cerkve od države! Da — v Veliki Britaniji, Nemčiji in v Ze-dinjenih državah. Da li katoliška cerkev nasprotuje splošni in enaki volilni pravici? Da — v Belgiji, kjer ima bogatin ali uradnik več glasov proti enemu glasu delavca. I)a-li cerkev priznava sptošno in enako volilno pravico? Da — v Zedinjenih državah, kjer je ta pravica že davno priborjena in bilo bi nevarno temu nasprotovati. Dali cerkev nasprotuje socializmu? Da — po celern svetu, kajti novi socialni red še ni ustanovljen. Katoliška cerkev nasprotuje socalizmu ravno tako, kakor je svoječasuo nasprotovala fevdalizmu, absolutističnemu monarhizmu in nazadnje politični demokraciji. Ali more biti katoličan socialist? Gotovo. Zakaj ne? Na tisoče katoličanov je socialistov. Razlika med hierarhijo in katoliškim posyetnjaityom je ravno tolika, kakor je razlika med kapitalizmom in delavci. Socialistična stranka ne izprašuje svojih članov, kake vere da so, kakor izprašuje cerkev svoje vernike po političnem prepričanju. Katoličani, ki so socialisti, vedo dobro, da stranka ignorira cerkev, kakor je prezrla mormonizem, teozofijo in krščansko vedo. Socialisti vedo, da vera in bogomolstvo, pa naj bo katerekoli sekte hoče, je popolnoma nekaj drugega kot politika in znanstvo. Ako katoličan, socialist, sedeč v cerkvi akceptira monarhistično formo cerkvene vlade, dogmatično teorijo znanosti, dvojno naziranje glede vsrtnirja in če se odreče pravu samorazmišljanja v verskih stvareh, je to njegova stvar, za kar se socialistična stranka ne briga. Ravnotako se ne briga strokovna unija. Socialistična stranka zahteva le, da on kot član stranke advokatira kolektivno lastništvo zemlje in družabnih sredstev produkcije, sprejme teorijo razrednega boja kot edino sredstvo v dosego tega in da na političnem polju z vsemi moč-• mi sodeluje za stranko. Tisoče katoličanov, ki so v stranki, se tudi drži tega. Vendar se pa ne smemo varati. Resnica je, da velika večina katoličanov, ki postanejo dobri socialisti, nehajo biti kmalu dobri katoličani. Socialistična stranka je največja delavska izobraževalna sila, kar jih je danes na svetu. Stranka je moderna šola, v kateri se delavec uči o marsičem; stranka povspešuje razširjanje knjig, ki se pečajo z vsemi panogami moderne vede. Kakor je torej resnica, da katoličan lahko sprejme socialistična načela in obenem ostane katoličan, je tudi res, da kmalu neha biti katoličan — v smislu cerkve — ako s premislekom čita zgodovino in pro-učava biologijo ,ter kemijo, kakor se ti predmeti razlagajo danes v dvajsetem stoletju. DogmatiČ-na teologija vseh sort, najbože katoliška, prote-stantovska itd., se izgubi pred dejstvi in resnicami moderne vede in posledica je pozitivno znanstvo. Kdor količkaj opazuje današnje socialne razmere, lahko vidi, da je celo intelektualno življenje sedanje dobe protiversko. Ali socialistično gibanje ni tega zakrivilo. Nihče ne more trditi, da so socialisti producirali vse ogromne zaklade moderne znanosti. Modema znanost je bila ena prvih sil, ki je proizvedla razmere, ki silijo socializem na dan. Socializem ne uničuje vere. Bila je posvetna znanost, katera je že v polovici devetnajstega stoletja razporočila vero in intelekt. Takrat v Ameriki še nismo nič slišali o socializmu. Končno — vera ne sme biti na prvem mestu, kadar se rešujejo moderni Rocialni problemi. John D. Rockefeller je veren baptist, Thomas F. Ryan je goreč katoličan, Andrew Carnegie je brezverec ali svobodomislec in Simon Guggenheim je Žid. Ta četvoriea prestavlja največje kapitaliste, kar jih danes živi v Ameriki, toda vsi štirje