ZA IZBOLJŠANJE LISTA
fait Mn Mik. Ink, U "Olai Nariia" »U ga VM k« kftto-pit k lam lepem
iti«. :: :: •:
GLAS
List slovenskih delavcev v Ameriki.
1TATEUF '»POZARJMM
da pravočasno obnove oaroču. no. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako še niste naročnik, pošljite en dolar sa dvomesečno posknšnjo.
TELEPHONE: CHelsea 3—1242
Entered m Seeood CtM* Matter September 21st, 1903 at the Post Office At New York. N. Y., under Art of longi-ess of Mmrrfa 3rd, 1879.
No. 54. — Stev. 54.
NEW YORK, WEDNESDAY, MARCH 8, 1939 —SREDA, 8. MARCA, 1939
ADDRESS: 216 W. 16th ST., NEW YORK Volume XLVII. — Letnik XLVI1.
ROMUNSKA JE OBNOVILA TESNO ZVEZO S POLJSKO
Federacija je zavrnila Lewisov načrt
ROMUNSKA IN POLJSKA SI BOSTA V SLUČAJU SOVRAŽNEGA NAPADA MEDSEBOJNO POMAGALI
Romunska in Poljska bosta utrdili gospodarske odnosa je. — Ostali bosta nevtralni med dvema velikanoma. — Postala bo os Baltik-Crno morje. Baltik bo s Črnim morjem zvezan s prekopom.
VARŠAVA, Poljska, 7. marca. — Romunski vnanji minister Grigore Gafencu je odpotoval iz Varšave v Bukarešto. Njegov tridnevni obisk v Varšavi je bil kar najbolj uspešen. S seboj je odnesel prepričanje, da bo poljsko-romunska zveza, ki je bila v čehoslovaiki krizi zelo zrahljana, obnovljena in ojačena.
Cilj in namen Gafencovega obiska je bil manj pojasnjen, kot pa pred I 8 leti, ko sta maršal Pil-sudski in kralj Ferdinand sklenila obrambno zve zo proti sovjetom, toda sedanji sporazum bo navzlic temu največje diplomatske važnosti Politika obeh držav bo "sedeti na ograji."
Poljski vnanji minister Josip Beck in Gafencu sta se sporazumela, da mora biti nevtralnost in ne-vmešavanje vodilna nit v politiki Poljske in Romunske, že zaradi njune zemljepisne lege med dvema velikanoma Nemčijo in Rusijo.
In ta "ograja" je sedaj v resnici zelo močna, ker tvori od Baltika pa do Črnega morja močan zid med sovjetsko unijo in nacijsko Nemčijo ter bo v pravem pomenu besede os Baltik-C rno morje. Da je ta os še bolj utrjena, bo zgrajen prekop, ki bo vezal oba morja.
Po!jska in Romunska obvladata glavni tok Vi-sle in Donave in obe reki ogroža nemški razmah. V kratkem bodo pričeli kopati prekop, ki bo vezal Vislo z Donavo in poleg tega je Romunska še tudi obljubila, da bo zgradila most čez Donavo za železnico Bukarešta-Sofija. s čimer bo Baltik zvezan z Egejskem morjem od Gdanska do Soluna.
Ta zemlja, ki ima I 00,000,000 prebivalcev in i-ma bogate naravne vire, bo obema državama zagotovila gospodarsko in politično neodvisnost.
Pot za Gafencov obisk je gladil romunski poslanik, ki je hotel oživiti zvezo in je zagotovil Poljski pomoč Romunske proti Rusiji in Nemčiji. Romun ci niso imeli mnogo upanja na kak uspeh, toda v resnici so dosegli več, kot pa so pričakovali.
V svoji izjavi časnikarskim poročevalcem je Gafencu navedel več uspehov. Posebno je povdarjal, da je poljsko-romunska zveza, skupno z Balkansko antanto in s prijateljsko 2vezo med Romunsko in Jugoslavijo velik pripomoček do miru.
Gafencu in Beck sta razpravljala tudi o ukrajinskem vprašanju. Sedaj izgleda, 4cot da Romunska ne bo več nasprotovala skupni meji med Poljsko in Madžarsko, toda samo, kadar bodo okolščine dovoljevale za kako*premembo čehoslovaške meje.
BUKAREŠTA, Romunska, 7. marca. — Poročila, ki so bila objavljena v inozemstvu in po katerih je Gafencu vnanjemu ministru Becku odobril razdelitev karpatske Ukrajine, tako dr. bi imeli Poljska in Madžarska skupno mejo, so bila označena kot neresnična.
Uradno je priznano, da sta Gafencu in Beck razpravljala o tem vprašanju^ toda romunska vlada je mnenja, da morejo o tem odločevati zapadne države.
Poljska bo tudi posredovala med Romunsko in Madžarsko za boljše odnošaje med obema državama. In prvi korak Poljske do tega cilja bo, da bo pregovorila Madžarsko, da zavrže vse svoje teri-torijalne zahteve proti Romunski.
LLOYD GEORGE SVARI SVET PRED VOJNO
Nespametno je osamiti Rusijo. — S svojimi naravnimi zakladi je Rusija odločilen čini tel j.
LONDON, Anglija, 7. marca. — David Lloyd George, ki je kot ministrski »predsednik vodil Anglijo v svetovni vojni do zmage, je časnikarskim po-
M. GANDHI SE | NEMČIJA IMA VEČ NE POSTI VELIKE TEŽAVE
S FINANCAMI
Nemčija sedaj plačuje z
S svojim postom je izpo-sloval prebivalstvu države Rajkot nekaj svoboščin. — Vladar Tha-kore Saheb se je vklo-nil.
RAJKOT, Indija, 7. marca. — Znani indijski voditelj Ma-liatina Uandlii je izjavil prejšnji teden, da se |»o do smrti izstradal, če ne dobi prebival-
PREDLOG ZA ZDRUŽENJE VSEH DELAV. ORGANIZACIJ - PREPADEL
WASHINGTON, D. C., 7. marca. — Ameriška delavska federacija je danes zavrnila ponudbo zadolžnicami. — Vlada Lewisovega Kongresa za industrijalno organiza-potrdi, koliko dolguje! c*j°» naj se združijo vse organizirane in neodvisne
unije v eno samo organizacijo. Pogajanja med tremi zastopniki Delavske federacije in tremi zastopniki Lewisovega Kongresa so bila vsled zavrnitve že dopoldne prekinjena.
ročovaleem rekel, da so nezmo-1 stvo države Rajkot takih pražili državniki kriv:, da se Ev- vie kot jih imajo prebivalci po ropa nahaja v tako žalostnem političnem položaju.
Lloyd George je rekel, da se strah pred vojno vedno bolj širi, je obsojal osamljen je Rusije in je našel samo en žarek upanja, da bo mogoče velika vojna odvrnjena.
44Dejstvo, da so vsi narodi v strahu in vsled tega polni pazljivosti, bo mogoče pomagalo odvrniti, ali pa suj odložiti katastrofo," je reke'.
drugih indijskih državah. Državi vlada letni Thakore Saheb, ki je znan kot samodržce in absoluten vladar.
(iandhi se je postil I'M ur in 25 minut. Pred potom je izpi! cašo kozjega mleka, ko je | a dobil po roe i I o, da se je vladar vdal in odredil nekaj svoboščin za prebivalstvo, je 'v»>il čašo limonade.
Na vladarja je precej vplival angleški podkralj v Indiji, marki Linlithgow.
Iz te-ja je jasno razvidno, da ima (Iandhi še »vedno dosti
"Vse vlade se v polni meri
zavedajo nevarnosti in bodo/"T- . i	.
_____-	4 i - i i vpliva ter da se mu skoro vse
mogoče 'zaradi tega skušale od	,	, .. .
. -	, ,. > posreči, kar si vbije v glavo,
vrniti oboroženi spopad.** ■	J ° '
Toda rekel je, da je Rusija!
| da bo dosegel.
kaki družbi.
liKRLIN, Nemčija, 7. mar '•a. — Kako visoko je nemško oboroževanje navilo finance, je razvidno iz "dejstva, da zlasti vojaški in nekateri drugi državni uradi plačujejo industrijskim podjetjem za naročeno blago z zadolžnicaini in ne več z gotovim denarjem. To so navadna potrdila, ki označujejo, koliko je ta aii oni državni urad dolžan kaki družbi.
TV zadolžniee, ki so se priče-le pojavljati v novembru in so bile izdane samo začasno, so že dosegle nad eno luiljardo mark.
Polovica teh za lolžnic je našla pot v banke za posojila, ker podjetniki
pazovalci cenijo izdatke v vojaške s vrhe na polovico vseli izdatkov.
BKRhlX, Nemčija, 7. mat-<*a. — Nemška vlada je olajšala novo odredbo, po kateri bi morali Zidje, ki >o nemški državljani, ali pa sploh nimajo nikakegti državljanstva, državi izročiti vse drage kamre in druge dragocenosti.
Prvotno je bilo ukazano, da morajo dragocenost izročiti do 7. iiian-u toda vlada je sedaj i/, tehničnih razlogov** ta rok
niso mogli čakati, na plačilo v -otoMni. Vlada je 1 podaljšala do koma marca. —
'i.v '"Vse dragocenosti morajo izro
s svojimi neizmernimi naravnimi zakladi in s svojim vojaštvom odločilna činiteljica v i borbi med demokracijami in | diktatorstvi.
44Da so nezmožni državniki, 1 ki vodijo angleško in franco j sko diplomacijo, leta 1939 o-
LINCOLNOVA VNUKINJA ZAPUSTILA $100.000
WASHINGTON, D. C., 7. marca. — Kot je razvidno iz : odnijskih dokumentov, je Mrs Mary Lincoln Isham, ki je ti-
pa lic nosijo < bresti in morajo podjetniki, ki vzamejo nanje od banke posojilo, plačevati obresti.
