Poštnina (Uniona o gotovini ng Cena Sla 1— Slovenski deni Stev. 220 U fjubllaal, v soboto, 20. septembra 1936 leto 1« Prvi zračni napad beiih na Bilbao Bilbao, 26. sept. o. Havas 'poroča. Čete generala Molle so dospele prav pred Bilbao, ne da bi naletele na kak resnejši odpor. Komunisti so se pred njimi umikali ter jim brez boja prepustili vse važne strategične točke v okolici mesta. General Molla je izdelal natančen načrt za zavzetje mesta. Bilbao mora pasti, ker ni nobene organizirane obrambe. Mesto šteje 250.00 prebivalcev, od tega je 50 tisoč beguncev, ki so se zatekli z vseh bližnjih pokrajin in iz Iruna. Včeraj zjutraj se je pričelo bombardiranje mesta iz zraka. Bombardiranje je bilo najhujše, kar jih pomni španska državljanska vojna do zdaj. Pet velikih bombnih letal je več ur neprestano metalo bombe na različne važne vojaške točke v mestu, trije lovski avijoni pa so obstreljevali s strojnicami vse oddelke rdečih, ki so se skušali braniti proti letalom. Več hiš na raznih delih mesta gori in se požar kljub prizadevanju gasilcev širi. Po mestu krožijo ambulančni avtomobili Rdečega križa in odvažajo bolnike v bolnišnice. Pri včerajšnjem napadu na Bilbao se je pokazalo, da letalstvo belih daleč nadkriljujc rdeče letalstvo; opaža se tudi, da vse edinice nacionalistične vojske delajo po načrtu in da vsi kraji, katere imajo v svojem programu, padajo natančno na določeni dan in ob določeni uri. _ _ Kar se tiče škode, ki so jo komunisti priza- izgube nacionalističnim četam. To jih tudi ne bi moglo zadržati, da ne bi mogli napredovati proti Madridu. Toledo je obkoljen na severu in zahodu, vse zveze med njim in Madridom so pretrgane. Včeraj okrog poldne je bil drugi letalski na- pad na Toledo, ki ja zahteval veliko število žrtev, zlasti žensk in otrok. Od prostovoljskih čet v beli vojski predstavljajo najmočneje organizirano skupino karlisti, katerih boji proti Madridu imajo že dolgo zgodovino. Karlisti v Navarri in med Baski niso bili nič slabše organizirani kakor komunisti in so bili tudi že pred izbruhom revolucije dobro oboroženi. Vsega skupaj se bori med četami generala Molle 35.000 oboroženih karlistov. Karlisti vrše tudi vso varnostno službo v zaledju Francovega in Mollo-vega generalnega štaba. Karlisti so najodločnejši sovražniki komunističnega prodiranja v Španijo. Včeraj je njihov voditelj izjavil, da bodo vojaško vlado po vojni podpirali z vsemi svojimi silami. Položaj v Toledu Saint Jean de Luz, 26. sept. Vrhovno poveljstvo nacionalističnih čet v Burgosu zavrača glasove iz madridskega vira, po katerih naj bi bile vladne čete zavzele toledski Alcazar. Demanti j>ravi, da so vladne čete zavzele samo vzhodno krilo Al-cazarja in nekatera manj važna poslopja, trdnjava sama, to je njen osrednji del, je pa še zmerom v nacionalističnih rokah. Nacionalistično letalstvo je obstreljevalo Toledo in je posebno pokvarilo tovarno za pridelovanje orožja. Zaradi obstreljevanja je pretrgana tudi telefonska zveza med vladnimi miličniki v Toledu in Madridom. La Corugna, 26. sept. Tukajšnji radio objavlja uradno poročilo iz Burgosa, v katerem se pravi, da so nacionalistične čete v Guipuzcoi po hudem bombardiranju zavzele Arcchavalet. Nacio- Francoski frank bo razvrednoten za r Pariz, 26. sept. Reuter poroča: Svet guvernerjev Irancoske narodne banke je imel sinoči kasno v noč sejo, da določi odstotek za devalvacijo f -mka. Uradno poročilo izide o tem proti jutru. ( ured.: frank bo verjetno devalviran na vred-r 'JO frankov za en angleški funt; funt je 235 dii cv.) Finančne predloge, ki jih je stavil finančni minister Auriol, je ministrski svet sprejel soglasno. V svrho ozdravljenja mednarodnega denar-stva je Francija pripravljena delati na to, da se svetovne valute spravijo med seboj v pravo razmerje. Blumov kabinet je pripravil vse potrebno, sedaj pa nastajajo razmere, da nastopi vlada tudi inicijativno in da zahteva od parlamenta, da z njo deli odgovornost. Vlada bo predložila zakonski načrt, ki bo navajal modalitete do tedaj doseženega sporazuma in ukrepe, ki so jjotrebni za ohranitev nacionalnega denarja in pa, da se odliv zlata iz Francije omeji na prvotno mero. Pogajanja med uradi velikih držav so skušala doseči to, da bi prizadete države, kakor Velika Britanija in USA, ne storile ničesar, kar bi utegnilo Franciji inicijativno škodovati. Po drugi strani so prepričani, da je vlada ljudske fronte storila vse potrebno, tako da bi bilo potrebna kompenzacija vsaj tistim francoskim državljanom, ki bi utegnili povzročiti kako škodo. Jasno je, da se razprava o teh zakonskih načrtih, čeprav so tehnične narave, razvija v veliko politično diskusijo tako v senatu, kakor v poslanski zbornici. Že sedaj trdijo politiCni krogi, da je tudi komunistična stranka, ki je bila do sedaj odločna nasprotnica vsake devalvacije, v sedanjih okoliščinah podprla vladno večino, ki zaupa vladi ljudske fronte. Mislijo, da bo to izredno zasedanje parlamenta jKtsvečeno samo razpravi o finančnih vprašanjih in da bo prav kratko. Nove zakonske določbe morajo stopiti v veljavo že pred 29. septembrom, tako da bo mogoče borze na novo odpreti. Po končanem zasedanju bosta oba doma preložila seje do 27. oktobra. Pariz, 26. septembra. Francoski frank danes na vseh svetovnih borzah ni notiral. V zvezi z dogodki v Parizu je tudi angleški funt danes padel od 15.54 na 15.43 in to v Ziirichu. Razdolžitev našega kmeta V novi uredbi o likvidaciji kmečkih dolgov so določila glede tega, kdo je kmet, ostala v glavnem ista, kot v prejšnjih dveh uredbah (od 29. avg. 1934 in 30. sept. 1935), izpremenjeno je določilo, po katerem se maksimum zemlje, ki jo ima zaščiteni kmet, zniža od 75 na 50 ha, pri družinskih zadrugah pa od 200 na 100 ha. Uredba velja za dolgove od 250 do 500.000 Din. Za razliko od prejšnjih uredb je vsota kmečkih dolgov, ki spadajo pod uredbo, določena na 250 do 500.000 Din. Olajšanje za posestnike z nad 50 ha zemlje. Kmetje, ki imajo nad 50 ha zemlje (samo orna zemlja prihaja tu v poštev), bodo odplačali svoje dolgove na ta način, da plača dolžnik, če dolg na j , Pre,sega 3000 Din, v teku 15 let, če pa znaša dolg na 1 ha 500—3000 Din, v 10 letih s 4.5%, za ostalo posestvo nad 50 ha, kakor tudi dolg, ki je manjši kot 500 Din, ne veljajo ti predpisi. Dolgovi socialnim ustanovam Dolgovi naijrazliJnejšiin socialnim ustanovam se plačajo v 12 letih s 3% letno po natančno določenem načrtu. Odpisi denarnih zavodov in zadrug. Denarni zavodi (banke, regulativne hranilnice in zadruge) bodo izročile vse dokumente glede kmečkih dolgov Priv. agrarni banki in bodo dolžniki denarnih zavodov postali dolžniki te banke. 25% teh prenesenih terjatev bodo morali denarni zavodi odpisati v breme svojih izkazanih rezerv in v breme polovice svoje glavnice, deležev. Če se s temi odpisi še ne bi dala pokriti vrednost odpisov, dobe ti zavodi od države 3% obveznice na 20 let. 25% kmečkih terjatev prevzame od denarnih zavodov država v bonih, 50% pa Priv. agrarna banka. Tako se bo breme kmečkih dolgov pri denarnih zavodih zmanjšalo za dolžnika za 50%, 25% država, 25% pa z omenjenimi omejitvami denarni zavodi sami na račun lastnih sredstev. Denarni zavodi bodo torej dobili za SVPJ® kmečke dolgove: od Priv. agrarne banke 50/» v 3/6 bonih, ki tečejo 14 let, od države 25% v 3% bonih, ki tečejo 20 let, 25% pa morajo odpisati iz svojih lastnih sredstev. Da bo PAB lahko izplačevala denarnim zavodom 3% bone v 14 letih, se osnuje pri njej poseben fond, v katerega se stekajo razni dohodki; med njimi posebna dotacija države vsako leto 5 milij. Din, vplačila kmetov za na 50% odpisane dolgove in tako dalje. Vsi boni se bodo lahko porabili za plačilo davčnih zaostankov do konca leta 1932. Vsa ta določila veljajo za dolžnike, ki dolgujejo manj kot 25.000 Din, za ostale dolžnike pa so odredbe drugačne. Pri dolžnikih večjih vsot se lahko odpiše dolg do 30%, možno pa je tudi, da odpisi znašajo 50%, če znaša dolg dolžnika nad 50% njegove imovine. Za postopek v tem primeru so določeni posebni predpisi. Zmanjšani dolg bodo plačali dolžniki v 12 letih s 4.5% obresti. Za vse dolžnike, ki spadajo pod to uredbo, je važno, da se bodo odslej obroki za plačila zmanjšanih dolgov'vterjavali po davčnih upravah, ki bo seveda lahko zamudne dolžnike rubila. Zasebni upniki kmeta. Če 60 upniki trgovci za blagovni kredit ali obrtniki, jim morajo dolžniki te dolgove plačati v 12%, toda brez obresti. Drugi dolgovi zasebnikom se znižajo v breme upnika za 50%, ostanek pa morajo plačati v 12 letih s 3% obresti. Dolžniki kmetje ne uživajo teh ugodnosti, če so v boljšem položaju, kot njih upniki. Poleg tega je tudi možno, če upnik dokaže, da kmet lahko plača več kot 50%, da upnik zahteva popolno plačilo brez odpisa ali v primerni višini. Sevda pa lahko tudi dolžnik dokaže, da ne more plačati niti 50% in se lahko tudi njegov dolg zmanjša. Dolgovi do 500 Din. Kmečki dolgovi, ki niso večji ali ki niti po izvršenem zmanjšanju ne dosegajo 500 Din, se morejo plačati v dveh enakih letnih obrokih. nalistično letalstvo je bombardiralo tovarno orožja v Toledu. Nacionalisti so zavzeli vasi Berlanga, Valverde in Deyeneva. Na južni fronti so nacionalisti zavzeli vas Espejo, nadalje vas Valencija, vas Delos Torres in vas Higuerra. Rdeče brodovje potuje pred Bilbao Gibraltar, 26. sept. o. Kakor jx>ročajo, je vse vladno brodovje, odnosno njegovi ostanki, že pred dvema dnevoma odplulo skozi Gibraltar. Njegov odhod spravljajo v zvezo z obleganjem Bilbao in Santanderja, kjer so nacionalisti z minami in s svojim brodovjem izvršili sklenjeno blokado, da ne more po morju priti nobena pomoč tema dvema mestoma. Vladne ladje hočejo to blokado pretrgati, do bi lahko‘oblegane trdnjave dobile orožje iz Francije, kakor je to bilo pri Irunu. Ne ve se