imajo en in isti princip glede kapitalističnega ropa, in kljub različnim veram ni med njimi niti najmanjšega nesoglasja. In kar se tiče izkoriščanja, vsi štirje izkoriščajo enako — baptist, katoličan, svobodomislec in žid — enako odirajo delavce. Ce se torej kapitalisti dobro razumejo med seboj brer, ozira na versko prepričanje, zakaj se ne bi tudi delavci? Napaka katoliške cerkve. Katoliška cerkev dela sama sebi veliko škodo s tem, da nasprotuje socialistom pri organiziranju delavcev na političnem poljn. Cerkvene organizacije raznih veroizpovodanj imajo dovolj široko polje za svoje verske stvari in socialisti se niti najmanj ne zmenijo za to polje; prepuščajo ga cerkvam. Ko pa katoliška hierarhija stopa na politični oder z namenom, da bo pobijala socia-lizefn, tedaj pa mora biti pripravljena na največji poraz, kar jih je že doživela v svoji zgodovini. Cerkev je napravila že nebroj napak, toda neče jih spoznati in zato slepo dere v novo nevarnost. Če bi bila francoska duhovščina sprejela princip politične demokracije že ob prvi revoluciji in obrnila monarhiji hrbet, bila bi rimska cerkev na Francoskem Se danes močna sila, kakor je drugod. Tudi v bodoči socialistični družbi bo Se dovolj ljudi, ki bodo molili boga, zato pa je najpametnejSe za vsako cerkev, da že daffes prizna in akceptira revolucionarno spremembo družabnega reda in spravi svoje nauke v soglasje modernih idej. Cerkev, katera tega ne bo storila, jo čaka v bodoči družbi ali Se poprej brezpogojni pogin. Urednik časopisa "The Arena", v.katerem je irlel ta Planek, pile o Meflradjti sledeie: "Tlioma« MeOradv, avtor tegs Manka, je bil petnajst let dnboTnlk rimsko katollÄke eerkve in «leer spoltovan iu priljubljen duhovnik v vsakem oziru med vsemi, kjer j« pastiroval. Kot «in naroda, ki je te ve<% tfeimraoij prost vsakega despotism«, uaulil se je sovražiti krivico m tlako iz vse svoje duše; v svobodni in iuteiekt vzbujajoči atmosferi Ameriki* uaueil ae je tudi svobodno misliti, ne ya kakor papiga čakati na druge, da mu ¿aitovejo, kaj sme in kaj ne sme misliti. £e v svojih mladih letih je veliko lital iu pozneje, ko je bil te duhoven, študiral je z veliko vuemo Se samo spise največjih cerkvenih očetov, temveč tudi dela uajvečjih znanstvenikov iu mislecev zadnjih stoletij, ki so največ pripomogli, da je na predovala veda, pravica iu svoboda. Glede socializmu rekel, da vsebuje etična uačela, ki jih je učil Kristus tu da bo (social i sam) osvobodil delavstvo vseh dežel kakor hitro >e delavci združijo v svetovni bratski organizaciji. H čitaujem si je MeUrady naravno razširil svoje intelektualno obzorje- Ni bil tako slep, da bi ne spoznal, koliko je civilizirano človeštvo dolžno Charles Darwinu, koliko dobrega je storil potlačeuim in stiskanim s svojim ueustrašeniin peresom Krnile Zola itd. Njegovo nagibauje k socializmu in odobravanje inoderue vede je seveda pogrelo njegove predstojnik« v rimski cerkvi. Kratkomalo so mu za|H>vegnie ali jih moralno razlaga. Katoličan mora verjeti v vse dogme, drugače ni katoličan. V rimski cerkvi ni mesta za individualna mnenja ali mnenja posameznikov. Zasebne interpelacije ali razlage so strogo prepovedane. Misel je vržena iz prestola in na njenem mestu sedi avtoriteta ali oblast. Zato pa zaveden katoličan ne more biti protestant; kakor hitro zavrže eno dognro, posloviti se mora od altarjev svojih dedov in sprejeti vero znanosti. Papež je zmotljiv, če naredi eno samo napako in če bi papež bil zmotljiv, potem je sveto pismo človeško delo in krščanstvo je človeška ustanova. Katoliška cerkev ne pozna