Politični krogi zatrjujejc, da je izdajanje teh zadolžnic, samo začasno in za nje navajajo dve vzroka. Prvi vzrok je,
,	ker je treba zadostiti nujnim
.. ^ . mrla 21. novembra, zapustita	t-.,*..,, .*„
malovaževah Rusijo, ne bodo stotisoč dolarjev. Pokojni,a je	(t,»H« kate£ '-t
mogli najti razloga, razun ab- h;,a vmikinia prednika A	^nw
normalno zabitost	, brahama Lineolna. Lincolnovo
Mogoče mrz.mo nauke av-'s]ik0f ki jo jt. liaslikal slikar tokracij toda sc vedno bolj jjea]v> je za|>ustila Beli hiši. metode Hitlerja in Mussolini-
bankam zagotovila, da bodo \se »irasiM-enosti moraji zadolžniee v gotowm času pla-|e,tl <lrž»v»"» zastavljalnicam čane, toda branijo se jih tako1 v ,iS m'I1,;kih mestih za ceno, industrijska podjetja kot ban-1 kattMO iloU^
Te zadolžniee ; »a
ANTON ČERMAK - MUCE-NIK
novi
bo moral predsednik
ja. Toda po duhu so velikani, katerim stoje nasproti možje'
s povprečnim razumom.'
Velikim demokratskim drža vam je treba močnega in odločnega vodstva, ki bo diktatorjem piegnalo »prepričanje, da bodo demokracije vst regie vsaki zahtevi, mesto da bi šle <v vojno. In to prepričanje diktatorjev je največja nevarnost za mir.
"Nemčija je danes manj nevarna, kot je bila leta 1914. — Foeh mi je rekel, da je bila neniAkn armada v svetovni vojni najboljša, ki je še kdaj korakala v boj. Hitler takega orožja še dolgo ne more napraviti. To je delo cele generacije.*'
Glede Francije je rekel, da ima najbolj i z vež ban o armado na svetu, da pa je angleška armada slabejša, kot pa je bila leta 1914, toda ima najmočnejšo bojno mornarico na svetu.
"Odločilna činiteljica pa je Rusija,** je re«kel Lloyd George. "Ta velika dežela i-ma trikrat toliko dobro izvoz banih vojakov, kot pa jih more Hitler postaviti na bojno polje. V prevažanju vojaštva in v izdelovanju municije je neizmerno na boljšem kot pa leta 1914. Njena zračna sila je najmočnejša na svetu."
NOBEN NEDRŽAVUAN NE DEUJ/K ZA WPA
WASHINGTON, D. C., 7 marca. — Vsi nedržavljani so izgubili včeraj delo <pri WPA. To se je zgodilo po naročilu kongresa. Koliko jih je bilo odpuščenih, bo mogoče šele v nekaj dneh dognati. Nekateri sodijo, da znaša njihovo število 30,000.
PATRIARH CRISTEA UMRL
MIAMI, Fla., 7. marca. — Danes so odkrili tukaj spominsko ploščo bivšemu čikaškemn županu Antonu Cerniaku, ki je pred šestimi leti v spremstvu Franklina Roosevelta ob iskal to mesto. Ko sta se vozila v avtomobilu, je Giuseppe Zangbra dvakrat ustrelil proti ju'edsedniku. Roosevelta ni zadel, pač pa ("ormaka, ki je nekaj dni kasneje podlegel po škodbi.
Spominsko ploščo je poklonila Cehoslovaška družba v ('liicagi. Na nji so Cermakove besede, ki jih je po atentatu iekel Roo-eveltu:—Vesel sem, da je mene zadel namesto Va<.
JAPONCI ZAVZEI TRI MESTA
ŠANGHAJ, Kitajska, (i. marca. — V celi vrsti napadov na kitajske ustave so .Japonci zasedli Lunghov v provinci
r,« WT.-U-, ., .. „	i .».-"ivi mi««, umi .-71 ui-u,iu SantuiijT in dvoje bližnjih
i .viS^SrjS, rranciia. t. mar-' i	■ i	, i i •	.. ..	.
D	.. . . :	. i glave, na kak način in kod bi mest, H<vagsiiena in ( aoiuua-
ca. Romunski ministrski pred '	, , ■ «• ,	...	t\ . , . ...	. .
' mogli dobiti denar m veli!- 'na. \ teh krajih so Kitajci
I naei jski program, ki presega stalno napadali .Japonce in jim
sodnik in patriarh romunske grško-pravoslavne cerkve Mi-ron Cristea je sinoči umrl /a pljučnico. Star je bil 71 let. Zaradi holehno-di in na željo kralja Karola je prišel patr: arli J4. februarja v Cannes. Ko pa je na železniški postaji 10 minut čakal na svojo nečak".
ipreskrbet i državne banke dr. R. Brink-maun, ki je bil imenovan za preflseflnika mesto odstavljenega dr. Hjalmarja Schachta. ^ Dr. Brinkmann pa je zbolel na , živcih in se najbrže ne bo mogel več vrniti na svoje mesto.
Drugi vzrok je, ker je vojni urad izdal že celo velikansko dovoljeno vsoto, zato te zadolžniee predstavljajo primanjkljaj v državnem uradu.
Navzlic temu skrajno slabemu finančnemu stanju pa je maršal Georing prejšnji teden izjavil, da bo Nemčija zgradila aeroplane do tako visokega števila, ki si za ni mogoče predstavljati.
Nemški finančniki si beli »o
njo nune. Antalovo, ki je bila
. I ...	.	I OWVBJHI •«» HBiiici.it i iiiai n
njegova bolniška strežnica, se i • .	,
. .. , I komaj polovico narodnih je prehladi 1 in se ga je prijela l?0,lk0V
pljučnica, kateri je podiegeL
vse finančne tneje.
Po zadnjih poroč'lih je država prejela v zadnjem poslo\-nem letu, ki bo končano .'JI. m area na davkih okoli 24 mi ljard mark. < »b istem času pa je vlada najela pesojilo 12 mi ljard mark ter tako znašajo stroški liuljar«! mark, ali
do-
ALI ste že naročili Slovensko - Ameri-^ kanski Koledfvr za
leto I939>
Privatno priznavajo, <la ima Nemčija ->4 mi ljard narodnega dolga in sedaj najbrže že znaša do fiO miljard.
Koliko gre od vseh teh izdatkov -za, orožje, jt seveda vojaška tajnost, toda izvedeni o-
prizadevali velike izgube.
Proti jugu v provinci Kjan '4Mi so .Japonci zavzeli Hajčov ter obkolili jugoz«i| adno od padlega mesta «10,(HH) Kitajcev. Po padcu Hajčova so Japom i pričeli prodirati proti za padu in Kitajci se pred njimi umikajo.
V Hupej provinci Japonec zelo ovira deževje. Vojaki gazijo do kolen po blatu, konj\ ki vlečejo topove, pa se pogrezajo do trebuha v blato.
Ob reki Han japonska arti-lerija obstreljuje kitajske va si. Pri Anlu ob Hanu so Jaipon ci našteli 2000 ubitih Kitajcev.
WASHINGTON, D. C., 7. marca. — Predsednik Roosevelt in delavska tajnica Miss Perkins sta mnenja, da še n:. bila izrečena zadnja beseda in da bo sporazum po par nadalj-nih pogajanjih slednjič vendarle dosežen.
Lewis je predlagal, naj bi lile v novi organizaciji poleg vseh CIO in AFL unij vključene tudi bratovščine železni čarjev.
Edinole v tem slučaju bi se dalo govoriti o enotnem ameriškem delavskem gibanju.
Mathevr Woll, ki zastopa Federacijo, je bil takoj proti temu in istega mnenja sta bila tudi njegova dva tovariša.
Posvetovanja se bodo juti i nadaljevala.
Neko prejšnje poročilo o tem velevažnem sestanku se glasi:
WASHINGTON, D. C., 7. marca. — Delavska tajnica F. Perkins je rekla včeraj časnikarskim poročevalcem, da pred sednik Roosevelt ne bo navzoč pri pogajanjih zastopnikov C I. O. in A. F. L. Pozdravil jih bo ter jim želel dosti uspeha, nakar jih bo pustil, naj »e skušajo sami pobotati.
Delavska tajnica je bila včeraj pol ure v Beli hiši ter je pozneje rekla časnikarjem, da ne bo predsednik Roosevelt stavil nobenih lastnih predlf-gov. Govoril bo z zastopniki obeh strank ter jim pojasnil, kako usodnega pomena je re soglasje v ameriškem delavskem gibanju.
Miss Perkins je dobila odobrenih od raznih CIO in AFL unij HKJ resolucij, naj pred sod nik Roosevelt skuša doseči spravo med konkuienčnima or ganizacijam.
Prva seja "mirovne konference* * se l»o vršila danes v Beli hiši.
DKTROIT, Mich., 7. marci. — Homer Martin, odstavljeni predsednik organizacije avtnih delavcev, ki je sklical v tem mestu konvencijo svojih pristašev, je rekel, danes, da je na njegovi konvenciji zastopanih 104,.")»H) delavcev, kar je več kot polovica, kajti organizacija avtnih delavcev ni imela nikdar več kot 200,000 članov.
Na Martinovi konvenciji je .'>56 delegatov, ki imajo 1045 glasov. Vsak glas zastopa 100 linijskih članov.
Martinova organizacija izključuje vse komuniste, nacije in fašiste.
ADVERTISE IN
"GLAS NARODA"
in BOD A™—New Toil
Wednesday, March 8, 1939
SLOVENE (YUGOSLAV! DAILY
"GLAS NARODA
ft
(VOICE OK THZ PEOPLE)
Qwued tod PnbUalnd t»y •LUVKNIC PUBL18B1N& COMPANY <▲ Cor pora lion J
fr»ai MakfcCr, PrMfdent	j. LnpflUa, 8m.
Ptar« of buatneaa of Um corporation and adiirewe* of above officer«:
NEW YORK, N. Y.