pa, ali bo rdeče brodovje moglo uiti nacionalističnim letalom, ki zasleduje njegovo gibanje. Saint Jean de Luz, 26. septembra. V Sala-manci se je vršil sestanek nacionalističnih generalov Franca, Molle, Liana, Cabonellasa, Sa!iqueta in Justa. Pravijo, da so na tem sestanku sprejeli važne sklepe o napadu na Madrid, vendar podrobnosti o tem sestanku še niso znane. (DNB) I.ondon, 26. sept. AA. Po nepotrjenem Reuterjevem poročilu iz Gibraltarja so oblastva v Rondi ustrelila več sto bogatih meščanov zadnja dva tedna, preden so mesto zavzeli uporniki. Vladne čete so v okolici mesta zavzele Ari-eto in nekoliko vasi. Od lakote je pomrlo mnogo otrok, katerih starše so bili nacionalisti ustrelili. Kamnik Popravek. Dne 9. IX. t. I. smo priobčili dopis iz Kamnika pod naslovom »Za ženo še mož krade«, la dopis očita ženi uslužbenca tovarne Titan g. K. R. poljske tatvine. Ker smo bili napačno informirani, preklicujemo in obžalujemo klevete, ki jih je vseboval ta dopis. ženeva pričakuje špansko spomenico Ženeva, 26. sept. o. V krogih ZN nestrpno pričakujejo, kdaj bo španski zunanji minister de! Vayo vložil protestno sjxmienico na ZN glede vedenja evrojrskib držav v španski državljanski vojni. Vsi zastopniki članic ZN neprestano izprašujejo tajništvo, če je španska delegacija že vložila to spomenico. To zanimanje je tako veliko zaradi dejstva,, da še zdaj ni zakonito uveljavljena zahteva jro nevmešavanju. Španska delegacija bo namreč v sjiomenici navedla, da se dogovor o ne-vmešavanju nanaša, odnosno izvaja samo z ozirom na vlado, ne pa z ozirom na upornike. *> Ob 17.50 je bila konferenca sveta ZN, ki se je bavila z vprašanjem Gdanska in z vprašanjem finančne kontrole v Avstriji, katero bodo najbrž na tem sestanku ukinili. Trgovska pogodba s Holandijo Belgrad, 26. sept. AA. Sinoči so v kabinetu ministra za trgovino in industrijo jMJdpisali trgovinsko pogodbo med našo državo in Nizozemsko. Pogodbo je v imenu naše države j>odpisal minister za trgovino in industrijo dr. Vrbanič, za Nizozemsko pa Bastenburg de Druin, odpravnik nizozemskega poslaništva v Bukarešti. Kaj mislijo Japonci Tokio, 26. sept. Zastopnik zunanjega ministrstva je izjavil poročevalcu listov, da Jajx>nska ne misli prekiniti razgovorov, ki se vrše s Kitajsko v svrho definitivne ureditve obstoječih vprašanj. Dodal je, da se pri poslednjih razgovorih med japonskim poslanikom Havagojem in kitajskim zunanjim ministrom čangčunom ni (»okazalo nikako nesoglasje, čeprav ti razgovori niso obrodili uspeha, česar je kriva neiskrenost kitajske vlade. Zastopnik zunanjega ministrstva je še dodal, da je Japonska izdala obsežne ukrepe za zaščito svojih koristi. Tuji opazovalci političnih razmer na Daljnem vzhodu mislijo, da je odkriti sjx>pad med Japonsko in Kitajsko neizogibeu. Naši prostovoljci v Romuniji Bukarešta, 26. septembra. Snoči je prispela v Bukarešto delegacija jugoslovanskih prostovoljcev, kd ®o leta 1916 sodelovali v bojih pri Dobrudži. Delegacijo vodi podpolkovnik invalid Lujo Lovrič. S prostovoljci vred je prispelo tudi jugoslovansko vojaško odposlanstvo. Vodi ga general Nenadovič. Naše delegacije bodo sodelovale pri svečanostih za 20 letnico zavezniških bojev Dobrudži. Goste so na postaji pozdravili zastopniki romunskih vojaških oblastev in višji oficirji, ki so sodelovali v teh bojih, dalje odposlanci bivših romunskih bojevnikov in zastopniki raznih vojaških in rodoljubnih združenj. Na postaji je bilo tudi osebje jugoslovanskega poslaništva z odpravnikom poslov Avakumovičem na čelu. Prav tako je bil navzočen jugoslovanski vojaški odposlanec podpolkovnik Mušič z člani jugoslovanske kolonije v Bukarešti itd. Ker je z istim vlakom prispela tudi češkoslovaška vojaška delegacija, je bil na postaji tudi češkoslovaški odpravnik poslov z osebjem poslaništva. Goste so prisotni pozdravili s toplimi vzkliki: ŽiveliI Delegatom so izročili cvetje. Mnogi so svoje jugoslovanske znance in prijatelje poljubili. Predsednik bivših romunskih bojevnikov Ser-dar je pozdravil svoje goste z govorom, v katerem je poudarjal, da bo njihov obisk osvežil spomine na boje, ki so jih vodili Jugoslovani in Romuni za skupne ideale. Tudi sedanji obisk bo okrepil ro-munsko-jugoslovansko prijateljstvo. Svoj govor je končal z vzklikom: Naj živi Nj. Vel. kralj Peter II.I Naj živi jugoslovanska vojska! Vesti od 26. sept. Vodje srbske združene opozicije so imeli včeraj sestanek v Belgradu, ki so se ga udeležili Ljuba Daividovič, Joca Jovanovič in Miša Trifunovič. Razpravljali so, kakor pravi poročilo, »o tekočih vprašanjih«. Občinske volitve na Hrvalskem bodo končane do 22. novembra v vseh občinah. 1500 komunistov so aretirali v Argentini. Ti komunisti so po ogromni večini inozemci. Voditelja nemških Judov, glavnega tajnika nemške cionistične organizacije Franza Majerja, je aretirala nemška politična policija zato, ser so 6e Judje pri svojem kulturnem delu posluževali nemščine, kar je strogo prepovedano. Češka je protestirala včeraj v Berlinu zaradi govorov na niirnberškem kongresu narodnih socialistov, ki so napadali vojaško zvezo med ČSR in med sovjeti. Novo protiangleško gonjo po časopisju pripravlja Italija v zvezi z zadnjimi izjavami sira Samuela Hoarea. Italijansko časopisje piše, da hoče Italija imeti na Sredozemlju čist položaj. Stalni letalski promet v USA bodo organizirali Nemci, kakor je izjavil ravnatelj Lufthanse Gablenz Promet bodo vršila štiri velika vodna letala z motorji na surovo olje. 250.000 sovjetskih delavcev neprestano noč in dan dela letala in motorje za sovjetsko armado. Boljševiiške letalske tvornice izdelajo dnevno 80 av.ijonskih motorjev. Dva in pol milijona Hindujcev je zadnja dva meseca pirestopilo v katoliško vero in sicer v znamenje protesta, ker indijska vlada noče rešiti vprašanja indijskih zavržencev paTij. Ker edino katoliška veta ptuznava enakopravnost te najnižje kaste z drugimi, bi se utegnilo zgoditi, da prestopi vseh 70 milijonov p arij v katoliško vero. Italija ne bo izstopila iz ZN, kakor poročajo n Rima, ker je prestala že težje preizkušnje, kakor pa je zadnja brca v Ženevi. Samo pol Abesinije je doslej v italijanski oblasti. Ostalo polovico nameravajo Italijani osvojiti po koncu letošnje deževne dobe. Mexico in sovjetska Rusija bosta obnovili diplomatske odnošaje, če bo tako odločil na predlog meksikanskih senatorjev predsednik republike. Vse politične shode je prepovedala avstrijska vlada, ker hoče tako posredno onemogočiti politično delovanje v Heimatschutzu in drugim političnim organizacijam, ki niso več v milosti. Pristanišče v Rouenu stavka, ker so visi luški delavci vseh vrst na pobudo agitatorjev iz komunističnih krogov včeraj prenehali z delom. Pogajanja za novo švedsko vlado se nadaljujejo. Mandat ima voditelj socialno-demokratske stranke Manson, ki se pogaja z agrarno stranko. Socialističnega poslanca so aretirali včeraj v Bruslju, ker je hujskal k umoru političnega nasprotnika. Poslanec se imenuje Rene del Brouques. Poslanec je organiziral umor reksističnega voditelja Reglea. Neguš se je vrnil v London snoči in je s svojim izletom v Ženevo čisto zadovoljen. S tem izletom je potrdil, da je res postal strašilo evropske politike Razpravo o preureditvi ZN so po sklepu plenarne seje včeraj popoldne v Ženevi odgodili na nedoločen čas. Dolarja ne bodo razvrednotili, tako poročajo iz Washingtona z ozirom na zadnje vesti o razvrednotenju francoskega franka, ki bi ga rada izvedla socialistična vlada, da bi se tem udarila kapitalistično meščanstvo. Atentatorje na železnico blizu Semeringa, ki 60 izvršili atentat dne 8. septembra, je prijela dunajska policija. Atentat je bil političnega značaja. Turški in grški zunanji minister sta se sestala v Atenah in ugotovila, kakor ponavadi, da so od-nošaji med obema državama prisrčni. Natečaj za domačo opero je razpisalo beograjsko aristokratsko združenje prijateljev umetnosti. Nagrada znaša 20.000 Din. Slovenski umetniki pri tem društvu, kakor je znano, niso posebno dobro zapisani. Italijanski zun. minister grof Ciano je 6prejel vodjo jugoslovanske trgovske delegacije v Rimu Piljo. Razgovor med njima je trajal eno uro. Zvečer je bila večerja na čast naše delegacije. V šanhaju je mirno, kakor poročajo zadnje sinočnje vesti, edino Japonci še neprestano izkrcavajo svoje čete. Včeraj je bil pogreb ubitega japonskega mornarja. Obsedno stanje pa še traja. Zvišanje plač za delavce v Abesiniji je včeraj odredil Mussolini in dal maršalu Grazianiju telegrafska navodila, da se vsem delavcem izboljšajo plače za eno liro na uro. Titulescu je izven nevarnosti, so sinoči v St. Moritzu izjavil njegovi zdravniki. Ima samo še nekaj naduhe. Italija je protestirala v Barceloni, zaradi aretacije dveh italijanskih državljanov, toda protest ne pomeni ultimatuma barcelonski vladi, kakor je poročal del evropskega časopisja. 60 smrtnih žrtev je bilo včeraj pri spopadih med Arabci in angleško vojsko na poti, ki drži iz Jeruzalema v Nablus in Jenin. Sestro generala de Liana, gospodično Rosalijo Queipo Liano so aretirali včeraj pojioldne v Madridu rdeči miličniki in jo za zdaj samo zaprli češ, da so človekoljubnejši, kakor pa njen brat. Japonska vlada je protestirala zaradi dogodkov v Šanghaju pri kitajski vladi, čeprav je te dogodke sama izzvala. Mednar. Rdeči križ Je kot docela nepristranska organizacija poslal en avtomobil zdravniških potrebščin rdečim v Španiji, drugi avtomobil pa nacionalistom v Burgos. 