kompromisa. S herojskim pogumom vzdržuje svojo pozicijo. Trdovratno se bori za vsak palec prostora, kjer jo izpQ(jriva veda in poda sc šele takrat, kadar je abosolutno premagana, a še takrat neče priznati poraza. Cerkev se bori z roganjeni in prezira-njem. Kadar cerkev vidi, da se bliža njen poraz, tedaj se navadno obrne okrog ogla, popravi svoje dogme in spremeni stališče, tako da je v soglasju z logičnimi in neizpodbitnimi izvajanji faktov z ozirom na znanstvena razkritja ali odkritja in končno sprejme univerzalno sprejete zaključke posvetnih učenjakov. Toda kljub temu svojemu trojnemu stališču — roganju in prezi-ranju, kompromitiranju in kapitulaciji ,ter sprejetju tega, kar poprej zavrača — obnaša se cerkev, kakor da se ni Se nikdar spremenila. Poraza neče priznati. (Slijedi.) Weat Newton, Pa. Zapisnik konference za zdru-žeuje jednot in zvez sem čital pazljivo in reči moram, da so ae vse prizadete jH.dpoiiie organizacije trudile, da pošljejo iz svoje sredine najbolj zavedne in zanesljive može — može, ki bodo vsikdar delovali za resnično združitov naprednih podpornih jednot in zvez, Uhk o rečem, da je vladala zunaj predno se je konferenca začela velika napetost in radovednost, kako s«- bo konferenca končala. Iz zapisnika druge in tretje seje je razvidno, da so se nekateri dele-gatje glede združeuja zavzemali pristransko stališče. Znano je vsem članom vseh šestih podpornih organizacij, da se je govorilo vedno A združenju, ne pa da Di se priklopih že h kateri obstoječi, ali pa takorekoč transferirali h kateri drugi. To po mojem mnenju ne bi obrodilo dobrega sadu, vsled tega bi priporočil, da se te dne besedi izključita in da se deluje za združenje. Konferenca je pustila pripravljalnemu odboru precej dela, toda ne vstrašite se ga! Delujte nepristransko, ne ozirajte se na o-sebne koristi in do združenja bo prišlo. Umevno je, da konferenca ni mogla ukreniti nič končnega ker pridejo vmes stvari, katere zamore rešiti le ožji odbor. Tako je gotovo tudi glede lestvice, ki morajo odgovarjati raznim državam, in za vse to bo treba še le najti pravo pot. Glede blaganj je moje mnenje, da naj ne pridejo toliko v poštov, kakor se to od gotove strani zahteva. Izobči naj se v slučaju zdru žitve tudi vsaka formalna zdravniška preiskava. Konečno želim mnogo vapeha pri teškem delu pripravljalnega odbora ter kličem živeli delegatje konference za združenje naprednih jednot in zvej! Žkvel pripravljalni odbor! Jos. Zor k o. podpredsednik S. D. P. Z. 8opria, Colo. 9. Feb. 1914. Uredništvo "Proletarca", Chicago. 111. l^roaini priobčite to mojo za-hvalo v naše glasilo Proletarca, katera se tiče vseh darovalcev, ki so nam darovali in to so sledeči: Droštvo "Sokol", štev. 21, Mineral, Kans..............$ 5.00 Dr. "Zarja Svobode" št. 11. Dunlo. Pa..........;. 4.30 Dr. "(aven", štev. 57. Carrollton, 0.......... 2.50 Dr. "Slov. Cvetlica", št. 76 Adamsburg, Pa....... 3.90 Dr. "Ilirija" št. 24 Iselin Pa................... 3.15 Dr. "Moonrunski Trpin" št. 60. Moon Run, Pa..... 10.65 Dr. "Boritelj", št. 1. Co- neniaugh. Pa............. 6.12 Dr. "Zvesti Bratje," št. 70 New Derry, Pa....... 4.00 Dr. "Jedinostštev. 7. Claridge. Pa. ............ 5.00 Dr. "Dobri Bratje", št. 38 Bridgeport, 0......... 5.00 Dr. "Jasna Poljana", št. 10 Newcomer, Pa......... 3.03 $52.95 V mesecu januarju sem prejel svoeo ............ $26.25 Skupaj do danes...... $79.20 Vsem darovalcem se najlepše zahvaljujemo. Sylvester Berentin, tajnik Box 192 Sopris, Colo. i r l Kašel] oslabi bolnika ter naredi dihanje zelo težko i Severov ji Balzam iiza pljuča (Severa'* Ba ssm for Lusgs) J olajša mučne napade kaš-Ija ter s tem olajša bolnika. Pomaga tudi v slučajih prehlada; kašlja, hri-pavosti, oslovskega kašlja in drugih bolezni dihalnega ustroja. Cena 25 in 50 centov. KOŽNO ZDRAVLJE zahteva, da se vzdržujejo znojnice čiste in delavne. g Severovo Zdravilno j! G mlin (Stvera s Msdlcattd o ^ lUllO SkloSsap» ^ je milo izvanredne vrednosti. Pri^roča se za dete to vo kopel j' za moške za britje in za ženske za lepoto obličja. Vzdržuje znojnice čiste in delavne. Je tudi izborno za izmivan-je las. Cena 25 centov. i Severove TAB-LAX. Sladkorno odvajalo. Prijetno za otroke. Priporočano za odrasle. Cena lu in 26 centov. o Na prodaj so v vseh lekar- Z ¡| nah. Zahtevajte samo Seve-J[ rova zdravila. Ako jih ne i 9 morete dobiti, naročite jih voj denar, ki ga daruješ za ubogega jetnika v Vatikanu. — V Rim, kjer se za tvoj denar prirejajo fine pojedine, mejtem ko ti garaš v ameriških plavžih, tovarnah in rudnikih. Kedaj se boS spametoval in denar porabil za svojo izobrazbo in osvoboditev iz pod kapitalistične sužnosti T Ako želite slovenske gramofonske plošče, Columbia gramofone zlatnino in srebrnino, obrnite se na nas! A. J. TERBOVEC & CO. P .0. Box 25, Denver, Colo. joe polovich do danes najmodernejši KROJAČ , dela bleke finih krojev po zelo zmernih cenah. Obleke zlika takoj sproti med tem, ko vi čakate. 3129 Broadway, SI. Louis, We. I. STRAUB URAR 1010 W. 18th 8t. Chicago. IX Im« rsAjo aaJofo ur, ronia«, pr*v* BO v ta (tragi h 'traget fca Istt*u>s rmkorrsrni popravila ▼ tej stroki p-nlski **m\ BKLL PHONK t .US J FISK Matija Skender SLOVENSKI JAVNI NOTAR ZA AMF.RIKO IN STARI KRAJ 5227 Buller SI. Piltsborflh, Pa. Za $1 se lahko vsak ki zna čita-ti angleški naroči za celo leto. U. M. W. Journal, uradno glasilo organiziranih premogarjev, ali pa Miners Magazine, uradno glasilo organiziranih rudarjev. Oba lista sta tednika in se jih naroči pri sodr. I. Sušnarju, tajniku J. S. Z. 111 N. Market st., Chieago, ra. carl strover Attorney at Law Zastopa it Ulli sriÜiik specialist za tožbe v odškodninskih zadevah. At. sobe 1009 133 W. WASHINGTON STREET CHICAGO, ILL. Telefon: Main 3980 TUJCEM priporočam svoje do bro urejeno prenočišče in restavracijo, domačinom pa svoj aalooa, vsem skupaj pa vse. IG. K UŠ L J AN J29—lat Ava. MILWAUKEE, Wli M. JOVANOVICH 84 — 6th Str. Milwaukee, Wia PRODAJA &I7KARTE. Pošilja denar po poéti in brsoja» no. Izdeluje: Obveznice — Po oblastila — Prepovedi, po trjene po notarju in eea in kr. konzulatu EDINA HRVAÄK0 - SLO VEH RKO - SRBSKA AGENCIJA ALOIS VANA — izdelovatelj — sodo vice, mineralne vode in runih neopojolh pijač. U37 So Flak 81 Tal Canal 14M sa loon z biljardom in kegljata Poleg saloona dvorana za druitvena seje, veselice itd. John Stražl^ar 61 Msrket St . Wsakr(ss, III. Pfcon« it. 171. AVSTRO-AMERIKANSKA Črta. NIZKE CENK. Velike ugodnoatl: električna luč, izvrstna kuhinja, fii» zastonj, kabine tretjifa razpreda na parnika Sledeči parniki odplujejo ob 3 u/i popoldan iz New Yorka: Za vse informaciji sc obrnite na flame zastopnike PHELPS BROS. & CO. 6n'l Art's, 2 Washington St., Ni« Tilt. ali pa na drnge uradne zastopnik« ▼ Združenih državah in Canadi. P0Z0RI SL0VENCI1 P0Z0R* SALOON a modernim kegljl&en t»r*a* ptvo * sodAkia ta b»taljfc»* la drugs rMsonstas ptja*« im aalj»»« saaedka. Potniki dob* Mm« prm*,, ftiM* aa aiafco scam Poctraaba totna is tabocaa v*mu s1otmi««si « drufirn slvtm^a N (rri i w ok» MARTIN POTOKAR, 1625 So Centre Ave China«« LOUIS RABSEL moderno urejen salun RA 460 6RAID AIE., IEI0SNA, VIS Telefon 1199 M. A. Weisskopf, M. D. Izkušen zdravnik. Uraduje od 10—12 predpoldna in od 7—9 zvečer. V sredo in nedeljo večer neiiraduje. Tel. Canal 47^1. 