46th Year
ISSUED EVER I DAT EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS
Advertisement on Agreement
Sn celo leto velja list na Ameriko
la Kanade .....r........HOC
K« pol leta ................93/jO
Za New York xa celo ieto . . »7 00
Za pol '.eta ................S3.H)
Za luosemstvo aa celo leto .. I7..W
Za «atrt leta................fl-SC ' Z* pol leta ................$3.50
Yearly
-GLAS NAHODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZ»SMŠI NEDELJ *N
PRAZNIKOV
•O LAS NARODA", »6 WEST 18tt STREET, NEW YORK, N. I. TELEPHONE: CHdm S—1242
MEJNA STRAŽA
MUPIH1 brea podpise in osebnosti se n« priot>£uJ«Mo. lxuar	*m narotaliiD
ta} w blagovoli pošiljati po Moucy Order. Pri soremeuioi	kraja naroi-
nlkov, prosimo, da ee nam tudi prtjfinje bivah.ce na/Jim i da	bltrej* najdemo naslovnika.
PRIPRAVLJENOST NEMŠKE VOJSKE
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
V Jugoslavijo:
za * _m;. $ « ... $ T m» £11 •»•
$1- ."»M
1 Mil I MII.
I MU. 1 »III.
l(*t
l.t>»
:><mi
Peter
• •
l»iu. UMI l»iu. -Dim
(Vlioslo-vnški vojaki straži jo iiuvo nu jo proti Madžar-ki.
Iz Jugoslavije
kline stalno |Mivivcva. 7.ato >o skluiilc nekatere občine, med n.Jiiui tmli za.givbška občina, uvesti prisilno cepljenje psu>v I »roti steklini.
Allele ki strokovnjak, pola rni Tcmpcrley j«- ti* «lui objavil v 44Daily Telegraphudaljši članek o nemški vojski.
General Temj>crley m- je dalje časa mudil v Nemčiji in ima zelo dobre zveze z nemškim generalnim štabom. V •svojem članku zagotavlja, da Nemčija letos ne misli na kako vojno akcijo, in to takole utemeljuje:
\eiii>*ko ljudstvo je ti dno prepričano, da do vojne ue mole priti. Doslej še ni bilo »»paziti nobenih znakov kake več je priprave nemške vojake za vojno akeijo. Ke> pa je, da >e Nemčija mrzlično oborožuje iu da so formati je njene aktivne ■vojske danes vsak trenutek pripravljene za vojno akeijo.
Prav tako nadaljnje jo sistematično z irkropi za izvedbo integralu«* militatrizaci je nemškega naroda. Aktivna vojski. Šteje s«>daj "'l divizij, ki jih je mogoče že prve dni po splo-šui mobilizaciji podvojiti.
Manjka pa za vse panoge omzja oficirjev m jkxIoficirjev. Prav tako j«1 število izvežhaiiih rezervistov v primeri s franco-ko vojsko še premajhno.
V (M'tili letih pa bo imela Wničijii */.«♦ (oliko izv c/Jiatnli rezervistov, da bi lahko postavila lakoj po izbruhu vojne k;-kili 150 divizij na bojišče.*'
Po šestih letih popravljena krivica.
V Koprivnici je občinski u-radnik Milivoj Soiuogv leta -ta za vse i lli.'5'J prilepil na vrata svoje pi-ina -samo dva sartie listek z napisom: " Pla- uika če ?.o znižane in neredne, pro-:fini upoštevajte to!** Tu je na-
KOLIKO VELJA OBOROŽEVANJE
Znani pariški dnevnik "Pari- Soil" objavlja statističen pregled izdat kuv za oboroževanji'.
Danes izdaja v ta namen največ med vsemi državami na Mvetu Anglija.
*' Paris Soir" pravi: Življenje je drago, ali smrt Je še dražja. Vojni proračuni sil danes največji del državnih izdatkov v vseh državah.
"Francozi porabimo milijardo frankov za uarodno obrambo vsakih II dni. To je pet milijonov frankov vsako ure, ali milijon frankov vsukili 1*-' minut. Angleški državniki pa še niso zadovoljni s sedanjim tempom oboroževanja. Od J. aprila naprej bo potrošila Anglija za oborožitev na tedei 2 milijardi frankov (5 in pol milijona dolarjev).
pisal zaradi tega. da I a i se ohra j nil zbiralcev raznih proetovolj-jnih prispeMkov. Napis je o i stal na vratih nekaj uic.scccv, }x»i« m pa je bil občinski uradnik pozvan na policijo ter ob-sojen na 14-dnevni zapor hrez-|M>gojno, češ, da je / napisom n.-i vrnit i h razburjal prebivalstvo. Prišel je tudi v disciplinarno preiskavo in občin-ki svet ga j«* upokojil. Proti kaz in in upokojitvi s»- j,, pritožil in šele zdaj |k» -»-stih letih j«* dobil zadoščenji" »s ieiu. da so
ga reaktrv iral i.
Za 2700 vinarskih lokalov samo dva vinarska nadzornika.
V Jugoslaviji se pridela mnogo d«.brega vina pa je tu di ogromne količine pokvarje nega in to v se 'zaradi lega, ker ni dovolj kontrole nad produk cijo in nad prodajo vina v to-
čilnicah. Beograjska "Politika" je izvedla pregled lokalov v katerih točijo vino. Naštela jili je i'7»hi tet ugotovila via lokale nastavlje-vinarska mui/or-
BRAT UBIL BRATA
Konec nevarnega razbojnik*,.
V okolici Kičeva se je .-kriva! v zadnjih mesecih razbojnik Djordje Trujič .ki je imel ua vesti dva uboja in eelo vi.si o tat v in. Orožniki >o že domnevali da ga ni več v okolišu, v zadnjem ča.-u pa >e pri možnej--i kmetje dobivali od nevarnega hajduka grozilna pisina. da jih bo ubil, če mu ne pripravijo večje zneske denarja. Ono noč je -vdrl razbojnik v hišo |m-i->I niUa Jaujiča.. ki je 1 > i I
sani doma > -vojlm sin«»ni.
Xa \ inkovem vrhu pri Dvoru je pred i:s leti prevzel Žu-: ailči(M V .lože posest vn od staršev. Posestvo je bilo brez dolga, izgovorjen je bil ramo užitek materi Mariji, dvema c.it rama in bratu Francetu pa dota v .skupnem /.ne-ku 40.000 din. Jože Župančič pa je za-' eel slabo gospodariti in je iz i ieta V ieto lezel v dolgove. Ma-1 teri tli dajal užitka in ga je po petih h'tih tožila. Pri materi je živel tU I: brat France, ki je bolan na očeh. Žvel je iz nia-j teri nega užitka ill > priložnostnim zaslužktnn pri va-čanih. Družin-ke razmere [»ostajali nevzdržne in je prišlo "večkrat do prepirov. Lani 1 de cel iti »ra je France Župančič >
V Italijo:
Z:« $ «;.:M» $ rj.
s _--». -*
fir.'rio jurr.—
Mr	loo Lir
I .IU	Wh>
IJr	14XX)
IJr 11MM) Lir
khii s k cknk stuiaj ultbc
MKN'JAJi) Sil NAVEDENK rt: NE I*« »DVHŽENK SPREUBUlt] »a»ui ali ik>li
Ja izplačilo vrl jih inmbor kol naicdrno, bodici v dinarjih ali lirah, dovoljujem« to boljše pogoj*.
NUNA NAKAZILA IZVRSl SjBlO PO CAULK LETTER ZA PRISTOJBINO $1__
S L O V E N 1 C PUBLISHING COMPANY
(TRAVEL BtimU) Sir. w. lXlh ST.. NEW VOKK
Kmet Janjič je moral bauluka M'k,rn	Joži-ta in mu
pogostiti z večerjo, ootem pa',;,/'hl,	Pr«Vkava je
j e hajduk zahteval, na] mu da	J1' tragedije
tudi denar. Ker je kmet za-l»,n^io
Posetni-k .lože je kakšen te-
t
■
M
'Vb.
p
Najlepše Velikonočno Darilo,
ki ga morete poslati svojcem v domovino, je denarna pošiljatev.
Poslužite se našega posredovanja za točno izvedbo vašega naročila.
SL0VENIC PUBLISHING C«
216 West 18th Street New York
■

: i
OGLAŠUJTE y "GLAS NARODA
POSESTVO NAPRODAJ
V vasi PPODSLIVNU'1 CKRKNlOl v Jugoslaviji, -prodam lepo posestvo: liisa, l»lev, skedenj, kozolec; hiša in hlev sta / opeko krita. Prodam tudi njive, travnike, štiri de'e gozda, (»ozd je smrekov in bu kov. Zmerna cena Zi» pravega kupea. Za poja-nila pišite na naslov :
FRANK KOROŠEC R. D
Hart wick, X.
C2x)
e|- Je KIIMM ZU trjeval, da <l»-uarja nima, mu
je ra/lnijnik sro/Jl ^ karal.in	,lni	^"»rtjo prodal ve,
ko a .lanjičev >-in. č«*prav l»rey. orožja, ga je poLrunrrn. na-Uo čil ter mil iy.vil pu-ko i/ rok.
\	j|. razvila oliupna
l»orl»a. Stari .laujič j«- hranil s sekiro in pobil hajduka na tla. Ko -e je hajduk 'dvignil, ga je mladi Janji na*!! ustrelil / njegovo pu-ku.
hra dal
toV. Z ileliarjem -e Je po z doma in je (Hipival ve na (ioiuili in Fužini. Š-h lirug dan zjutraj se je vrnil "at uv« ril, (vinjen domov, (»krog hi^i- je r.T/.grajal in |»ogral»il poleno, j razbil v materini .s»»l»i več šip, lH>? nato pa -e podal v vežo, kjer je > polenom udaril še ] m t vratih materine >ol>e, da so se via ta kar -esula. Krat KVanee je tedaj ^ koči I s jM'či, |H»grahi| -e kiro in je udaril hrata ;h» g!a v i. da r-e j»' takoj zgrudil ua tla Jožeta so -icer hr/ prepeljali v bolnišnico, vendar je še tisti • lan 'izdihnil.