300 milijonov rubljev primankljaja izkazuje do 11. septembra sovjetski državni proračun. Primanjkljaja je krivo kakor marsikje drugod oboroževanje. Strah is Sirahomera obsojen na 3 leta robije Ljubljana, 26. sept. Jakob Oven, prebrisan in zvit Ižanec, doma tam iz Strahoniera, šibak človek, ki se ga pa vsi Ižanci silno boje in je bil do zadnjega pravi strah, ko so vsi ljudje pred njim trepetali, kajti ko lisica je znal krasti in je bil znan tudi kot poklicen »divji lovec«, ki so mu orožniki dostikrat zaplenili pihalnik, a je vedno imel v zalogi novega. Sodnike malega senata je skušal po ižansko potegniti s svojo skrivnostjo, a se mu niso dali, kajti tudi sodniki poznajo zvijače in pravdarske manire prebrisanih Ižancev. Jutranji rop na Zgor. Igu Zgornji Ig je lepa vasica v gorenjem delu Iškega Vintgarja. Kot kaka janodska trdnjava je zgrajena na pečinah in kljubuje toku modernega časa, kajti tam nimajo gostilne, a silno dobro kislo mleko in žganjico. Ljudje so nasproti turistu sicer nezaupljivi, toda, ko človeka spoznajo, so mu silno ustrežljivi. Letos 7. julija zjutraj pa se je nekaj zgodilo, kar je celo vas vzdignilo in razbunlo. Posestnik France Oruni je šel ob jutranji zori s hlapcem kosit pod Krim. Žena mu je okoli 6 nesla zajtrk, ali kakor tam pravijo pravilno »kosilo«, kajti to je prvo jutranje okrepčilo poštenim kos-cem Doma je ostala samo stara mamica, 87-letna Marjana, ki je okrog hiše hodila. Kar se ji je približal neki srednje velik človek, jo zgrabil za vrat in vlekel v klet, kamor jo je zaprl. Nato je razbojnik šiloma odprl hišo in pobral malenkosten plen v celotni vrednosti 860 Din. Med drugim je pobral nekaj starih avstrijskih srebrnih kron in možev poročni prstan, kakor tudi nekaj dinarske "otovine. Tega človeka sta dve priči opazovali, kako je kot lisjak oprezoval za grmom in gledal, kdaj bo pri Grumovih prazno in svobodno za izvršitev roparskega načrta. Orožniki na domu ižanskega strahovaka Jaka Oven, ki je bil zaradi tatvin in drugih deliktov že nad 20krat pred kazenskim tribunalom, ki je po mnenju ižanskih orožnikov izvršil zadnje mesece najmanj 50 manjših in večjih tatvin, je prav omenjenega dne okoli pol 9 prisopihal ves moker domov do svoje kajžice v Strahomer. 1 am je zagledal dva svitla bajoneta, dva orožnika. Spreletele so ga vse barve. Toda kmalu je bil, kakor sedaj pravimo, priseben. Orožnika, ki sta nanj pred domom čakala že od prve jutranje zore, sta mu lepo povedala, da imata ukaz ga privesti v Ljubljano, da tam v zaporih presedi neko desetdnevno kazen. Jaka je prosil orožnika, da bi se preoblekel. Orožnik je nanj pazil. Toda. Jaka je znal skrivaj vreči od sebe nadelan svinjski mehur in poročni prstan, ki ga je zagrebel v ajdovo moko. Lepo je potem korakal z dvema orožnikoma proti Ljubjani. Tam pri Ribiču na Dolenjski strani Ljubljane pa si je Jaka kupil s stodinarskim bankovcem hrano za 3 dni, kakor to zahtevajo sedanji predpisi za zapornike. Orožnikoma ni to bilo sprva nič sumljivo, toda eden je pripomnil: »Jaka, danes si pa bogat!« »Človek mora biti baraba, pa dobro živi. Od banovine sem dobil pod|x>ro,« se je Jaka hitro odrezal in stisnil zavitek pod pazduho. Nakupil si je tobaka, nekaj kruha in dolgo konjsko salamo. Padalo od Jaka srebrniki Lepo je nato Jaka z orožnikoma korakal proti jefnišnici ljubljanskega okrožnega sodišča. Tam sta ga orožnika v pisarni jio predpisih oddala v smislu zapornega ukaza sodišču. Jaka se je moral v pisarni sleči. Stal je v sami srajci nepremično koi kak kamenit steber. Paznik, ki prevzema za-!>ornike, se je čudil in mu velel, da se naj razkorači. Zgodilo se jo veliko čudo. Od zadaj so padli na tla 3 avstrijski srebrniki po 1 krono. Jaka je pozneje trdil, da so to (bili francoski franki, ki mn jih je teta poslala iz Amerike za god. Zal, bile so stare avstrijske krone, ki jih je Jaka po-basal pri Grumovih. Ko sta orožnika prišla domov, sta že dobila poročilo, da je bil prav ta dan ob zgodnjih jutranjih urah izvršen rop na Zgor. Igu. Orožniki so takoj sumili, da je moral biti ropar edino-Ie Jaka Oven, pravi strahovalec ižanskih vasi. Niso se motili. Izvršili so pri Ovnu hišno pre; iskavo, našli so med drugim poročni j>rstan, ki ga je posestnik France Grum spoznal za svojega. Pod težo indicijskih dokazov je bil Jaka Oven naposled od državnega tožilstva obtožen zločina ropa v smislu § 326 k. z. »Neumen, kdor dela" Nato je predsednik uvedel dokazno postopanje. Zaslišane so bile nekatere priče, med drugimi tudi oba orožnika, ki sta kritičnega jutra čakala na Jakoba Ovna pred njegovim domom. Narednik, poveljnik ižanske orožniške postaje Janez Slak, je točno opisal razvoj vseh dogodkov pred Ovnovo nišo. Jakoba Ovna je označil kot velikega delonirž-neža, ki je bil pravi strah vsej ižanski ravnini. Norčeval se je iz ljudi in dostikrat pravil: »Zakaj ljudje tako trdo delajo, pa stradajo? Jaz ne delam nič, pa imam vedno za polič vina.« Ljudjem je tildi dostikrat pravil: »Neumen, kdor danes še kaj dela.« Jaka je skušal priči — naredniku Slaku — ugovarjati, ta pa mu ie kratko zabrusil: »Vedno lažeš ko pes.« Obsofen na 3 leta robife Po končanem dokaznem jx>stopanju in običajnih govorih državnega tožilca in branilca cx^offo, je sodišče vjx>števalo vso tehtnost indicijskih dokazov in obsodilo Jakoba Ovna zaradi razbojui-štva na 3 leta robije in v izgubo častnih državljanskih pravic za 4 leta. Strahovalec Ižancev je sodbo poslušal s povešeno glavo in skoraj malomarno. Sodba je med drugim naglašala, da se Ovnu ni posrečil njegov alibi-dokaz in da so bili podani tako važni indicijski dokazi, ki jasno govore o krivdi obtoženčevi. V prvi vrsti avstrijske srebrne krone in poročni prstan, ki ga je France Grum spoznal za svojega. Likvidacija kmetskih dolgov Izjava ministrskega predsednika Belgrad, 25. sept. AA. Danes ob 13.30 jo predsednik ministrskega sveta in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič sprejel novinarje in jim sporočil, da so na dopoldanski seji ministrskega sveta sprejeli dokončno redakcijo uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov. S tem v zvezi jim je dal tole izjavo: X uredbo o likvidaciji kmečkih dolgov, ki jo jo ministrnki svet sprejel na svoji današnji seji, odstavlja kraljevska vlada z dnevnega reda in dokončno rešuje važno vprašanje, ki je za veliko Število kmetovalcev življenjskega pomena. Urejeno je dokončno vprašanje, ki je ogromnega po-! mena tudi zato. ker je njegovo prejšnje odlaganje povzročilo zelo škodljive posledice z,a vse naše gospodarstvo in istočasno ohranjalo večino naših kmetovalcev pod bremenom prekomernih, velikih in težkih dolgov. 8 tem v zvezi preneha naš kmetovalec hiti dolžnik upnikov, katerim je doslej dolgoval in ho postal dolžnik ustanov, ki poslujejo pod državnim nadzorstvom. Na ta način je zdaj to Ifudo in bolestno vprašanje dokončno urejeno. Nova uredba obsegu vse kmečke dolgove o vseh upniških skupin, česar doslej ni nobena uredba predvidevala. Likvidirani bodo na ta način torej vsi kmečki dolgovi. Uredba obsega dolgove kmetovalcev, ki jih imajo tako pri denarnih zavodih, kakor pri kmečkih zadrugah, pri Državni hipotekarni banki, pri pooblaščeni agrarni banki, prav tako pa ohsega tudi dolgove, ki jih imajo pri zasebnih upnikih. Za 800.000 zadolženih kmečkih posestev, ki dolgujejo navedenim ustanovam in zasebnim up-nikom kakih 6 milijard dinarjev, določa uredba ukrepe, da se bodo mogla razdoižiti v mejah svojih sedanjih plačilnih možnosti. Poleg podaljšanja plačilnih rokov in znižanja, obrestne mere določa nova uredba olajšavo z znižanjem samega zneska temeljnega dolga. Kot načelo velja pri tem določba, da se naj davek zmanjša na polovico. Uredba določa znižanje dolgov za 50% pri vseh dolgovih do 25.000 Din, brez razlike, linearno. Pri dolgovih nad 25.000 Din lahko dolžnik, čo jih no moro plačati, zahteva takisto znižanje za 50%. Pri kmečkih dolgovih zasebnikom — izvzeti so blagovni krediti — je predvideno znižanje dolga za 50% vsem brez razlike. Kraljevska vlada je posvetila svojo posebno pozornost hudim razmeram, v katerih živi mali, gospodarsko slabi kmetovalec, ki pa tvori večino zadolženih gospodarstev Lahko rečemo, da je teh 59% od vseh zadolženih gospodarstev. Zalo so vsakemu kmetovalcu znižani dolgovi za 50%, tako da bo obvarovan pred gmotnim polomom in rešen svojih prekomernih dolgov. Z žrtvami, ki so jih prevzele denarne ustanove z rešitvijo vprašanja kmečkih dolgov, ne bodo prizadeti interesi varčevalcev, kakor ne gredo na breme hranilnih vlog in varčevalcev, ki ostanejo v celoti zavarovani. Nasprotno ureditev kmečkih dolgov pri denarnih ustanovah na način, ki jo določa uredba, spravlja denarne ustanove glede terjatev proti kmetovalcem v boljši položaj. Mesto teh terjatev dobe novega dolžnika, ki jim da ne samo jamstvo, da bodo prišle do vseli svojih novih terjatev v celoti no glede na čas. Denarno ustanove dobe s pomočjo novega dolžnika in z uredbo predvidenimi kreditnimi operacijami nova denarna sredstva, s katerimi bodo lahko obnovilo svoje poslovanje. Vlagatelji pa bodo s svoje strani prišli do vseh svojih terjatev iz starih vlog, in sicer v kraj-šem času, kakor pa bi bilo, da vprašanje kmečkih dolgov ni dokončno urejeno. Finančni ukrepi, ki jih določa razglašena uredba in ki se bodo izvedli pri reševanju vprašanja kmečkih dolgov, pa v nobenem primeru no škodijo naši narodni valuti, niti našemu državnemu kreditu, ker je za denarna sredstva finančno likvidacije kmečkih dolgov preskrbljeno na način, ki v polni meri upošteva našo nacionalno valuto in naš državni kredit. Z zaščito gospodarskih interesov širokih množic kmečkega prebivalstva, s končno rešitvijo vprašanja kmečkih dolgov in s podelitvijo novih pobud za gospodarsko delovanje bo poskrbljeno tudi za vsestranske in splošne koristi. Iz zoološkega vrta v zlato svobodo sta pobegnila dva šakala Ljubljana, 26. sept. Ko so otvonili ob Iattermannovem drevoredu žival s.ko razstavo, so pripeljali v našo prestolnico med drugimi šiirinožniki tudi pet šakalov. Bile šo lo še male nebogljene živalce, ki pa so se v času refzstave že precej opomogle in