1842 So. Aahland ave. Tel. residenee: Lawndale 8996. ------------------------ GOSPODINJE POZOR! Priporočamo vam v prodajo vse stvari, ki spadajo v grocerij *ko ali mesarsko obrt. Vse najnižjih cenah Na zahtevo t» dovaža na dom. G. Mamčllovlch & Co.„ 331 Oreeve St., Conemaugh, Pa. Tel. Con. 4050. Vlažno uprašanjef 1 A mi opravili MM UP najbtljl m ujc*n»je gj Konzularr, sodnijske «A mms vojaške Haaorm »t "4m o|»olno odpomoč, ker ista iz čisti popolnoma alimentarni kanal, ne da bi povzročila kake neljube posledice in odstranila iz telesa vso neprebavljeno hrano. Ista bo tudi ojačila bolne kraje v čre-vih in jih ojačila tako, da bodo zopet ti organi delovali brez vsake postrsn ske pomoči. Ista bo odstranila uagib za zaprtje in odstranila vse posledice. Rabite to izvrstno zdravilo, ko hitro opazite katerikoli gori omenjeni simptom in s tem se bodete obvarovali pred mnogimi boleznimi. Dalo vam bo: Naravni apetit, tejesno moč, čilost duha Dalo vam bo tudi ljubezen do življenja, zuravo polt, stalno zdravje, kjerkoli mogoče. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. V lekarnah. Ne sprejemajte ponaredkov. JOS. TRINER Uvaževalec In Izvaželavec.* 1333-1339 So. Ashland Ave. Chicago, 111. rniMinov* HORKE VÍN0 v j•*■ »'♦-•Ji 4 CHIC «C O. 'U J POTOVANJE V STARO DOMOVINO POTOM Kasparjeve Državne Banke |e iiajcmrje in naltH>l| sigurne. :V\ s ■•¿r Naša parobrodna poslovnica je največja na Zapadli in ima vse najboljše oceanik» črte (linije). Sifkarte prodajamo po kompanl|aklh cenah. POŠILJA MO DfcNAK V VSE DELE SVETA. CENEJE KOT POSTA Kaspar Državna Banka kupu|e In prodala In zamen)u|e denar vseh držav •veta. — Pri Kaaparjevi Državni Danki ae izplača za K6 $1, btu odbitka. - Največja Slovanska Banka v Ameriki. — Daie 3% obresti. — Slovenci poatre-/eni v slovenskem |ezlku. - Banka ima $6,318,82l.,t»6 premoženja KASPAR 0R2AVNA BANKA, 1900 Blue Island Ave., CHICAGO ILLINOIS Ameriška Državna Banka 1825-1827 Blue Island Avenue vogal Loomls ulice čtalcago. VLOŽENA GLAVNICA $1,900,000.00 JAN KAREL, PKBDSKDNIK. J. F. ŠTEPINA BLAGAJNIK Nai« podjetja jo pod nadsaratvom *4Clsaring Housa" čikaiklh baak, torej j« denar popolnoma sigurno naložon. Ta banka pravzama tadi uis ge poitne hranilnico Zdr. držav. Zvriujo tudi denarni promet S. N. P. J. Uradne ure od 8:30 dopoldne do 5:80 popoldna; v soboto ja baaka odprta do 9 ure zvečer; v nedeljo od 9 ura dopoldne do 12 nra dopoldne Denar vložen v naio banko noai tri procanta. Bodita u vej areni, da Ja pri nas denar naložen varno ln dobičkanosno. Conemauflh Deposlt Bank 54 MAIN STR. \^ C0NEMAUG1, PA. Vložena glavnica $50,000.00. Na hranilne ulojre plačamo 4% obresti S. D. P. Z. ima svoje nove« v tej banki. CYRUS W. DAVIS, predsednik. W. E WISSINGER^ blagajnik. OBVESTILO! OB 25 letnici uspešnega bančnega delovanja smo bili pri- morani povečati in razširiti bančne urade Kaspar Državne Banke, 1900 Blue Island Ave., Chicago, 111. Z današnjim dnem stopamo v drugo četrt-stoletje in upamo na še vejči uspeh, kot do danes zaznamovan. Ob tej priliki se slovenskemu občinstvu toplo zahvalujemo na dosedanji podpori, in se mu priporočamo še za nadaljno naklonjenost. Slavnostna otvoritev novih prostorov se vrši v soboto, dne 21. t. m., 1914. Vsakdo, ki v soboto obišče naš zavod dobi lepo darilo. Darila se dajejo od 5. do 9. ure zvečer. SLOVENCI SE POŽIVLJAJO K OTVORITVI! Ravnateljstvo Kaspar State Banke. & & & & Wf^FTOTOTO WWWfW WWWWWWWTW*