Zaradi uboja je moral F liro-ce 14. iV-bruarja pred liovome-vki mali ^enat. Priznal je krivdo, zagovarjal pa se je s -i-lobranom. V obrambi je izpo
Han
Vsako leto več žrtev pasje stekline.
Leta r.i:;j M. >t« kli psi v Ju j*osl;iviji oklali mul l«> tisoč o r-eb. Leta liKIa že 14.."»iHI. pred tremi leti pa je doseglo število po oteklih psih poškodovanih ljudi 19.f>00. Navzlie pasjemu kontuinacu in drugim ukrepom se število žrtev pasje ste-
NA PRODAJ
par dobrih **dairv
vedal, da je .lože /.<■ prej vpč
krat razbil šipe ua oknih in da
j«- mater zmerjal - priimki, k
se ne dad«> napisati. Ze \eč
krat »prej j» grozil, da bo |io-
ginila. vendar da je ne bo tihi!
takoj, marveč da jo bo počasi
mučil. Zagovor je v celoti
trdila mali. ki je u-odnega »In«'
| prosila .sina Franca naj ti^či i
i \ rata, da Jože ne bo m*»g«*l vdreti. Neža. .ioželova vdova, oa je izpovedala, da je France že večkrat pretil njenemu možu. Vendar *»e je kazn-ki -e
hi je France ravnal v ^iloliranu rn ga j»- ot^odil -auro na jh-1 nies»*ci*v ječe.
se i »a 13 lit
- Je
imam
IMAM
in 4tj»oiil-lry" lanu. IHi akrov; »lese« krav : par konj. «»:odje, kok«» ši; hiša S >oh; hlev, eeineutna ec-ta ; elektrika; tekoča voda; trg za grade A mleko. Cena Polovico takoj, drugo v obrokih. Xa razpolago imam še več drugih farni, velikih in majhnih. Sedaj je čas kupiti. EVERETT K INCH. Agent, Sciielievus, X V.
Tel.: '213tl.
(—X)
VSAKEMU
ki naroči Slovensko-Amerikanski Koledar" za leto 1939, pošljemo .. .
PANORAMO SVETOVNE RAZSTAVE v barvah. Raz stavo bo odprta meseca aprila 1939. Na nasprotni strani panorame je ZEMLJEVID MESTA NEW Y0RKA, na
katerem so označene vse večje ceste in ulice, avtomobilske ceste, parki itd. Na njem je seznam znamenitih poslopij, cerkva, nebotičnikov, univerz, gledališč, kopališč In letovišč. Zemljevid meri 19 z 25 inčev.
AKO NAMERAVATE OBISKATI S V E T O Vi\ O RAZSTAVO, VAM JE TA ZEMLJEVID NE OB HO-DNO POTREBEN. —
KOLEDAR VAS STANE
s poštnino
216 West 18th Street
(Rojake opozarjamo, da lahko, ko naročijo posamezne izvode Slovensko-Aincrikau-skega Koledarja za 1U3!), namesto, da pošljejo svoto — 50c v gotov in*, ali Money Odru — priložijo k naročilu znamke po 3 oziroma .po 2 cent^.)
k N. Y.
N e w Y
o r
4*
0	IHTA LAH IX BI TALCIH
V Ameriko >e ni izselilo do sti llutalcev, nekaj >e jih je pa vseeno, pa lic bom povedal, v katerih naselbinah žive.
Da ne bo zamere, bom na kratko rekel, da je skoro v vsaki naselbini kdo iz ti-tega le pega kraja.
Predvsem moram omcni'i, da so Butalci zeie izobraženi ljudje.
Pa ne samo starejši Butal ci. pač pa tudi nožni otročn i kažejo znamenje visoke olike oziroma izobrazbe.
O Butalah, Butalcili, butal skein napretlkn iu izobrazbi bi lahko navedel nešteto »prime
rov, pa naj z«i danes »auio dva zadostujeta, ki s«ji že več ur. manj znana.
Saj inellda veste ti-to, ko j<-prišel \ Butale tuj človek iu je hotel z županom govorili.
Sredi va-i je >m*al dc-cl le? starega fantiča in ga vpraša', čigav je.
—	Županov -eni. — je odvr nil fantek.
—	Le j. le j. to jr pa dobro, -e je razveselil tujce. — Kje je pa mati'
—	.laz nimam matere, »c je odrezal fantek.
1	— Ximaš matcie. — trenutno začudil tujec, je kmalu pomiril, ee-, v lah je vse mogoče.
—	.laz nimam matere pojasnil fantek. — ja*. mamo.
—	K je pa je llt..llia ■
—	Mama pere pri imtoku.
—	jt* j»* pa oč"
—	Jaz nimam očeta, jaz i mam papana.
—	O, tako, tako, — >e je b"; sirilo t njen v glavi
- Kje pa j»« p;t.pa *
Papa v |He.te! ji leži iu ča ka, da mii bo mama srajco o prala.
To je dokaz, kako >»» Liuai ci inteligentni.
Pa tudi na društveucin po Ijn jako mlejslvujejo*
Poleg raznih kulturnih ima jo tudi gasilsko društvo, ki g» »• v Vseli ozirih svetemu Florja-j nil tin roko.
| V Butalah mora biti v.»c po I predpisih.
<> v-a k i stvari je treba staviti zapisnik.
Ko je neko«- v Butalah gole I o. je po-dal župan sledeče a radno |Niročilo ua pristojno oblast :
Požar je nastal radi blaz nosi i Antona Tephie, ali p:i xat»», ker so sr o(u»ei uporab Ijali za krmljenje svinj. Po va-i teko razne govorice o tem Objava požara sc je izvrših, z zvoncujeiu zvonov iu t roben tačev. Lastnik pogorelega ^»o <lopja ni mogel delati gasilskih posku-ov, ke;- ni imel vo de in ker ga ni bilo doma. Po gor išče je bilo osvetljeno z dvema svetiljakaioa in orožni-štvom. (»a-ilska dela so se vi Šila ol strani drugega predsednika, ker pri glavnem pred sodniku zgoraj ui bilo vse v redu. Brizga I nice s,» najprej napajale iz luže oškodovane ga, poleni so pa dobile vodo od nosečih deklic z zlivanjem iste v brizgal no. kakor tudi s sesanjem gasilcev pri vodovodu. S sosednje strehe je gasilec Janez Glavi na z vso močjo bri zgal vodo v ogenj, in vse luk nje pri sosedovih so bile zatna-sene s prstjo. Rešili so omaro za obleko, eno kravo, ki so j'> potem ukradli, staro mater požiralca in eno staro svinj-. Kravja dekla Katarina Oeepck si je rešila golo življenje v sa mi srajci. Podpisani požar nam je dal pouk, da gasilski doiu ne sine stati tako daleč od pogorišča- 1'speii prostovoljnega gasilskega društva je bil velik, in sočustvuje % njim vse prr-bivajstvo.
—-
s.....a«...
If
OL'AB NA BOD A "—New York
Wednesday, March 8, 1939
SUDVENB (YUGOSLAVT DAILY
Kratka Dnevna Zgodba
W. S/AXIAWSKI;
DOBRA KUPČIJA
}'i *t«'ini "la -jaitila <iha i al. Okleval in ciileal je tako, uiv^« la rja. ah dostojno rvtVno:hla M»m že mislil, < la s kujw"'ijo kf KfxijiHiiraii« |H>-rvtlovak-a in* Im> nir. Xo, z« la j je mojih t ilihtmii UujK-ij, |milno sta ski hi konec- kupčija je srečno k<i»i. n< .urini ^pravila po<l ^leiiji na. taka naju prijet-li'h' to 11 atrakcijo.	no življenje v mestu, v.-akejra
Y*o tvojo i/ui jcm»st ill vse prvega »v mesecu hova lepo hogate izkušnje s(;» morata -|navljala najemnino ter živela ' »rei'i, prinlno Ma pripravila v miru in zadovoljstvu, on naj u« -po la i*«\ ia tiiko daleč, «lu m* pa muči in jK'ha |mj teh kr-j< «I«■ r" i»»i t iv no inlaril z jjospo- tinak. naj si zastruplja življe-«lou» Uawloin. rr|(i'av j«- šlo v; n j«- y. ilavki, točo. -labo letinoj I isi\u /jt kaj «*iiostaviio knp<*"i- in večnimi skrbmi odkaj dobiti j<». < )l>« stranki sta pa kazati denar za najnujnejše stvari. Le tako neodločnost, oba ^ta imp-j naj se pravi biti kmet. Kar Im toliko dvomov in pomisle-i poskusi naj, če ga tako veseli. I<«»\. da mešetjuja že obu-M oino videli, kako bo zadovo-pavjtla, mM.«- <lii (»ade ku|>čija lj«*ti, k»» Im ,y;ara! ko erna živi-itt /. uj<»	mdi zaslužek na. pa b«» ><» za davke in obre-
\ \»»do. |>.< zadiij»'^a trenutka sti p telita I o. svoj in svojih o-t«* I »i I« a« tuir-t. da Im) vsa I tročičkov želodec bo pa lahko
luna /ifo\4nno"t zatiuin. Sli dnji«" j<- |ui
rt'iMi skh*nj4 ;:a
obesil na klin.
, ., , ... Xekako oh istem času ie pri 1*1 (M KUpel J'*»
V vs-
šel gospod (Jawcl domov, kjer
i . , ,	i i. i i 1t pni v za pnrv ni bil več doma.
! robno* h It: uo-jmmI Pavel, la-t	' , .... . . ,
i i -. i	(»»risal r-i le ipotuo celo, se ves
mk po-e-Ua na kmetih, je od	. •« - - i
, , . . . . .	sriH-eu nastnelinil tn /.acel pra-
»lopil am', kakor je stalo in le- . . . . , ,	. . .
,	i .. ' i	v-111 /i ni. kako >c mu u« seb*
^alo,	(ia«iu v zameno1 , , . .	' , ...