ljudje jih prav radi gledajo, kako se trgajo za meso, kadar ga jim strežaj prinese. Prej pet - sedal trije Ljubljans-kii vseznalc« so dobro vodeli, da je uprava vda naročilo in dobila pet šakalov, tembolj pa so sedaj ti ljudje začudeni, ko vidijo v zoološkem vrtu samo tri šakale, ki vzbujajo splošno pozornost. Najbodj zabavni so seveda tedaj, kadar jim gre za požrtijo: kakor volkovi planejo vsak po svojem kosu mesa in si ga odnesejo vsak na diugo mesto. Če pa je kateri izmed njih prej .gotov, se brez nadaljnega spiravi rad drugega in tedaj se začne renčanje m preoanjanje, kakor ono v voleji kletki. Dva sta jo popihala Liudje so začeli izpraševati, kam sta izginila dva Šakala. Radovedneži so kmalu ugotovili: šakala sto jo popihala. Ko je prišel v zoološki vrt zaboj s pet šakali in ko so ta zaboj odprli, da bi šakale spravili v prostore, ki so jim bili namenjeni, so štirje šakali ušli. Iz Tivolija oziroma Lattermannovega drevoreda so jo mahnili proti Rožniku. Vse osebje zoološkega vrta jo je takoj ubralo za njuni mi dva so takoj ujeli. Dva pa sta jo odk urila m ju še d utic s ni nazaj. K|e sta? To bi radi vedeli predvsem v zoološkem vrtu. Šakala sta jo ubrala, kakor rečeno proti Rožniku. Vendar je od tega časa poteklo že precej ne da bi se kje zvedelo, da je kdo videl šakala. Nemogoče je zaradi tega vsaj približno ugotoviti, v katero smer sta se mladi zverci obrnili, oziroma ali sta se utaborili kar kje na Rožniku. Šakali so prav dobro poznana zver v Dalmaciji. Verjetno, da se drže tam zaradi milega podnebja, posebno pa zaradi tega, ker v Dalmaciji ni toliko snega. Tembolj velja io za otoke, kjer so šakali najbolj zarejeni. Ljubljanska dva šakala sta bila najbrž še premlada, da bi jo iz »življenjske izkušnje« ucvrla naravnost proti jugu. Ni pa izključeno — vsaj strokovnjaki tako pravijo — da ju je naravni instinkt le zavlekel proti Dalmaciji. Čudno bi bilo v tem slučaju le, da jih ni nikdo videl. Rajžati bi morala v vsakem slučaju preko njiv, travnikov in mimo naselij in bi bilo čudno, če bi ju nikdo ne videl. Kakor volčjaka Na prvi pogled sta šakala popolnoma taka kakor volčjaka ali prava volka. )c to zver, ki spada v volčjo pasmo, samo da je nekoliko slabša od volka, ali — kakor bi mi rekli — pomehkužena. Šakali rastejjo približno tako hitro, kakor psi volčjaki. Hranijo se skoraj izključno z mesom. Naša dva znanca se v primeru, da jih še nikdo ni potolkel, gotovo zabavata kje z divjačino, na katero šakali posebno radi prežijo in jo iz krajev, kjer se zarede, skoraj popolnoma iztrebijo. Pobegla šakala utegneta biti stara šele nekaj mesecev in sta zato še dokaj majhna. Zoološka uprava Irpi škodo 600 Din, poleg tega pa je gotovo v skrbeh zaradi dejanj in nehanj obeh šakalov. Če ju namreč ne bodo kmalu dobili, sc bosta šakala medtem že zredila in ko postaneta večja, utegneta postati tudi nevarnejša. Če bi kdo o šakalih kaj. zvedel naj javi to upravi zoološkega vrta v Ljubljani. Lažnjivi agent Na glavi pleša, lasje v - brisači Sremska Mitroviča, 26. IX. Da kdo postano na svoja star lela plešast, ni prav posebno redek primer in nihče se temu ne čudi. Tudi ne uživa posebne pozornosti oni, ki v svojih srednjih letih počasi izgubi lase. Pravijo, da je imel v svojem življenju pač precej skrbi, da šo mu začeli lasje Izpadati, ali pa jih je izgubil zaradi kake bolezni. Vsekakor pa je čisto nekaj drugega in nenavadnega primer, ki se je pred nekaj dnevi pripetil nekemu kmetu v Sremski Mitroviči. Ves zadovoljen se je zjutraj prebudil in se šel kakor po navadi umivat k vodnjaku. Pri umivanju si je tudi nekoliko zmočil lase, brado in brke seveda tudi. Ko pa jo vzel v roke brisačo in se začel brisali, je na svoje veliko začudenje opazil, da mu je vsa njegova lepa brada ostala v brisači, z njo vred pa tudi brki in lasje. Kar nekam strah ga je jwstalo, ko je ves njegov kras . Izginil z njegove glave. Brez brade In brez brk, kakor otrok! Brez las, kakor starec najvišjih lot! Ta nenaden preporod ga je vsega naravnost zmešal, da je začel v strahu divjati in klicati na pomoč, kakor da bi ga bil kdo napadel. Hitel je pripovedovati svojo veliko ne-•rečo najprej domačim, nato sosedom, za čuden dogodek pa so prav kmalu zvedeli daleč naokrog. Takoj so začeli vaščani okoliških vasi premišljevati, kaj bi mogel biti vzrok tej nenadni pleši. In so si nekateri ludi mislili, da ne more biti drugega, kakor da ima voda v sebi neko snov, ki je tako učinkovala, da je tega nesrečnega moža napravila naenkrat starca in otroka. Kmetje si niso več upali rabiti vode iz tega tajinstvenega vodnjaka, da ne bi še koga zadela taka ali podobna nesreča. Tudi piti si niso upali več te vode, Začeli so delati tudi poizkuse, in to le z manj vrednimi živalmi, ki so jih polivali s to vodo. Toda, uspeha ni bilo, in vera v njihovo prejšnjo razlago, je postajala vse bolj prazna. Končno pa se je le nyšel nek pametnejši človek, ki je, razložil ta pojav na la način, da je! nesmiselno iskali kakega vzroka v vodi, pač pa, da je morala nastopiti v telesu dotičuega kmeta neka fiziološka sprememba, ki pa ji je seveda še težjo najti pravi vzrok. II ,Pod svobodnim soncem" Ratečo pri Sk. Loki. Kal. prosv. društvo vprizori v nedeljo, 27. tm. ob 3 j »opoldne noyo zgodovinsko igro v osmih slikah /. epilogom Pod svobodnim soncem*.. Igra je prirejena po znamenitem Finžgarjovem romanu in nam prikazuje boje naših pradedov, na drugi strani pa pohotnost in zlobo nekdanjega Birama iri njegovih privržencev. — Delo je za majhne ljudske odre precej težko, vendar se naše društvo ni ustrašilo žrtev, ki bo v zvezi s to igro. Vljudno vabimo vse prijatelje katoliške prosveto v nedeljo v naš dom, da si ogledajo to epohalno delo iz domače zgodovine. Daljnim obiskovalcem sporočamo, da bo igra končana do odhoda večernih vlakov. S postaje je samo par minut hoda do Prosvetnega doma. Maribor, '£>■ septembra. K posestnici Alojziji Štern v Razvanju je že lansko leto prišel mlad mož ter se izdajal za zastopnika zavarovalne družbe »Croatia«'. Posestnici ie z mamljivimi besedami prigovarjal, naj se zavaruje, kar je po dolgem preimšljevanju posestnica tudi storila. Zavarovala se je za 5000 Din. — Lažnivi zastopnik je za vpisnino zahteval 160 Din, katere mu je Sternova takoj izplačala. Ker je vedel, da posestnica ne zna cirilice, ji je izročil zavarovalno polico, napisano z okroglopisniin peresom v cirilici. Mladi mož je nato vsak mesec prihajal k lahkoverni ženi in inkasiral mesečno premijo v znesku 50 Din. Letos, v začetku meseca julija, jo je nagovarjal, da bi zavarovala tudi svojo Javna dela v metliškem oSirsju Metlika, 25. septembra. Na Božakovem pri Metliki je bila izvršena sanacija plazu na novi cesti, ki pelje iz Želebeja na Božakovo. Pod temeljem nove .-este je izviral studenec, ki je zrahljal velik del temelja, da je začel nastajati plaz, ki je ogrožal velik del ceste, t preprostega človeškega bitja skozi življenje, ki a svojimi izpopolnjenimi oblikami človeka davi, namesto da bi ga reševalo in mu življenjfe 'lepšalo. Ves film je tragična pesem boja človeškega bitja s civilizacijo, ki pomeni v tej izprijeni obliki največje jirokletstvo sedanjosti. V zunanjih oblikah, tekoči trak, jetniščnice itd. Je to amerikanski film. V resnici pa je njegova vsebina in njegov smisel dosti globlji in dosti bolj splošen. Videti je, da je |>redmet odnosno tragika predmeta zajela tudi mojstra Chaplina, ki ni več tisti, kakor je bil v svojih prejšnjih filmih. Njegove brkljarije so še slučajne, ker si Chaplina brez njih ni mislili, v resnici pa vso snov obvladuje tendenca, ki na koncu ne izzveni propagandno, marveč sentimentalno: Bo že bolje. Saj verjamemo, da si bomo priborili srečo, ceste so odprte in. široke in za gorami vstaja sonce. So še nekateri prizori, kjer je Chaplin ves stari, igralec, v katerem se meša groteska s pretresljivo sentimentalnostjo iii človečnostjo. V glavnem pa je njegov film tribut in zato najkrutejša filmska satira, kar jih poznamo poleg Rebe Clairjevega »Strah potuje«, ki ga seveda v Ljubljano nismo in ne t>omo dobili. Prizori, kakršni so n. pr. ob tekočem traku, j)rizor z jedilnim strojeni, ali Chaplinova parodija na moderne šlagerje, so nejio-zabui. V njih se je marsikje kruto ponorčeval tudi iz modernega filma. Kno grenko stvar je pa človek ob Chaplinovem filmu le ugotovil: Kako jo kino s poplavo svojih kulis in operetnih bedarij v presledku med predzadnjim in zadnjim Chaplinovim filmom publiko pokvaril, odnosno naredil neumno tako, da večina že ni več sposobna dojeli smisla te Chaplinijade in se smejo ponavadi tam, kjer ni treba. Lahko se zgodi, da tretjega naslednjega filma Chaplinovega ljudje sploh ne bodo več šli gledat, ker se jim bo zdel dolgočasen. Torej filmska vzgoja napreduje. Film je vreden gledanja, saj zanj jamči Chaplinovo ime. »Dijak prosjak«, (kino Matica), 50 ali še več letno Milloiickerjevo opereto so Nemci v pomanjkanju privlačnih snovi oblekli v bahate kostume poljskih šlahčičev, naredili iz nje nekako reklamo za poljsko-nemško zajenmost, ter dali [>o svoji navadi celo opereti nekako filozofsko svebino. To je edino neoperetno v tej opereti, ki sicer svojemu zabavnemu namenu kljub precejšnji nare-jenosti in ku 1 iseriji odgovarja. Dober je novi Ufin tenor Heeslers in pa plesalka Marika ttiikk. Kino Matica je s tem filmom odprl novo dobo v svojem lastništvu in v okusno prenovljeni dvorani, ki svojemu namenu docela odgovarja. Torej, kar se tiče elegantnih kino dvoran Ljubljana nima zdaj |K>manjkanja, upamo, da bo tudi filmski program dostojen obeh novih drovan, ki imata tako slavno kulturno tradicijo. Filharmonična dvorana, sedanja Matica je bila desetletja središče naše glasbe, Union pa središče vsega javnega in kulturnega življenja. Priznali moramo, da je ob filmskih hedastočah, ki jih pogosto vidimo, človeku težko zaradi te tradicije. K si nočni otvoritveni predstavi sc |c zbralo rekordno število občinstva. Videli smo v polra dvorani tako rekoč vso ljubljansko družbo, ki je po predstavi vidno zadovoljna zapuščala dvorano. »Noč na Donavi« (kino Sloga). Dunajski film, nič več in nič manj privlačno ime v njem je Leo Slezak, toda masovno produkcijo te vrste filmov poznamo. Zabava za nezahtevane ljudi, film, ki ne more ne koristiti, ne škoditi. »Nj. visočanstvo postrešček«* (kino Kodeljevo), film za smeh, ki ga na debelo proizvaja mttnehen-ski komik Weiss Ferdi. Zabavno delo za vsakogar, ki bi se rad nasmejal. S kakim posebnim merilom se pa na take filme ne izplača hoditi. Ljubljana danes koledar ■>anes, sobota, 26. septembra: Ciprijan iti J. 'utri. nedelja, 27. sept.: Kozma in Damijan. Ncčno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20; mr. Gartus, Moste. * Nedeljski eno- in dvodnevni avtoizleti: Trst, Gorica -T rst. Belgrad—Oplenac (kraljev grob) br-zovlak. Dne 0. X. Rim—Neapelj, 12 dni po Italiji, brzovlak; dne 19. X. Benetke—Padova, avto; 10. do 13. X. Pojasnila pošlje zastonj uprava: »Po božjem svetu«, Ljubljana, Wolfova 1. Abiturijentski tečaj Zbornice za TOI na drž. trgovski akademiji v Ljubljani. Predavanja na abi furijehtskem tečaju prično 1. oktobra ob 8 v zgradbi trgovske akademije, Bleiweisova cesta, učilnica štev. 6. Danes in jutri sta zadnja dneva za ogled razstave Franceta Kralja v Jakopičevem paviljonu, dne 27. t. m. se razstava nepreklicno zapre. Opozarjamo m obisk priporočamo. Ljubljanska Filharmonija in pevski zbor Glas bene Matice izvajata v ponedeljek, dne 5. oktobra Lisztov oratorij Kristus v povečani in preurejeni veliki Filharmonični dvorani. Dirigira ravnatelj opere g. Mirko Polič. Opozarjamo na ta večer, za katerega bodo vstopnice v predprodaji od torka dalje v knjigarni Glasbene Matice. Prave merkovce, kakršne opeva naša slavna pesem o cerkvici sv. Miklavža, so sedaj tudi v Živalskem vrtu ob Lattermanovem drevoredu. Menda jih ni pregnala sem v varno zavetje španska revolucija s slovitih lierkulovih sten na Gibralterju. Edino tam še žive evropske opice — magoti, ki so jim Nemci nadeli ime morske mačke ali »Meer-katze«, kar smo mi ponašili v merkovce. Nekdaj je ta opica baje živela po vseh najjužnejših evropskih krajih, sedaj pa Angleži zadnje z vso skrbjo čuvajo na lierkulovih stenah. Magoti so prišli iz Afrike, kjer jih je še sedaj dosti, in se naselile tako daleč proti severu, kakor nobena druga opica. V Živalskem vrtu so tem domačim opicam pripravili prav gosposko stanovanje z gugalnicami in drugim opičjim konifortoin. Mrki pavijan se mora zadovoljiti z golo kletko, mali rezusi se pa povsod počutijo dobro, če jih kdo zabava. Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani DRAMA Začetek ob 20. uri Sobota, 26. septembra: »Za narodov blagor«. Red A OPERA Začetek pb 20. uri Sobota, 26. septembra: »Matija Gubec«. Premierski abonma. Nedelja, 27. septembra: »Pod to goro zeleno...« Opereta. Izven. Cene od 36 Din navzdol. ff Za narodov blagor n Radio Programi Radio Ljubljana ' ,Sobota, 26. septembra. 12.00 Kar brc* odmora ko plotfco vrtijo, z njih pa napevi veseli donijo — 12.45 Vrome, poročila — 13.0U 0«*. spoved, obvestila — 13.1.) Kar br<* odmora se ploščo vrtijo, z njih pa napevi veseli donijo — 14.00 Vremo - lS.Ofl Za delopust! (ugra Uadio-orkest-er) — 18.40 Ob ISO-ietiuoi prvega vzpona na Montbdanc (e. dr. Oskar Beya) - 19.00 Cas, vreme, poročila, spfared, obvestila — 10.S0 Nac. »ra: -ToAiiip Stritar in slovenski jliB (dr. Marko Robič) ik Ljubljano — 19.50 Narodni plesi (plošče — 20.10 Zunanja politika (ff. dr. Alojzij Kuha*) — ».30 n-vcScr. Priipruviii in sodelujejo rdnjčam. — 28.0« Cas, vrome, poročila, »porod — ‘22.20 Koračnico in valrkl (igra Radio-orkestor) — Komee ob 23. mri. Drugi programi Sobota, 26. septembra. Bčljjrad I: 20.00 «Orlov«, opereta v 3 dej. — Belgrad II: 20.00 Prva jugoslo-vantika divizij« dobrovoljcov (Sibc MtlkMd) — 28.15 Plesna glasba. — Zagreb: 20.00 Koncert ciganskega orkestra — 20.30 Vesel vočer — 21.30 Konccrt tam*bura^kega orkestra — 22.15 Lahka glasba. — Dunaj: 19.10 Opereta — 22.10 Klavirski koncert. — Urno: 21.00 Konccrt radio* orkesl.ra ln solistov. — Bratislava: 19.10 cSoduik 'w T ntl i j o«, opereta. — Varšava: 10.10 Rapsodija — 10.40 Pvo sonati — 20.15 Poljake pesmi — 21.00 Vokalni kon-cerj; — 22.15 Stanfoniiftni koncert — 23.00 Plesna muzika. — Budimpešta: 19.20 Operetna gla*l>u — 20.IM) Oigan-nka nui7/ika — 21.00 Orkesterski koncert — 22.20 Ciganska kapela — 23.20 Jaza. — Milan: 20.40 Marimizol: cPa.Ha de Mož//.!«, opera. — Berlin: 20.10 Pisan večer. . — K din: 20.10 Piisan glasbeni program. - Konigsberg: 20.10 «Lahka sreča«, vesela romanIi6na igra z godbo. — Miinchen: 19.40 Orgelski koncert — 20.10 Radio-lgrn. Jutri na Stadion! Jutri popoldne ol> 15. bo na ljubljanskem Stadionu velik lahkoatletski miting, ki ga prireja SK Korotan. Poleg njegovih Elanov pa bodo nastopili Se najboljši tekmovalci SK Planine, Ilirije in Primorja. Ker nastopijo največ juniorji, vlada za miting veliko zanimanje. Naš živilski trg * v. K včerajšnji prentrijeri v ljubljanski drami: (od leve na desno prva vrsta): drž. poslanec dr. Grozd (Cesar), drž. poslanec dr. Gruden (Skrbinšek), jurist Kadivec (Sancin), Helena (Severjeva). Druga vrsta: plemeniti Gornik (Gregorin) žuirnalist Ščuka (Debevec). Nemštvo ob naši severni meji Ljubljana, 6. sepit. Danes je bilo prinesenega vsakovrstnega bla-v najlepši meri. Z vseh strani, posebno p« z Dolenjske, so kmetice prinesle ali pa pripeljale toliko živil, da so z njimi zakrile nc-le Vodnikov, pac pa tudi Šentjakobski trg. Lahko računamo, « danes na trgu pridelkov za več lepih in težkih tisočakov. Včerajšnji ribji trg j« bil zelo bogat, posebno na specialitetah. Vendar Ljubljančanke niso segale po teh, ampak so se zadovoljile z navadnimi in cenejšimi ribami Se vidi, da gremo proti zadnjemu. Cene so bile takele: sardelice po 12 Din, skuše po 18 do 20 Dm, triljc po 40 Djn hobotnice po 28 do 30 Din kg. Navadne ribe pa: belice po 8 Din in postrvi po 36 do 40 Din. Precej je bilo tudi sladkovodnih rakov, ki po so bili precej majhni in so jih prodajah komad 50 par. Cene nekaterih, danes zjutraj na trg prineše-nih živil, posebno sadja pa so bile. jabolka po 4 do 7 Din. hruške 2.50 do 4 Din, češplje, ki pa sc lepih dobi le malo še, so po j Din kg, grozdje se dobi že od 3 Din naprej. Domače breskve po 4 ali 5 Don, jurčki, katerih )e danes na trgu izredno veliko od 12 Dim navzdol. Krompir 2 kg za 1.75 Din, paprika 4 Din kg. Z el n a te glave kom. 50 par ali 1 Din. Zelo pa so se podraži a jaicka, katerih se dobi 12 kom. za kovača Veliko pa je bil tudi perutnine po zmerno nizkih cenah. Prav živo je bilo tudi okrog mesarskih stolnic, kajti gospodinje se morajo in hočejo z mesom za nedeljo preskrbeti že v soboto, ker so v zadnjem času mesarske stojnice ob nedeljah zaprte. Sv. Ana v Slov. goricah, 26. sept. Kraji ob sedanji naši severni meji so bili že v stari Avstriji vedno znani po svojih narodnostnih bojih med Nemci in Slovenci. Nemci so bili takrat v premoči, saj so imeli za seboj vso oblast, vso podporo države in neizčrpna materijalna sredstva. Slovenci smo se sklicevali samo na svoje pravice, Nemci so nam zaradi svobode trgali korak za korakom naše narodne posesti. Po prevratu so so te razmere spremenile, ko so odpadle vezi, s katerimi so imeli zaslombo v državni oblasti. Ostala pa so samo njihova materijalna sredstva. Prodiranje nemštva je po prevratu zopet napredovalo ob naši severni meji. V začetku je izgledalo, da bodo posestva, ki so po prevratu izgubila lastnike, prešla v našo narodno posest. Ta posestva so nekateri naseljeni Nemci prodali, še več pa so jih prodali Slovenci zaradi raznih družinskih razmer in zaradi vpliva mesta. Takrat je prešlo mnogo posestev ob naši severni meji v roke doseljenih Srbov in Hrvatov, še več pa v roke doseljenih Slovencev iz Primorske, da se je zdelo, da je popolnoma prenehalo nakupovanje naših posestev po Nemcih. Ker se je gospodarski položaj v zadnjih letih znatno poslabšal, so naši ljudje prisiljeni znova prodajati svoja posestva. Ta posestva pa zaradi krize ne morejo kupovati naši ljudje ob severni meji in tako _ prehajajo v posest tujerodcev — Nemcev in celo inozemcev iz Avstrije in tudi iz Rajha. Tu bi naj zastavila svojo besedo naša narodna obrambna društva. Društva naj bi skrbela, da posestnikom, ki so v težkem gospodarskem položaju, pomagajo s kakim posojilom ali naj preskrbijo kupca Slovenca tudi iz bližnjega mesta. Iz narodnih ozirov je za nas Smola tihotapcev Maribor, 25. sept. Tihotapce zasleduje zadnje čase smola. V teku 10 dni se je carinskim organom posrečilo zapleniti nad 1500 vžigalnikov, katere so razni znani in neznani tihotapci skušali spraviti preko Maribora v našo državo. Budni cariniki so tihotapcem lako za petami, da se jim malone vsako tihotapstvo ponesreči. Včeraj se je tihotapca, katerega ni bilo mogoče izsledili, zopet prijela smola. Pri pregledu dunajskega brzovlaka so carinski organi pod sedežem vagona drugega razreda, ki je bil namenjen v Italijo, odkrili 3 zavoje, v katerih je bilo 500 vžigalnikov in 4500 kamenčkov, Vso blago so zaplenili, neznan tihotapec pa je go-lovo pretakal solze za izgubljenim zaslužkom. Žrtev socijalnih razmer Maribor, 25. sept. Strašna socialna beda, kateri so v veliki meri izpostavljeni zlasti mariborski okoličani, je zadela brezposelnega delavca Andreja Lepa iz Slemena pri Selnici ob Dravi. Dolgo časa se je trudil, da bi našel kako zaposlitev, da bi mogel preživeti svojo številno družino, kar se mu pa ni posrečilo. Ker ni mogel plačevati najemnine za stanoavnje, ki je v gozdu posestnika