, .	. . j i »led ibrttre eetlt ure odvalil
'.a njegovo -t.rinadstropno In-
kdo hoče, kar naj »m. naje do sitega sbuikosti velemesta, ki je po njih tako hrepenel. I>t> že videl, kaj se pravi živeti v ine-t-tu! Plačaj temu. plačaj one-mu, davki, doklade, takse, ku-luk. hrezposclni. berači, daj in daj zraven ,pa še potožili ne smeš. da te od vseli strani gu-lijo in odirajo.
Mešetarja sta pa sedela ta eas v kremi in zali-vala dobro kupčijo. Saj je dohrih kupčij itako malo v teli hudih časih; a naša mešetarja -ta bila pošteno zaslužila svoj denar in nihče bi jima ne mogel zameriti. da sta sj p«, besednem hudourniku tudi |»ošleiio zmočila
Razne vesti.
MORJE KOT PISMO NOŠA.
Pet milj od za pa Ine obale ipri irtiermcv, torej razmeroma daleč na morju, stoji star morski svetilnik, ki mu je čuvaj Leona nI Hart. V svetilniku -mora ostati večno dva meseca, preden ga zamenja drugi čuvaj. Ta ča.s ne pri pluje <Jo svetilnika nobena ladja in Hart vzdržuje zvezo z i zunanjim svetom samo - polnočjo radijske oddajne |n>sta-i je na 'kratke valove. Tako I živi /•• dolgo V-ak teden na-j iiiše Mart pismo svojemu očetu. živečemu v Combe Martin [v -pokrajini Xorth Devon. To i d;i kdo naj mu pisma nosi na pošio.' Hart j»* našel |H»sebm-
ga s!a, ki se dorlej ni obnese! r-anio v dveh primerih, ko se je pismo izgubilo.
Ha rt piše svojenut očetu na nenavaden papir. Pismo položi v kuverto, nalepi na njo znamko in ga spravi navadno v tstckh nioo ali kako drugo posodo, da ne more voda <!<» njega. Potem počaka na plimo in 'vrže .steklenico v morje. \ alovi od.neso steklenico r- pis-iiioui na obalo, kjer .jo najdejo! | ulje. Poročevalcu 44 Daily jHcrahla" čuvaj morskega' sveiilnika izjavil, da -e je <lol-| ga leta ukvarjal z mislijo, kako! hi mogel -»vojeem redno pisa-i ti. Slednjič je prišel na to ide-| jo, ki se je zelo dobro obnesla.
Zadostil ji' opomin na pismu, da prosi pošiljatelj za prenos v najbližji poštni nabiralnik. Kaj j je bilo krivo, da ^ta se dve pismi izgubili, -eveda ni mogoče j «1< gnati..
NIKDAR PREJ NISEM TRPELA VSLE0 PftSNEOA PREHLAOA MIŠICE V PRSIH ME TAKO BOLE, DA ME MOREM DOBITI NITI MINUTE ODDIHA.
jaz poznam najbolje SREDSTV« za VNETE MIŠICE PAIN-EXPELLER! DOBRO SE namazi 2 njim, pa se boš Čudil,kako ti bo odleglo
Uporabljajo ga po vsem svetu izza 1867#
*cr > Naročite še danes S. A. Koledar za leto 1939.
ČUDEŽNI SADEŽ.
<'udežni -inl imenujejo botaniki doslej neznano. majhno rdečo jagodo, ki uspeva \ tr«»p-
.-ki Afriki. Ta rastlina inn mm——...........................
sposobno-ti, da vse osladi, kar
je kislega. Celo najbolj ki^ia I je proučevali njene učinke, citrona se .-premeni v dadko, NVekako je bila Ink-aa vr-ta ee p«.mešamo nje sek - ^okorni ** naravnega saharina'* \Je|if tiste rdeee jifgode.	' kej^a p< mena za člo\-«»^ivt».
Odkritju te rastline pripisu Stvar imui pa ludi kaže, da jejo »precejšen gospodarski p<» je eelo v ju. stoh-iju š,- vedno men. Poskusili jo bodo goji'i do\ o|j neznanih rastlin, ki bo-.-i-lematičuo ter bodo še nada-'do nek<»'- imele veliko vlogo.
grla.
Iz Slovenije.
Romani... Sp
i s i... Povesti
šo v V»rš«vi, stanovanjsko hi--o s trgov »kitni lokali. Kupčija je bila sklenjena iz rok v roke lue/. najinanjše-ga doplačila - te ali one slrjrni. Kolek*4 na pismeno pogodi«), -ta si stranki polteno razdelili na po-lovieo. Toda že napisano pogodilo sta g«^po«la Pavel in (iawet le nerada podpisala, kaki r bi se neče>a bala; bila sla p«»lna dvoiim..'v in fm>m<~h kov.
k a i lien od ~rca.
— I a' |Hunisli. preljuba Salii-na. kol?ko -tralm sem moral prestati! lh> zadnjega trenutka -em s»- bal. da .si bo ta tepec premislil. Pri notarju se jej m;f« 'stano zvijal in smukni, da liti je šel že na živce. Nazadnje je pa le pod<pisal. Midva sva na konju, t 'cz tri dni bova sedela lepo 'na vasi. na svojem, obdelavala bova -vojo zemljo.
on naj se pa duši v nezdravem IVise-Uj j/, notarske pisarn«* mestnem zraku, le naj tone v
davkih in dajatvah, kar naj si puli lase. da mu najemniki ni plačujejo najemnine. In ko bo to našo hišo malo bol j spoznal-kakšna stara »podrtija je v resnici, kolrko popravil je treba vsako leto — no! Toda kamor
jo je na gosfMtd Pavel umih "iog ubral proti hotelu, kjer ta je /ena vsa nestrpna že komaj pričakovala.
Končano! Toda verjemi mi, do zadnjega trenutka nem
se bal. da se bo ta le|»cc sk<-
Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je:
KRANJSKO SLOVENSKA KATOLIŠKA k JED NOT A
-

I'KlMunvljftiH 'J. Hprila 18U4., lukt»rp«riri>uu l'J. jdUiiMrjii J8t^8 v drŽavi IlliuniH. h Nrddeai r uietitu Juliet, Illinois I'OhLl'JK ŽK 45. LKTO UUvw urad v U^imui domu:	N«. (hiraju hi.. Miet, UUiudt.
SIIPNU 1'KKMOZKNJK ZNAŠA NAD $I.3«HI,UW) Sol. V UMNOST K. S. K J KI iN OT t iiNAŠA 11U.71%
K. h. K. •Irdnvts ima nad rtf.lNM) ilanov in člaoic t odraslem In mladinskrm oddelku.
SKt'1'.NO »TEVII.O KRAJEVNIH UKUTKV 1SC
hhll'MH I'OOI'OK JE K. S. K. JED NOT A IZPI.AČALA TEKOM SVOJEGA 1.1.-LETNEGA OBSTANKA OKROG $7.000,000
UK.SUJ K. S K. JED NOTE JE: "VSE ZA VERO. DOM lu NAROD!"
Če >«.' Uoeeš zavarovati pri dobri, iKMteui in solveutui poditomi orsaulzaeiji. zavaruj se pri Kmnjsko-Slovenski Katoliški Jednoti. kjer iw> labko tjivaruješ u »mrtnlne. razne poškodbe, operacije, proti bo-lezui iu uueiuoglosti.
K. S. K. Jednota sprejema v svojo areuo Claue ln članice od lli. <lu (XI. Irta : otroke pa takoj po rojstvu in do 10. leta. Zavaruješ se luhko »kI $1tai ilu $umiO posuirtuiue.
V	Mladiut(k*>(D oddelku K. K. K. J. se otroci labko zavarujejo v razredu *'AM ali "B." Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nlsek. aaiuo 15e za razred "A" in 30e za razed "B** in ostane stalen, dasl zavarovalnina z vsakim doeni naruM-«. V slučaju smrti otro* ka savarovauega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" ae plača do $1000.00 posmrtnlne.
BOLNIŠKA PODPORA:
Zavivujes we labko za $2.00; $1.00 in SOc na dan ali $5.00 na Leden. Asekinen* primerno nizek.
K. S. K. Jednota nudi članstvu štiri najmodernejše vrste zavarovanja.
Člani in članice nad 00 let stari labko urejmejo prinadajočo Jiui rezervo izplačano v gotovini
Nad 70 let stari člani ln članice so prosti vseli oariaitalb asan-
Jednota Ima avoj lasten list "GlasUo K. 8. K. J«U.ote", U laoa-ja enkrat na teden v slovenskem In angleškem jeziku in katerega dobiva vsak član lu članica.
Vsak Slovene«' in Slovenka M moral (a) biti zavarovan (a) pri K. S. K. Jednoti kot pravi materi vdov in sirot. Č» fie nisi član ali članica te mogočne in bogate podi»orne organizacije, potrudi se ln pri-•topi takoj.
V	vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti drofltvo, spadajoče b K. S. K. Jednoti. Kjerkoli Ae nimate drufttva, »padajočega k tej katoliški podporni organizaciji, ustanovne ga; treba je ie vsem o*eb v starosti od 10. do 00. leta. — Za nadaljna po! jaanila In navodila pišite na glavnega tajnika:
UJET. WJN018
PADLO DREVO GA JE UBILO
1'osfslnika Bnukir Ivan in Hmlina Ivam >ta |MMlirala v /<ln Rihniku pri Dramlji ji-\-H va ilii*v"«'>a. I*o 'Ivott |M»ilr-tili «l»'l>lili sta lotihi okoli poldneva >o zailnj^a. Ko -ta vidola, <la >r ho <ln>vo skorn ])o<lrlo. je Brailar /jlio/.al v >!iifi* ki r.«' itm ]«• x<lola varna, iim-1-ti-in ko ji- Hmlina Ivan o Utra-njoval žauo o«! tlcliln. \i pa napravil Bra«la«' niti «I««-t sko kov. ko -i' ji* > ti'iiJi"'»*iii prelomilo Hi metmv iloluo in pol mi'tra .lehelo ježevo drevo in v. v>o treščilo prav na irla-vii ne<rer*ne^a F»ra«laea. lT,la-ree pn je liil tako uro/.en. <la nnuje pn-klalo lobanjo v v sej dolžini. Seveda je bil nesree-ni Bradae pri .priči mrtev.