Ivana Kobiča postavil leseno bajto, jo prekril s smrekovo skorjo ter se v njej naselil z ženo in petimi majhnimi otroki. V bajti, podobni živalskemu brlogu, sedaj čakajo žrtve socialnih razmer zime in pričakujejo pomoči usmiljenih src. V duševni zmedenosti v smrt Maribor, 25. sept. V Borečih pri Križevcih je žena posestnika Alojzija Kolmanič že dolgo bolehala na neozdravljivi duševni bolezni. L. 1928 se je zdravila v bolnišnici za duševne bolezni. Ker si je stanje zboljšalo, jo bila iz bolnišnice odpuščena. Lelo na to se je poročila s posestnikom Kolmaničem. Več let sla srečno živela v zakonu, katerega niso motili redki slučaji napadov duševne bolezni nesrečne žene. Pred štirinajstimi dnevi jo žena pričela tožiti o hudih bolečinah v glavi. V takem duševnem stanju je nagovarjala svojega moža, da bi šla skupaj v prostovoljno smrt, da bi se rešila zemeljskega trpljenja. Ponoči je segla po britvi in si menda z njo hotela končati življenje. Mož je njeno nakano opazil in ji britev odvzel, nakar se jo podala k počitku. Ker je mož zaspal se je neopaženo podala iz hiše ter sc v hudi duševni potrtosti na tramu gospodarskega poslopja obesila. Z usodo nesrečne žene in z njenim možem sočustvuje vsa okolica. Maribor Kolodvorska pošta (pošta Maribor II) se začasno zaradi preureditve prostorov preseli v hišo na Aleksandrovi cesti št. 58, na kar opozarjamo vse, ki imajo posla na kolodvorski pošti. Trezncstni dan. Pripravljalni odbor ponovno opozarja na cerkveno slovesnost, ki se bo vršila v nedeljo ob 10 v stolnici, in na zborovanje, ki bo istega dne ob 11 v dvorani na Aleksandrovi cesti Slovence nakupovanje posestev s strani Nemcev zelo škodljivo, ker duh nemštva močno vpliva na naše ljudstvo kot pred pravratom za časa stare Avstrije. Tak je položaj ob naši severni meji, kjer so Nemci kompaktno naseljeni. Kompaktno so bili Nemci ob prevratu naseljeni v Apački kotlini. To je ravnina, ki se razširja v severovzhodnem delu Slovenije med severnimi Slov. goricami in med Muro. Ta ravnina je zlasti ob Muri zelo rodovitna in zato tudi gosto naseljena. Prebivalci so dobili takoj po prevratu nemške šole, kakor jih na Koroškem naši niso dobili. Še po prevratu se je iz Apačke kotline širilo nemštvo naprej že v skoraj popolnoma ponemčene kraje Lokovci. Marija Snežna, Velka, Sladki vrh. Nosova itd. Razveseljivo pa je, da je po letu 1928 nemštvo pričelo nenadoma pojemati v teh krajih in je danes skoraj v defenzivi. Iz Slovenskih goric in Prekmurja se selijo v Apačko kotlino delavci in posamezni posestniki in tako se v teh krajih sliši vedno več slovenščine. Vso zaslugo pa dobijo Slovenci v la-mošnji duhovščini in deloma tudi v učiteljstvu. V Apački kotlini so še najbolj nemške vasi 2e-povci, Črnci, Vratja vas in Lutvenei. V severnih Slov. goricah pa Lokovec, Roiengrund, Marija Snežna itd. Da se prepreči nadaljnje kupovanje posestev Nemcev tujerodcev, naj bi zastaviie vse moči naše oblasti in narodno obrambna društva, s čemer se bo ustavilo sovraštvo nied ljudstvom, da nam Nemci ne bodo več trgali naše narodne posesti, pa četudi se njihov kapital večkrat skriva pod našim državljanstvom. To bi naj veljalo za vso našo ožjo domovino, ki je vsa obmejna dežela. R. J. št. 6. Vabljeni so zlasti starši, vzgojitelji, dijaki in člani prosv. društev. Anjjleški krožek prične 1. oktobra s tečaji za angleščino. Vpisovanje bo v četrtek, 1. oktobra v realni gimnaziji, pritličje levo. Ukinjena avtobusna proga. Avtobusno podjetje sporoča, da je ukinjena sezonska avtobusna proga na Reko. Posebne vožnje se bodo vršile še naprej, toda le v primeru, da se prijavi dovoljno število potnikov. Prijave sprejema prometna pisarna na Glavnem trgu ob sobotah do 12. Monumentalen Slomškov kip, ki ga je izdelala umetnica Karla Bulovčeva, bo od danes naprej razstavljen v gradu proti vstopnini 2 Din za osebo. Obiskovalci v skupinah plačajo le 1 Din. Maša zadušnica za pokojnim Mihom Habihom, katerega je posurovel nemčur in vodja Heimat-sehutza na Koroškem ubil, bo v nedeljo, 27. sept. ob pol 12 v frančiškanski cerkvi. Pozivamo Mariborčane, da z udeležbo pri maši zadušnici počaste spomin vrlega koroškega Slovenca! Smrtna kosa. V Košakih je umrl 78-letni upok. kazn. paznik Marko Namesnik, v bolnišnici pa 11-letni zidarjev sin Janko Sluga. Naj v miru počivata! Razpis medklubskih brzinskih -kolesarskih dirk, ki jih priredi SSK Maraton (Maribor) dne 11. oktobra t. 1. ob 10 dopoldne v Tomšičevem drevoredu. SPORED 500 m (skupina A) predtekmovanje; 300 m (skupina B) predtekmovanje; 500 m (skupina A) finale. Nagrade: 1. darilo, II. in III. kolajne; 300 m (skupina B) finale. Nagrade: I. darilo, II. in III. kolajne; 200 m (skupine A in B). Nagrade: I. darilo, II. in III. kolajne. 500 m teka, 500 m vožnje (skupina A in B). Nagrade: L darilo, 11. in III. kolajne. 50 m polževa dirka. Nagrade: I. dar., II. in III dipl. Pod skupino A spadajo vsi dirkači, rojeni leta 1917 in starejših letnikov, pod 6kupino B pa letnik 1918 ter mlajši. Vsi dirkači v skupini B se morajo na startu izkazati s krstnim listom ali drugo verodostojno listino, da spadajo res v isto skupino. Ako starta v kateri skupini več kot 10 ozir. 15 dirkačev, dobi četrto-plasirani ozir. peto-plasirani diplomo. Pri 500 m in 300 in je start skupen, pri 200 m posamezni s polnim zaletom. Vsak dirkač vozi na lastno odgovornost. Vozi se po določilih Kolesarske zveze kraljevine Jugoslavije. Pravico do starta iinajo vsi verificirani člani klubov, včlanjeni v Kolesarski zvezi kraljevine Jugoslavije. Eventuelne proteste je predložiti vodstvu dirke najkasneje 10 minut po končani točki s kavcijo 30 Din, katera se vrne, ako je protest utemeljen, sicer zapade v korist klubove blagajne. Žrebanje se vrši 1 uro pred pričetkom dirk. Prijavnina znaša 5 Din za točko, ozir. 10 Din za dve ali več točk. Prijave 6 prijavnino je poslati najkasneje do 10. oktobra t. 1. do 18. ure na naslov: SSK Maraton, Maribor. Koroška cesta 1. — Za poznejše prijave je prijavnina dvojna. Dirke se vrše ob vsakem vremenu. Rudarska kolonlfa v Hrastniku Hrastnik, 24. septembra. 2o je poteklo mesec dni, odkar smo stopili rudarski delavci v mezdni boj. Toda stvar danes ni takšna, kakor smo pričakovali. Sedaj so začeli Zadnji glas z jesenskih gora (Nadaljevanje.) Po naših stenah sveža kri jasno je, da so tudi drugod padle manjše zadevice bolj lokalnega značaja; toda teh ne bomo registrirali. Prešli bomo kar k našim goram, oziroma k uspehom in neuspehom naše domače alpi-nistike v letošnjem letu. Tudi tu se bomo najprej pomudili pri neizogibnih nesrečah. Letošnja sezona je bila v vsej dosedanji razvojni dobi naše alpinistke v tem oziru res rekordna. Nobeno leto do-sedaj ni padlo toliko mladih, vročega življenja polnih fantov. Skoraj ni bilo tedna, da ne bi naši časopisi prinesli vesli o novi smrimi nesreči. To kost so potem pograbili drugi listi m se ie zlasti obširno razpisala belgrajska »Politika« (»Stena Smrti na Triglavu«), Slabo vreme veliki pomladanski nalivi, ki so temeljito omajali že itak preperele, po krušljivosti znane skale naših gora, včasih neprevidnost in deloma tudi usodna nevednost ter neizkušenost — to so bili vziroki, da je število smrtnih žrtev pri nas letos prišlo na tako žalostno višino. Prvi je podlegel mrazu, snegu in izčrpanosti. To je bil akademik Vilfan, ki je zmrznil nedaleč od Velike planine. Drugi je v zgornji Krmi omagal 0 veliki noči pasarski pomočnik Dolhar. Reševalci so ga sicer še spravili v kočo, toda viharna noč in snežni metež sta slabotnega fanta tako zdelali, da je siromak pozneje vendarle podlegel, ker je bil telesno že preveč izčrpan in premražen. O binkoštih je pri sestopu skozi grapo, ki loči Mali in Veliki stolp Kalške gore, riskirat 21-letni akademik Lovša vožnjo s kladivom po strmem snegu tor pred očmi spremljevalca Pleterskega, ki mu ni mogel pomagati, odletel čez skalni prag in se ubil. Junija se je v megli na južnem pobočju Kalške gore izgubil maturant Vavpotič, v strmem skalnem odstavku spodletel in padel precej nizko v dolino, kjer so ga našli šele čez dober mesec dni. Komaj so dobro potihnili razgovori o teh nesrečah, je že šlo od ust do ust tesnobno vprašanje: »Ali si že slišal? Janšo in Mikšiča pogrešajo!« Marsikdo, ki ju ie poznal kot dobra tovariša in mirna, dostojna fanta, si je mislil, nič hudega ne more biti na vsej stvari. Drugim, ki so bili globlje in tesneje navezani nanju, pa neka nepopustljiva, nič dobrega obetajoča slutnja ni dala miru. In končno s*i srečal na ulici pobile, žalostne, vedoče obraze svojih in njunih tovarišev, ki so ti odgovarjali še preden si njih same vprašal: »Našli so jih!« V megli in mraku sta najbrž zablodila z ma.rkrane steze, poskusila sestop proti tVistrici, zgrešila, v mokrih, travnatih rebrih spodrsnila in se ubila v Malem grdem grabnu levo od Kogilove stene. Ni še krotki poletni dež prav izvabil prve zelene travice iz njunih grobov, skoraj da so naše žalostinke še trepetale v zraku, pa je že prišla nova žalostna vest. V skalaški smeri severnz triglavske stene sta padla in obležala akademika Savo Domicelj in Egon Lettner. Lettmer je bil znan kot eden naših najboljših specialistov za spust (Abfahrt) m alpsko kombinacijo. Mlad dečko, ki je imel najboljše pogoje, da postane državni prvak v alpski kombinaciji. 