TRAGIČNA SMRT SAVA ZUPANČIČA
Na kirurškem oddelku >plo-šn«- bolni>"tiie<» Ljubljani .}«* }»o kratkem trpljenju umrl Kavo Županeie, rodili uradnik iz Loža in rezervni pilot. Savo Zupa'iieie, ki imi je bilo komaj .'>.*> let, se je pred nekaj dnevi na še nejiojasnjen naein pone-sieeil, da so ua motali nujno prepeljati v ljubljansko bolnišnico. Vse >krbi zdravnikov so ostale zaman — davi je ranjenec podlegel |H»ško<Minut. Xje-jjova -mrl je irloboko presunila številne prijatelje in znance, ki mi ua cenili kot ve>ineu,a uradnika, vzomesjfa družabni-kil in drznega fiilota.
Don Kihot
Spisal Miguel Cervantes
To je kla.-ieno delo slavnega španskega pisatelja. To je satira na viteštvo, ki je še vedno lioteio obraniti svoj ponos in i veličino, pa se ni zavedalo, da že umira. "Don Kiliot" spada ni^d mojstrovine svetovne literature.	158 strani.
Cena 75c.
MAKKO SKNJANIN. SLOVENSKI KMJLN50N.... 7r»r
MATERINA ŽRTEV. ZU) slrani. Cena -............ «0
Zanimiva povest iz dalmatinskega življenja
MLADIM SRCEM (par krasnih mir pisatelja
Moka) ................................................ 25e
MILIJONAR BftlUZ DLNAKJA, spisal C. ft'lul-
lips Oppenbeini. 92 strani. Cena ................ 75
lio skrajnosti na|iet ruiuan iz modernega življenja- Oppeuheim je zuani Himleški ro-anopiaci* (Kiznan i>t> releni svetu.
MLMO ŽIVUENJA,	lnu Cankar. Zi'.O str.
Cena .B«
MED PADA RJI IN ZDRAVNIKI
»Spisal Janko Kač. 119 Btraul. Cena........6«
MOŽJE, »pisal Emerson Huch. 209 strani. Cenal.r.1
Zanimivo delo, ki Ihj ugajalo vsakemu fila-telju. 1'revod nrav nič ne zaostaja za originalom.
MRTVI UOSTAC ....................................................S51
ŠALJIVI SLOVENEC
POZOR rojaki!
V ZALOGE IMAMO NOVE PREGLEDNE ZEMLJEVIDE: Velik pregleden zemljevid
JUGOSLAVIJE
(Na njeni so označene po-lejj: mest tudi večje slovenske va-si) istane $ 1.— Manjši zemljevid
JUGOSLAVIJE
stane 25e Zemljevid jugoslovanskih
BANOVIN
stane 25c
Zemljevid —
CELEGA SVETA
Knjiga, obsegajoča 48 str., seznam večjih mest s številom prebivalcev. Stane 50e
' SLOVENIC PUBLISHING CO,
216 West 18th Street New York
AGITATOR, roman, spisal Janko Kersnik. 99
strani.	Cena $1.00
Kersnik j»* |m»I»-jj Jurčii-a iihš najbolj |m>ljn-den pisatelj. Ve«" del. ki jih Jurrit vsilil bolezni in smrti ni m»»>H'l /.avršiti, je Kersnik uspešno dovršil. "Agitator** sn*«- Sled ■•u;«o-va najboljša dela.
ANDREJ HOFER ...................................................50e
iiELE NOCl, MAI4 JINAK, ipiwl F. M. Dostojevski. 152 strani. Cena ................................ .61
Kratke povesti iz življenjepis pisatelja. To so prva književna dela elavne^a ruakeiea romanopisca.
BEATIN DNEVNIK, spisala l^uiia Pesjakova. — 164 strani. C«na ........................................... •••
Poleg Pavline Pajkove je Luiza Pesjakova takon-k«>č e«!iua ženska, ki se je konei-m |»rej-Anjegn stoletja udejstvovala v slovenski knji-ževnosl i. Njeni sp»sl raz««levaJo čutečo žensko dušo.
BELGRAJSKI BISER ............................................
BOJ IN ZMAGA .......................................................
CVETINA ROROGRAJSKA ...................................
CVETKE (pravljice za stare ln nlade)...............
DEDEK JE PRAVIL (pravljice) .......................
DEKLE ELIZA, spisal Eumoml de Coucoort. 112
strani. Cena ......................................................
Coucuurtuva dela so polna Ones in zanimivosti. zlasti v risanju značajev, čijlb ueka-teri so mojstrsko podnni in Ima človU me<l branjem vtis, da posamezue osebe sadijo araj njega in kramljajo i njim. *
DEVICA ORLEANSKA .................................-.........
DVE SLIKI, spisal Ksaver »leško. 193 strani.
Cena
Dve čfrlei enega na^lb najboljših pisateljev vsebuje ta knjiga. "Njiva" ln "Starka". Obe sta mojstereko zavrženi, kot jih more eavršiti edlnole naš nežno-čuteči MeSko.
ELIZABETA, HČI SIBIRSKEGA JETNIKA________
ERA DIAVOLO _____________________________________________________
GOSPOD ERIDOLIN ŽOLNA. Spisal Fran Mll-ginsld, veselomodre humoreske, 72 strani
KMEČKI PUNT, spisal Au*. Senoa
Zgodovina našega kmeta Je zgodovina neprestanih bojev. Bojev s Turki in graSčakl. — "Zadnji kmečki punt" je mojstersko opisal slavni hrvatski pisatelj Šenoa. Krasen roman bo sleherni z užitkom prečitaV
KRALJEVIČ IN BERAČ ..................................
KRVNA OSVETA (povest iz »brnfikih gara) ____
LA BOHEME. Spisat H. Murger. 402 str. Gena. Knjiga opisuje življenje umetnikov v Parl-Knjiga 1« svetovno znano deiu.
LISTKI. (Ks. MeSkoS 144 stran« ............
MALI KLATEŽ (spisal Mark Twain) _____________
MALI LORD. spisala Frances Hodgesoa Burnett. 193 strani. Cena ___________________
Globoko zasnovana povesi o otroku, ki gane odljndnega čudaka. Deček je plod amerifike vzgoje, ki ne pozna raiik med bogatini tn revež!, pač pa zna razlikovati le med dobrim
Uc SOc 45e 30f 4 %t
.49
Sit .99
35c Nt
JI
..79
Igralec
Spisal F. M. Dostojevski
265 strani
Slavni ruski pisatelj je v tej povesti klasično opisal igralsko .strast. Igralec izgublja in dobiva, poskuša na vse mogoče načine, spletkari, doživlja in pozablja, toda strast do igranja ga nikdar ne mine.
Cena 75c.
Idiot
Spisal F. M. Dostojevski TRI KNJIGE Nad 600 strani
Krasen roman enega najboljših ruskih pisateljev. — Opis mladeniča, ki je imel že v najbolj rani mladosti nagnenja k nenormalnostim. Opis je živa* lien in ne ntruja kot nekateri drugimi romani Dostojevskega.
Cena $2.25
(Anton Brezovnik) Xl»:i'ka najl»oIj>ih k rat koča >n "h* i/, v-. li stanov — 29J - i rani.........60
N 11 »K/NA M KOI. 4 JAVNA
Opisal V. M. Oaršin. II! strani. Crn« ..........II
Jun:ik> ti-ja ri tnatm Mi-'lljo in	»krat
tem., življt-nja. Vzfienjaj«« se kvišku, m vrinil |Kita omagajo.
NAftA LETA, spisal Milan Pucelj. 125 strani. —
Ona vez..............70	Bros............. .§9
Knjiga vsebuje dvanajst |m»vi-<s»1 |iisntelja Pu-glja. ki j«- poznal du5o dr>lrtjj«k'«:a kaivta k<>t I" malokdu.
NADEŽNA N1 KOLA JAVNA
Spisal V. >1. Car^in. 11- »lra'«I. IJeua	.Si
Jun.-iki tega romana blodijo in i:«v;ijo sk«'*l temo življenja. Vzi^njajo se kvišku, a sredi I»o!tf umagaju.
NA INDIJSKIH OTOKIH .................................
NA RAZLIČNIH POTIH ......................................49»
NOVA EROTIKA, spisal Ivan KOZMaN. Trdo vezana. 115 strani. Cena .....................................
Knjiga vst-bnje "misli, ki So se rodile v človeku v prvih letih svatovne vojne'.
PESMI V PROZI, spisat Um. Baudelaire. 112
»Irani. Cena ........................................................
Verna slika pestrega velikomestnega življenja iu spominov nanj.
PINGVINSKI OTOK. spisal Analole France. 292 strani. Cena .............................................-.........
To Je satira na francoske pretekle In sedanje razmere. V tej knjigi je slavni francoski pisatelj najbolj drzen in brezobziren v svoji zubavljlcl.
PLAT Z* ONA. spisal l«ould Andrejev, 131 str.
Cena .49
poleg nflftlovn<> povesti »lavnega ruskega 1*1-(Mlelin vwbuje knjiga hp <lve. niS?ef "Mitel v megli" In "Brezdno".
PARIŠKI ZLATAR .................................................**
POZIGALEC ............................................................M«
POSLEDNJI MOHIKANKC ------------------------------
PATRIA (povest lz irske zgodovine) -------------------S9i
povesti in slike, spisal Ksaver Meiko. —
79 strani. Cena .............................................. -99
Knjiga vsebuje trt povesti nafiega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanju. Njegov »log je Izrazit, njej—e misU ao globoke Lii mebke. Posebno ženske ao vuete za »Jezova dela.
PRAVLJICE.
Spisal H. Majar. Izbrani la prostega naroda. tk:na ........ ............. .49
59« S9e -.99
79
79c
Can J9
Štiri zanimive Črtice naSega priznanega pisatelja.
MALENKOSTI, spisal Ivan Albreht. 129 strani.
KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakob Ale-ievec. TRI knjige po 159, 189 in 114 strani.
Cena ------ .90 vsak zvezek. Vsi trije........
Pisatelj nam v teh treh knjigah opisuje usodo tn življenje kmetskega fanta, ki so ga stari-fil poslali v gole, kjer se je vzdrževal s lastnimi sredstvi ter zdaj lažje, zdaj težje, lezel od Bole do Bole ter si slednjič priboril v življenja mesto, po katerem je stremel. Knjim ao pisane živahno. Ob čltanin ae bo moral Clta-telj večkrat od srca naamelatt.
KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOR OKS, spisal Jules Verne. 95 strani. Cena __________________
Menda ni bilo pisatelja na svetn, ki bi Imel tako živo domišljijo kot jo je Imel Francos Jules Verne. In kar je glavno, skoro vse njegove napovedi so se vresnlčlle. Pred dolgimi desetletji je napovedal letalo, submarln, polet t stratosfero Itd.
......•	■ 11 ■II
LS9
praprecanove zgodbe ---------------
PRIOODBECEBELICE MAJE, trd. vas. PRVIČ MED IND1JANCL Povest lzsa časa odkritja Amerike. Cena ...................
REVOLUCIJA NA PORTLUALSKEM------
KDECA IN BELA VRTNICA _________________________
PTICE SELIVKE. Rabindranat Tagara. Trda vez.
94 strani. Cena ----------------------------—
1'rgL-ovorl. eseji ln misli slavnega indijskega pisatelja.
Student naj bo. — nas vsakdanji
KRUH. spisal F. K. Finžgar. 89 strani. Can
Naš mojsterskl prii»ovednik nam nudi r teh dveh svojih delih obilo duševnega užitka.
PRAVLJICE. Košutnik. II. zvezek. Cena ......
PRAVLJICE. H. Mayer. Cena ____r...........
TURKI PRED DUNAJEM _____________________________
TATIC, spisal France Bevk. Trda raz. 99 str.
99«
L—
J9 Its 99»
.3»
.7» JI t*
___ .19
NaS lzboren primorski pisatelj nam daje v tej knjigi dve povesti, ki jih je posTCt" «voJI materi.
TISOČ IN ENA NOC, s slikami, velika izdaja. Bros. 3 knjige. Cona......3.25
Slovenic Publishing Company
216 WEST 18th STREET	NEW YORK, N. Y.
- - ...•„...„
"9EXQ WK BO0 A^—Iftw Vo*f
Wednesday, March 8, 1939
ZAPLENJENA TOVARNA
SLOVENS TYUOOSLXV? UAILT
nikdar rie ugasrie
ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NAHODA'* PRIREDIL L H.
-16==
In zop«*t jo burno poljublja. Ločita se šele, ko pozvoni tvoniec.
"Tiho — j mirno sedite tum-le, gospod baron in mi pripovedujte o (bazarju. To bo Lenardova in ne «ne ničesar sumiti. Zmožna je liansu vse izdtti "
Baron sede «v dostojno oddaljenost.
**Vrag naj vzaiiw gospo Lenardovo." sikne skozi zobe. 4 * Torej, želite mojo vdeležbo pri bazarju, baron Sal ten?" Baron se uljudno prikloni.
4'Da, milosti ji va jrospiea. Grofica Salm-Hofoenau lioee prirediti bazar za počitniške naselbino. In pri tem zelo računa na vaše sodelovanje; prevzeli boste prodajanje cvetlic."
Med njegovimi zadnjimi besedami vstopi visoka, stasita gospa in snmljvo pogleda barona.
*40, ali niste sami, go^plca Štefka?"
44 Kot vidite, up, gospa Lenard. Ali vam Malči še ni povedala, da je baron Sal ten želel nujno z menoj govoriti o neki dobrodelni prireditvi? Saj sem vedela, da se morate^ vsak trenut<k vrniti in zato gospoda »barona nisem takoj od-' Ljudje, ki ne poznavajo za-slovila. Z nami more «piti čaj in mi more natančno poro- tonov in ki nimajo človeka, ki čati o tej zadevi."	bi jim prav svetoval, utegnejo
(Jo>pa I^nardova se lalino prikloni proti baronu, ki se ji zagrt^iti se bolj nezavedno kot pretirano uljudno prikloni. .	namenoma, za kar prav za
"iSaino -edite, gospod baron, takoj l>om naročila čaj. Žal prav ne bi morali trpeti. Ali v mi je, go>piem Štefka, da sem se zakasnila, toda letala sem od stvareh pris«'!jt»vanja in natu-Irgovine do trgovine, brez miru, da bi dobila ovratni trak ralizaeije tudi pošrt»>ni |>ogreški v barvi, kakor >te želeli. Toda nikjer nisem mogla dobiti, pri iz|>olnitvi prošenj in pri-Slednjič pa >em našla v nekem modnem magazinu, toda je čanju morejo povzročiti vsako ttraš^nfko drago."	| vrsto sitnosti in komplikacij.
Stefkmi in .baronon i pogledi se srečujejo v veselem spo- Ako k<lo redoma zatajuje res-razumu. Oba mislita na to, da se je gospa Lenardova pri nična dejstva ali se pregreši čdcoladi in smetani dovolj odpočila.
*4Ali pa se tudi natančno prilega, gospa Lenard?" "O. da, natančno se prilega in je tudi lepo.'*
Štefki pokaže kupljeni trak in Steflca _ _____
prikima.	"	" i
44To pa gotovo rabite za zelo lqpo obleko, gospicat*' vpraša bnron radovedno.
Štefka pa smeje zmaje z glavo, da ji kratki lasje veselo Jfie okoli.
44 0 ne, ta trak l»o prišel samo okoli priproste obleke iz batista. Rabim jo za neko novo vlogo.'*
< i o s pa lenardova težkih korakov gre iz sobe, da naroči eaj in MakH izpraše, kaflco dolgo je že •baron v hiši. Malči
pa ji nedolžnega cfliraza zatrdi, da je šele ravnokar prišel. So-1 ~ '	^ — —.........
vražila je natančno častno damo in jo skupno s Štefi ^j^H^nH^ni Kin ameriškega držav-pogosto nalaže.	j ljana. Ijeta 10.»/ je %a|»rosil
Kombaj pa je '-os|»a LeBardova iz sobe, baron zopet {Hiško«*! in Štufko zopet cibjasi** ?n poljubi. Takoj nato pa /opet izgletla }>opolnoma nedolžen na svojem mestu ter nedolžnega obraza govori. &tefka se mora smejati.
"Z vami pa ni mogoče priti do konca, gospod baron." "Tudi ni kdo ne *oe — nikdar! San*> še naglo mi povejte, koliko imam še časa, predno pride vaš stražnik." **Pričakujem ga v eni uri."
"Tn seveda bo>te proti njemu kar najbolj ljubeznivi, ga boste poljubov«! i in objemali; mene pa bo ljubosumnost umoril*. Ali smr-m saj nocoj priti v vašo gledališko sobo!"
44Da, emete p riti, ako boste pametni. V gledališče pride Hans samo na prostor za gledalce, l-enardovo pa vedno ponijem v govorilno sabo za igralce. Tam se mnogo zabava in jo vedeli neunmo govorjenje gledaliških igralcev. Toda tiho, Že prihaja. Kdaj pa bo bazar?"
Oba tdišita težke korake gospe Lenardove in takoj nato Bopet vstopi, toda j« prej Še mkoltfto prisluškovala, ne da bi kaj zapazila.
Baron sedaj «|>of>oinoma sKamo -pripoveduj«- o bazarju in tudi k tem nadaljuje, ko Malči prinese čaj in ga natočL Nekaj ta*a še govore, nato pa se baron poslovi na »trogo dostojni način. Ko odide, Štefka leže na divan.
44 Moj Bog, kako je baron dolgočasen!" vzdihne. Gospa Lenardova zgane celo ramo. .
44 Meni pa se zdt zelo vesel in zabaven. Seveda, kot plemenita* mnogo drži na občevalno obliko, ki pa vam ne ugaja preveč, gospiea Štefka," ji pravi kot kaka učiteljica.
Štefka izgleda zelo dolgočasno, četudi je v njej divjalo twoe peklennfikov.
KJ?ETAJ\JE
PAZNIKOV
SHIPPING NEWS
11. inarm:
1'aris v llavru
IJutfij Mary w ChertMUirg Cuule Ui Suvom t učijo«
15. mana:
St. Luuis v Uainbur^ 18. mari-st:
ltoiuu r (<fiina
lie de France * iiatre
21. marin:
Kun>i>a v Bremen '22. mar«-a :
Hansa r Hamburg
23. marca: Cliamptain v Havre
VSE PARNIKE
m
LINIJE
ki
80
važne za Slovencc
zastopa:
SLOVENIC PUBL CO.
YUGOSLAV TKA V Kb I »Kil Z16 W. 18tb SU New \wrfc, N. \
2-1. iu h ni:
Quceo .Mary t Cberbourc
ni a n a : | ltex v 4Jen(ia i marca:
Brcnifa ? Bn-men
I 21». man-B :
I iJeulst-lilaiiil v Hamburg
Te dni je mehiška vlada zaplenila veliko tovarno za sladkor, ki je bila last Williaina O
Jenkmsa, bivšega ameriškega konzula v Mehiki.
Imigracijske laži vedno slabo končajo
prevare, da bi prišel v Združene države ali postal Državljan, on si pripravlja nesrečo, ji zadovoljno^ki sledi prej ali slej.
.. .... I Težkoče ttmogili ljudi, ki .-o milostljiva1 , ... ^ . J * .