2 njim je tudi naš smučarski šport neverjetno mnogo zgubil Savo Domicelj je bil pa fant, ki v vsem Mor boru m ime l ne sovražnika ne nasprotnika. Miren, značak n, v družbi neprisiljen in vesel. Kolikokrat smo to liubo zimo na gorkem kraju ž ivitn v dražbi posedeli ob kupici dobrega vina in se razgovariali o gorah. Se ko sem se peljal iz Maribora v Ljubljano junija meseca, prav do Celja, kjer so člani I. SSK Maribora, kii so tam igrali tekmo, izstopili, je vso pot tekel pogovor izključno le o stenah, o načrtih za sezono, ki. je bila pred vrati. Nihče si res niti malo ra mislil, da bo trda, kruta smrt Savota tako zgodaj iztrgala iz vrst naimlajše alpinistične garde. Z njegovo smrtjo je izgubil posebno športni klub Maribor mnogo, saij je bil pokojni Savo brez dvoma najboljši slovenski nogometni branilec. Mladi štirje mušketirji, vsi veselo razpoloženi, so lepega poletnega dne vstopili v skalaško smer, prepričani o uspehu, saj so prejšnje leto v enem dnevu zvedli bavarsko mestoma v novi varijanti, iz nje pa na vzhodni, gorenjski raz treh preko znamenite »ladje« na vrh stene. Obe vrvitv-i sta do mesta, do kamor sta Joža Čop in dr. Miha Potočnik rabila štiri ure, porabili samo dobre tri ure. Vse je kazalo, da bo šlo delo krasno od rok. Tudi najtežjo točko sta izborni Miran Cizelj in eenterfor Maribora, Dušen Vodeb, že srečno pasirala (tako imenovano skalaško traverzo). Lettner je poskusil bolj desno, kjer je šlo lažje, takoj za njim pa je plezal neugnani, dejanja željni in drzni Savo Domicelj. Vse bi se bilo srečno izteklo, toda v usodnem momentu se je Savotu odkrušila skala. Padel je in potegnil s seboj Lettnerja. Uboga tovariša nista mogla pomagati. Na ušesa jima je udarjal hrum padajočih skal in trupel, ki sta butala ob pečine in se odganjali vedno niže, dokler nista obležala, vsako zase, na skalnati gredi. Cizelj in Vodeb sta morala, ker sta mela premalo klinov za spuščanje, preplezati smer do vrha ter odhiteti v Aljažev Dom z žalostno novico, da je triglavska severna stena zahtevala novi žrtvi. Zadnja — upajmo, da zadnjal — žrtev je bil Avstrijec Pfening. V nemški smeri se je pod vrhom zaplezal, v kočljivem položaju omagal in odletel ter potegnil s seboj še soplezalca Schwarza. Pfening je bil takoj mrtev, Schvvarza pa so reševalci srečno spravili iz stene na Dvoje, odkoder se je kmalu odpeljal domov na Koroško. Reševanje - nehvaležen posel Posebno dobro so se letos držale reševalne ekspedicije, že stari preizkušeni Jeseničani z od-j ličnim Jožo Čopom na čelu (to ime nikdar ne , manjka pri tem nehvaležnem in težkem sam ari-! tanskem poslu!) ter v Kamniških planinah bratje ! Erjavški, iznajdljivi, pridni, požrtvovalni in izborni 1 poznavalci terena. Čudno e, da umuj kunorejci, j učitelji, poslanci, telovadci in društveni organiza-' forji, nogometaši in vse mogoče ljudstvo dobiva pri nas vse zaslužne redove ter kolajne, ti, res zaslužni, nadvse požrtvovalni in tihi možje pa osfa-; jajo brez njih!! Naj bi se že kdo spomnil in jih predlagal na merodajnem mestu! Če kdo pri nas, jih taki nesebični, vzgledni ljudje res prvi zaslužijo, o tem ni dvoma! j (Dalje sledi.) naši pred|M>stavljeni od kraja gledali, kje bi se še dal kakšen dinar odtrgati ali prihraniti na škodo delavca. Izkazi zaslužka, ki so bili izdani od 1. IX. do 15. IX., niso ravno bedni, izdatni pa , tudi ne. Vse gre na škodo delavca, nihče pa se j ne ozre na stanovanjsko mizerijo, ki je v naši dolini. Pri nas imamo precej veliko rudarsko kolonijo, v kateri stanujejo rudarski delavci, toda stanovanja današnjemu času in higijeni že dolgo ne odgovarjajo. Mnogo družin je, ki stanujejo le v eni 60bi; v njej se kuha in spi. Tako prebiva v takšnem stanovanju veččlanska družina. Razmere kričijo po reformi. Bacili - orožje Nedavno je apelacijsko sodišče v Kalkuti izreklo sodbo, ki ni razburila samo indijsko in angleško javnost, ampak je dala povod tudi izčrpnim debatam in ra/prnvmn v medicinskem sv"tu. Mlad bogat Indijec iz Kalkute po imenu Ama-rendra H. Poudre je v novembru leta 1933 odpotoval v Pakaur, od koder pa se je kmalu vrnil bolan in po kratkem času tudi umrl. Ker takrat ni bilo nobenega povoda za kak sum, so ga pokopali brez sodne obdukcije. Kmalu potem pa so se razširile govorice, da ga je njegov polbrat umetno okužil s kugo z namenom, da si pridobi za njim bogato dedščino. S pomočjo svojega zeta zdravnika Taranata Battaharija, ki se je bavil s študijem kužnih bolezni, si je baje preskrbel aktivne bacile, kuge iz Bombaja. — Umrlemu —-kakor je zvedela neka priča — se je_na postaji Houra pripetila neka čudna dogodivščina. V čakalnici, oziroma pred oknom za prodajo listkov se je prilil k Amarendri neznan, belo oblečen go-s|K>d, ki ga je pogladil preko hrbta. V tistem momentu je Amarendra občutil fin zbodljaj. Sodišče je postavilo domnevo, da je neznana oseba, — ki je bila gotovo najeta ocl polbrata in njegovega svaka, v ugodnem momentu na kolodvoru ubriz-gala žrtvi bacile kuge. Sodišče je v februarju 1. 1935 obsodilo oba krivca na smrt. Ker pa je pri reviziji apelacijsko sodišče prišlo do spoznanja, da za vse te fantastične kombinacije le ni dovolj tehtnih in upoštevanja vrednih dokazov, je sodbo spremenilo v dosmrtno ječo za oba krivca. Seveda pa s tem še stvar ni končana. V indijski javnosti s tem ta senzacionalni proces ni postal neaktualen in tudi medicinske znanstvene revije se še vedno bavijo s to zadevo in jo pretresajo z vseh mogočih vidikov. Predvsem je na javnost napravila porazen vtis po eni strani neizmerna prefriganost obeh krivcev — po drugi pa tudi način, pred katerim stoji človek popolnoma nemočen in se tudi v večini primerov ne bi dal dokazati. To ni prvi primer Toda to ni bil prvi primer v zgodovini, da ljudje uporabljajo bacile za morilno orožje. Že leta 1914 je sodišče v Frankfurtu obsodilo artista Karla Hopfa — poleg drugih umorov — tudi radi poizkusnega umora nad svojo tretjo ženo. Karl Hopf, ki je bil drugače po poklicu tiidi drogist, je pri svoji tretji ženi poizkusil z bacili kolere in tifusa. Bacile tifusa je primešal sesekanemu mesu tik pred jedjo. Zena je obolela, pri tem pa okužila tudi svojo oskrbovalko. Ker pa so bolezen takoj ugotovili, sta obe kmalu - ozdraveli. Seveda je znanih nekaj podobnih primerov j tudi že pred tem letom. — Že I. 1910 je v Rusiji ' nek zdravnik uporabil bekleriologijo v svoje ne-! čedne namene. — Svoji žrtvi sicer ni vbrizgal ; živih bacilov pač pa neki strupen produkt bacilov I difterije (difterotoksin). ! Mnogo primerov pozna zgodovina tudi, ko so si priznani zdravniki — bakteriologi ubrizgali ali j v samomorilnih namenih — ali pa radi znanstve-! nih preiskovanj, različne vrste bacilov. Mnogo jih ! je v tem boju podleglo kljub vsem poizkusom, da bi jih rešili. Toda to so samo posamezni individualni pri-! meri, ki dajo le približno slutiti vso nevarnost i porabe takega orožja. — In če danes ljudske mno-| žice stojijo tako neme pred takimi primeri, potem I se pač zavedajo ali vsaj instinktivno občutijo ve-' liko nevarnost pred tako neznanim in okrutnim orožjem, ki mu skoraj ni mogoče najti zdravila. In ta strah se še stopnuje z mislijo na bodočo vojno, pred vojno, ki bo uporabljala tudi različne bacile za morilno orožje. Na tihem se je že šušljalo, da so že ob začetku svetovne vojne na nekaterih zastopništvih tujih držav našli cele zaboje različnih kultur bacilov. — Zakaj? — Na to vprašanje ni težko odgovoriti. In v bodočnosti Mnogo se danes govori o plinski vojni. Toda vojaški strokovnjaki so danes mnenja, da plin ni več tako nevaren. Za plinsko vojsko smo preskrbljeni z maskami, različnimi oblekami in tudi plin deluje le na enem prostoru in to le kratek čas. Toda druga je z bacili. In če danes mislimo na vojno, potem se pac moramo sprijazniti tudi z mislijo, da bo v bodoči ! voji eno izmed orožij — tudi bacil, in lo eno i izmed najbolj učinkovitih posebno v zaledju. Ognjeniška ireta na mesecu Čeprav je mesec naš najbližji sosed v svetovju, vendar neprestano postavlja astronom najbolj zamotane probleme, ki se zde skoraj nerešljivi. — Res je, da se je znanslvenikom-astronomom posrečilo napraviti podroben zemljevid le zvezde in da se je. dala tudi ugotoviti višina vzbočenj s pomočjo senc, ki jih meče sonce na osvetljene dele pokrajin v toku posameznih faz, vendar pa izvira ognjeniških žrel, ki dajejo mesecu značilno podobo, še niso odkrili in so še vedno predmet najrazličnejših hipotez. Kajti ti kotli pravzaprav niso vulkanična žrela v smislu, kakor si jih mi navadno poti to besedo predstavljamo. Zemeljski ognjeniki se pojavljajo brez izjeme v obliki gora, katerih žrelo se nahaja skoraj vedno na višjem nivoju kakor pa ostalo okoljet Dva vulkana samo — in to posebno oni na Havajskih otokih — imata žre- lo — na nižjem nivoju podobno onim na mesecu, ker krožni zid okoli žrela se mnogo bolj dviguje in to z ozirom na zvezo kakor tudi na okolni položaj. Drug vzrok radi česar se zdi, da je možnost vulkanjčnega izvora izključena pa je, da se pre- mnogokrat žrela nahajajo eden poleg drugega. Stara hipoteza je torej popolnoma ovržena; med lila llllb 4 Model letala, ki ga je mogoče voditi od daleč, ne da bi v njem sedel pilot novimi teorijami, ki je mogoče še najbolj verjetna je ona, ki pripisuje te specifične znake na mesecu padcem različnih meteorjev na luno. Ta teorija ima prednost v tem, da sc lahko ponazori s praktičnimi eksperimenti. Poizkusi Streljajte na primer z revolverjem na svinčeno ploščo, ki pa mora biti tako debela, da jo krogla ne predre! Znamenje, ki ga pusti krogla na svincu, predstavlja iste značilnosti, kakor jih imajo doline na mesecu. Še bolj pa je nazoren poizkus, ki ga napravimo z vazo, v kaleri se nahaja blato, ki je že toliko zgoščeno, da ohrani oblike, ki nastanejo od ilovnatih krogel ob metanju v njega. Na ta način dobimo natančne posnetke vulkanskih žrel na mesecu. Lahko bi kdo ugovarjal, da gre pri tem poizkusu za blato, ki se da še oblikovati, torej bi morala bili tudi na mesecu snov vsaj tako mehka kakor je plovec. Vendar pa ne smemo pozabiti, da je padec ogromnih meteorjev na lu- nino površino tako silovit, da si ga na zemlji sploh ne moremo predstavljati. Vendar pa nastane vprašanje, zakaj ni zemeljska površina, ki bi morala prav tako prestati