* s»e obrnili za nasvet mi Foreign
language Information Service dokazujejo to. Imamo, na primer, slučaj Armenca, kateremu preti de|*ortacija. Prišel je pred 12 leti v Združene države kot prieeljiMiee izven kvote, češ. da je bil nedoletni m
pirju, in dali .so njenemu možu zailosti časa, da prostovoljno
pod drugim imenom, poročil se je |Mxi tretjim imenom in konč-
odjde iz Združenih držav, tako no se je naturaliziral pod Četr-
za ameriško državljanstvo. Ob zaslišanju je prišlo dan, da ni bil sin onega ameriškega državljana, marveč mladenlški prijatelj njegovega sina. Pravi sin je bil umrl in njegov mladi prijatelj je prevzel njegovo ime * privoljenjem njegovega
da se more povrniti z redno priseljeniško vizo. Ta izkušnja pa zopet dokazuje, da se ne more zgraditi družinske r reče na temelju laži.	' NaturalLzaeijske oblasti pa so mno^o manj prizanesljive z drugimi poročenimi hiozemei.jdj« ki ob naturalizaciji zatajujejo dejstvo prejšnjh /porok. Ra-zun prave sodnijfcke razporoke. take osebe so krive bigamije in brez ozira nato, da li se proti njim kazensko postopa ali ne, dotičniki so izključeni po zakonu iz ameriškega državljanstva kot osebe, ki niso dobrega značaja. ISo tudi primeri, ko je kdo
tirn imenom. Si*daj žena in o-troei nosijo drugo ime kot oče. Dobro za njega, da je ob na-[ turalizaciji povetlal \v?o resnico. Ali tako igranje s svojim priimkom j»» ne-pametno.
Mnogi, drugače pošteni lju-iinatrajo vse -t vari prelahko. Za|H>nmi1e r*i. v imigraeij-skili stvareh in ob naturalizaciji |N»vejte vedno resnico v vsaki .stvari. To j»- najlažja l>ot.
V JUGOSLAVIJO
Vi potujete naglo in prijetno na nabita priljubljenih parnikih:
BREMEN « EUROPA
COLUMBUS NEW YORK • HAMBURG HANSA • DEUTSCri AND
Izborne železniške zveze od Cherbourga. Bremena ali Hamburga
NEZGODA V VARIJETEJU.
44Seveda se moram na tako občevanje «ele navaditi. Zelo teiko ga je poslušati."
4 4Barona tudi ne bi bili smeli »prejeti, ker bi svojo prošnjo mogel tudi pismeno iposlati."
Za učljivo »»e Štefki zategnejo ustnice.
4P*rav imate, gospa lenard, na to nisem mislila. Večne bazarske stvari »o ie tako dolgoča-ne, toda ne morem odpovedati. "
** Tenia nocoj bo»te poplačani za vae svoje dolgočasje. Uot<pod KitlAierg je <»edaj že gotovo v Monakovem in njegovo hrepenenje ga bo kmalu privedlo k vam."
"Muditef Stavim, najprej-bo »e rešil najnujnejše posle. Ti etrteni posli!'»
44Zaradi tega *e ne mete jeziti^ Ti posli delajo njegovo bofaatvo, ki vam bo tudi dabro pričlo," pravi gospa I^enard, ki je tudi mnogo računala na Bittbergovo bogastvo, kajti na ujtmojproinjo ji je obljubil, da ji bo po ooroki s Štefko dal v gvoji hiši službo. Hans jo je vael za Štefko za častno damo, ker ni hotel, da ne bi bila Štefka sama in bre« vsakega varstva, kajti po njegovi želji mora biti ugled njegove žene vzviien «iad vse.
'JDa je Štefka navzlic častni dami napravila marsikatero neumnost in ni vedno nastopala kot dama, te^a seveda ni ve-d*L Tudi nvojo častno damo je znala zvito varati .
(ibsojen ali aretiran. Xekdo te vrste je mislil, da ^e prerine, Ao malee spremeni s^oj priimek. I^dika ctvur pa je y.a oblasti odkriti to. Zopet je stvar uaturalizacijskili prič, ki dajejo krive navedla*. Xekdo je pri|>e|jal pričo s -»i4K»j in ta priča, ki je bila pripravljena priseči, da )M>zua prordlea ]K*t let in da ji je znano, da je prosilec dobrega moralnega znača-..... ^ .. w.jw.j .i. .iji ^i.,^« ja. je pod pritiskom izpraševa-očeta. Ta ni imel drugih si-jtelja priznala, «la ga poz^ia le nov in je rad postavil sinovega dva ineiseea in da je bila plača-prijatelja. To je romantič- na za pričanje. Prosilec, ki je no in človeško »ranljivo. Ali i hotel zatajiti svoj kriminalni priseljeniške oblasti nimajo rekord, 1m» bržkone za vedno iz-praviee biti romantične. Po ključen i/, ameriškega »lržiiv-zakonu adopt i ran i otroci nima- IjansRa. Priča pa. ki je krivo jo pravice do izvenkvotne vi-] jwi.segla, Ikj inrela t»-žkoče z kaze. Prošnja je bila odbita in z< o-kini sodiščem, začeto je bilo de|K»rtaci>k<» ik>- Xeumna in brez|H»tn Ima laž stopanje.	je bila ona prosilca, ki jo na-
Tudi romantična, ali jako hi-	4,a J*' vdovee in nima ti
lostna je parent ženske, ki se je tn>k- Ker pa je prišel v t<
V nekem londoik-kem \ari-
_____ jet e ju je indijska artist k a Sita
krivo prisegel, dami bil nikdar skopaj s svojim drugotii pre.l-
naturalizirala kot samka vzlic dejstvu, da je bila tedaj poročena in imela otroka. Ona je zatajila to deistvo, ker njen mož je bil prišel nezakonito v Združ<-ne države in se je bala. da bi ga deportirali. Dajati krive podatke pori prisego pa je resna «stvar. Kmalu potem je naUiralizaeij»ka oblast do-znala rokico. Res> je, da je oblast postopala jako blago Irotno ž njo: dovolili so ji, da prostovoljno zaprosi za raz-' vel javi jen je državljanskega pa
»umu" ''»miitH*' 't'ummt* 't»mim»'!l|»iii
BLAZNIKOVA
Prati ka
za leto 1939 Cena
25c
• poitmno vred.
"Glas Naroda"
216 Weat 18th Stre* Mtw Torki N. T«
zemljo z dvema otrokoma, je na vprašanje odgovoril, da j«' rekel. da nima otrok, ker oni so prekinili vse 7.voze ž njim.
Dostikrat nastanejo kompli-kacijje, ker se inoBEemee ne more nikdar odločiti, kako ime bi si nadel v tej zemlji. Nekdo je prišel v Ameriko pod enim imenom, bil je znan -na delu
vajala vsak več.-r znano točko pri kateri j»- metal nje drug iz razdalje trideset korakov nože okrog njenega telesa in trla ve ter ri-al tako njeno po<Iobo na leseno desko za njo
V enem zadnjih večerov j»-neka ženska v ol*činstvu med predstavo zakričala. Sita je za trenutek pozabila na .svojo vlogo ter je zganila :rliivo. V itdein trenutku je priletel nož in se ji zadri v obraz Krivda za to nesrečo ne zadene metalca nožev, kajti imel je svoje živce v oblasti in je navzlic kriku v občinstvu meril na pravo nvsto. Zdravniki so daj trudijo, .la bi obraz Tmlij-ke z operacijo popravili.
povabite sorodnike v evropi. naj vas
obiščejo v ameriki Posebno nizke cene za vožnjo iz Evrope med 3-apn om in 23. aprilom ter 26. junijem in 23. Juli-__l*™ ** štiritedensko bivanje v Amerihi._
.jasnil.i \ j.ra.->.ij««- u.k.ui
ag> tiu ali
57 broadway
new york. n. y.
ll HAMBURG-AMERICAN tm. iNORTH GERMAN LLOYD
i
4 Italijo liata ne poši- (
^ liamo	J
\a »rt kakor i*l »trawh > Mmib odlična in priiiun* irloriia \si stara in najn-nrjša dxmnia kuhinjskr umrlnnsli. Snov if o>Mlt-l;*na nad vse pr^etrdn«. iihira rrrrptov je iyfrfHta. TO JK N \Jn>rtU.\KJŠK OKIXI KI GA IM.VMO NA TK.M POIHCOC-H' (homa knji-r Je ratkiNta. Nršlrl« je »*ik t besedil n. 31 pa je novih barvan i h tabel, ki jih je naslikal Dracotin Humek. . . .
Nova—-:—-——
V K T, I K A
KUHARICA
dolgoletnih izkušnjah in preizkušnjah je Frl irita Kalinšek svojo veliko Kuharico vnovič soopolnila in predelala. Ta izdaja je sedaj osma, kar pomeni za slovenske razmere več k^k^" tako gostobesedna reklama.
Vsaka jrosftodinja, ki se zavela svoje odgovornosti zr. z Irav j in pravilno prehrano družine, si mora to knj; iro omisliti. V<:ika £o«podinja se mora namre«" priuriti uniotno-ti. kako l»o trojim <lomač*im ntulila zlravo brano v pot robni izbiri in menjavi. V-=aka srospoilinja bo | hotela tudi svoje ^o-to iznenaditi s posebno izbranimi "^lili. Za v«e to ii bo najboljša vo-lnioa in n'-iteljica ta Sf.OVKXSKA KT'ITARTrA
f*tn»li je osmi natisk knjise t v v h pogledih ne samo vsebinsko, ampak t »nIi tehnično popolnejši od \ vb dosedanjih Izdaj. Je rena knjici
sedaj znižana.	$ C? (Poi,nln* v1*™ mi >
.. ...	Velja samo
\aronte pri -
k\|l(i\R\l: M01K\H PlBLIMIIM iOYlPWV
216 West 18th Street New York, N. Y.
; (iOSroiHNJK IN DEKLET.«, TO JE KNJIGA ZA VAS!
V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo že vi.
"Naši Kraji"
Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni.
Zbirka 67 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane —
%
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
Bohinjsko jesero
216 WEST 18th STREET, NEW YORK