podobno katastrofo od strani ogromnih meteorjev v času formacije sončnega sistema, tako razrita kakor njen sosed mesec? Zdi se pa, da je voda na zemlji tekom milijonov let napravila svoje in zarisala polagoma vse znake, ki so nastali od padcev meteorjev. Druga hipoteza predpostavlja, da je bilo na mesecu v davnih časih mirneje. Daline bi bile torej ostanki ogromnih koralnih otokov, ki so se formirali okoli podmorskih rtov, slični koralnim otokom na zemlji, ki so jih odkrili v Južnem morju. Čisto gotovo je, da so mnoge od teh teorij še dokaj sprejemljive, vendar pa tajna znamenja, s katerimi je pokrito obličje meseca, ostane za nas abeceda hieroglifov in dokler ne bomo znali brati te abecede, ne bomo imeli v rokah ključa, s katerim bi odkrili skrivnostno zgodovino našega stoletja. Nova ladja, ki bo prevažala od 14. oktobra naprej vlako od Diiukirchna v Dover čez Kanalski preliv. Pozabljen grob Aleksandra Bloka Pred kratkim je bila petnajstletnica smrti pesnika Aleksandra Bloka. Dopisnik leningrad-skega lista »Krasnaja Gazeta« je obiskal pesnikov grob na Smolenskem pokopališču in opisal svoje vtise z naslednjimi, besedami: »Sredi smolenskega pokpališča, med masivnimi in granitnimi ploščami in spomeniki težko najdete zanemarjen in ne-ograjen grob. Na njem stoji samo bel, lesen, slabo iztesan križ, pokrit s tanko plastjo barve in kovi-nastim vencem, ki je že napol počrnel. Malo poljskega cvetja krasi grob. — Kdor gre mimo in slučajno pogleda na bel križ, z začudenjem bere napis, napisan s črno barvo: Aleksander Aleksan-drovič Blok, umrl 7. avgusta 1921. Stanovanjske razmere na Madjarskem Pred nedavnim je madžarski statistični urad objavil podatke, iz katerih vidimo, kako slabe stanovanjske razmere vladajo na Madžarskem. Madžarska ima 1,467.926 hiš. V teh hišah je vsega skupaj 3,167.636 sob in v teh sobah živi 8,624.256 stanovalcev. Torej na vsak prostor prideta približno po 2 osebi in še en otrok. V malokateri državi stvarno obstojajo tako žalostne socialne in stanovanjske razmere kakor na Madžarskem. Žalostno je tudi to, da 628.837 hiš na Madžarskem sploh nima niti vodovoda niti vodnjaka. V celi Madžarski je samo 136.540 kopalnic po privatnih stanovanjih. Madjarsko izseljevanje v Abesinijo Bivši madžarski bojevniki, kateri so se borili na frontah, žive sedaj večinoma v zelo slabih razmerah. Mnogi od njih so pričakovali, da se bo položaj spremenil, če bodo sodelovali v abesinski vojni na italijanski strani. Radi tega so se takoj, ko je konflikt nastal, prijavili za vojaško službo v Afriki. — Madžarski notranji minister pa je medtem prepovedal vsako agitacijo in ukazal, da se zaprejo vse pisarne, katere so sprejemale prijave. Ministrstvo notranjih zadev je prepovedalo to akcijo samo radi tega, ker je bilo uverjeno, da bi ta akcija Madžarsko oslabila v vojaškem pogledu. — S tem bi izgubila Madžarska nekoliko polkov. Nekateri poznavalci situacije pa so celo bili mnenja, da bi Madžarska zgubila kar celo divizijo, če ne še več. — Prej kakor je bila prepoved objavljena, se je prijavilo za Abesinijo že 10.000 ljudi. Kakor pa sedaj madžarski listi v krajših vesteh javljajo, se je podobna akcija zopet začela. Dobrovoljci, ki so bili zavrnjeni, so se sedaj obrni- li s prošnjo na madžarsko zunanje in notranje ministrstvo, da jim dovoli, da se izselijo v Abesinijo in tam pomagajo pri kolonizaciji zemlje. — Madžarski prosilci se zanašajo na Mussolinija, ker mislijo, da jim bo šel na roko. — Poleg tega pa jim bo gotovo tudi pomagal grof de Vinci, bivši poslanik v Addis Abebi, ki je sedaj poslanik v Budimpešti. Prosilci pa zahtevajo, da se jim da garancija, da se lahko po enoletni poizkušnji vrnejo zopet v Madžarsko, če ne bi iz klimatičnih ali kakih drugih razlogov mogli vzdržati na novem mestu. To prošnjo sedaj oblasti rešujei' vendar pa ni mnogo upanja, da bi bilo pozitivno rešena iz razlogov, ki smo jih že zgoraj navedli. • JB' a08_J>ii Znanega vaškega šaljivca je nekdoi. Mpra^al, kako mu je prijala večerja pri županovih, ha kar se je šaljivec odrezal: t »Če bi bila juha tako topla, kakor vino, in vino tako staro, kakor je bila gos, gos pa tako debela, kakor je gospa županja, no, tedaj bi bila moja večerja izborna!« Foto amaterji pozor! Nudimo Vam po najnižji ceni popolnoma nove krasne foto albume, foto ogliče, navadne albume za razglednice ter spominske knjige. Bogata zaloga Konkurenčne cene Prodajalna H. Ničman Ljubljana, Kopitarjeva ulica št. 2 60 Zeleni pekel Dominikanci, avguštinci, frančiškanci, da celo jezuiti so prihajali volni svete vnetne, pa so se morali vrniti malodušni in obupani. Divjaki, ki so se bahali s svojimi pisanimi bojnimi oblačili, so se prezirljivo smejali bogaboječim možem v brk in kazali zaničljivo na silni, done-besni zid And, kjer je umrl Atahualpa. Neki jezuitski pater, ki se je vrnil z misijonske ekspedicije, pri kateri je komaj odnesel zdravo kožo, je moral z žalostjo priznati: »Če govorimo po človeško, ni niti najmanjšega upanja, da bi se Chiriguanci kdaj spreobrnili. Ma-nus Domini non est abbreviata. Chiriguanci se rajši dajo razsekati na kosce, kakor pa da bi postali kristjani. Tako veliko je sovraštvo, ki ga goje do Kristusovega imena. Ker je celo jezuitom misijonsko delo izpod-letelo, ni mogel nihče drugi upati, da bi dosegel kak uspeh. Zato so Chiriguanci ostali prepuščeni sami sebi. Samo v Mojosu in v Chiqi-tosu ter v okrožju Santo Corazon ter severno do veletoka Amazone so jezuiti dosegli uspehe. Tu so Indijanci zgodbo o strahoviti žalo-igri pri Inkih, katero so uprizorili španski lakomniki, poznali samo nejasno. Očetom jezuitom se je tukaj z njihovo ponižnostjo posrečilo prepričati domačine, da jim hočejo dobro in da imajo najboljše namene. Tukaj so oznanjali krščanstvo z vzgledom, očiščeno pogubnega vpliva zlata in razuzdanosti, katere si je privoščila zmagovita španska vojska. • Vzhodno od Chiriguancev so vzdolž reke Pilcomayo po strašnih močvirjih in goščavah Chaca živeli Tobajci. Ti so bili še bolj divji in še manj civilizirani, kakor njihovi sosedje in vse do današnjega dne se jih je krščanstvo komaj dotaknilo. To so krepki ljudje dolgih nog, širokih pleč, izbočenih prsi in mišičnetega telesa. Poteze njihovih obrazov so podobne potezam Charruajcev. Obličje je široko, toda ne polno, čelo je pomaknjeno naprej, nos ima široke nozdrvi, zobje so blešče beli. Ko se ti Indijanci postarajo, jim ličnice izstopijo daleč naprej. Imajo majhna ušesa in majhne oči. Lasje so podobni lasem vsem amerikanskih prvotnih prebivalcev, v kolikor jih ne izpulijo. Izraz na obličje je izredno resen in se odlično poda molčečnosti mož iz tega rodu. Tigrovec nam je dejal, da bi rajši sam popotoval ob Amazoni, kakor pa da bi tvegal ekspedicijo po južnem ozemlju Tobajcev, ki prebivajo v Chacu. 1890 je odšla iz zahodne Bolivije francoska ekspedicija na pot in si poskusila izsiliti pot proti Paraquaju. Nekega dne so Francozi dospeli v neko tobajsko vas. Hinavska prijaznost njihovih gostiteljev jih je preslepila, da so se udeležili neke njihove svečanosti in niso pri svojem taboru postavili straž. Tobajci pa so jih ponoči vse, razen mladega fanta, kateremu se je posrečilo pobegniti, poklali. Ta fant je prinesel vest o pokolju v Tarrio. Naslednje leto se je zgodilo natanko takole: Neki bolivijski polkovnik se je v spremstvu nekaj mož odpravil na raziskovanje v ozemlje Tobajcev. Tudi on se je dal preslepiti. Od te ekspedicije je odnesel zdravo kožo en sam mož. Vse do danes so Tobajci v onih pokrajinah brez zakona narod, ki je najbolj brez zakonov. Kar se tiče njihovega boja proti iztrebljenju, ki divja že sto in sto let, jim dam docela prav. če ne bo kaka zelo pametna in zelo čuteča vlada omilila vseh surovosti in trdot, ki so jih zagrešili osvojevalci, bodo vsi Indijanci v Južni Ameriki izumrli. To je neizpodbitna resnica. Trgovci in kramarji jih izsesavajo in goljufajo, lovci plašijo njihovo divjačino, beli naseljenci jih silijo k delu. Ker so prisiljeni, da žive v civilizirani okolici, jim to sesa njihovo cvetočo moč. Belci zavajajo divjake k razuzdanosti. h grehom, ki so jim bili prej tujL Indijanske hčere rode zaničevanja vredne mešanice, ki nosijo na sebi grešno dedščino obeh plemen. Ker se Indijancu ni treba več brigati za lov, ki ga tako in tako ne more izvrševati, mu ni več potrebno ostro oko. Zato se opijanja z alkoholom in sam sebe uničuje. Po vsej Južni Ameriki nahajamo te šibke, napihnjene krmežljave Indijance. Njihovi otroci so suhi, bledi in bolni. Indijanec čuti, da je iz- gubljen v neki civilizaciji, katere ne razume in ki mu ne prinaša nobene koristi. Propad ga bo dosegel prej ali slej. Divjost, ki mu je prej dajala moč za življenje, hira in vsa Južna Amerika od Capa Horna do Maracaibe kmalu ne bo več poznala prvotnih prebivalcev. Prav tako je bilo v Kanadi. Tako je bilo tudi v Združenih državah. Argentinija se je že znebila jarma domačinov, kakor so rekli Indijancem tam. Samo še v nepreglednih pragozdnih ozemljih po Chacu, ki jih zaradi trdega lesa, ki raste po njih, ni mogoče požgati, so se Tobajci in Chiriguanci še ohranili pred smrtjo. Zdaj so gibanja in premikanja bolivijskih čet ob reki Pilcomayo splašila veliko število Tobajcev iz njihovega pokoja. Ti preže zdaj ob veliki karavanski cesti med Puerto Suarezom in med Santa Cruzom na plen. Mi sami smo jih tudi srečali. 20. poglavje. Komaj smo bili uro hoda od San Josea, je že začelo po nebu grmeti in od severa se je privlekel orjaški oblak. V grozečem veličastju črn in škrlaten, v barvi gnojnega tvora je rezal višje in višje po nebu in grozeče visel nad Zelenim peklom, kakor se previsna pečina nagiba nad morje. Vsa narava je vedela, kaj jo čaka. Kuščarji so lezli kakor lutke čez pot, papige so razburjeno klepetale in pripovedovale svojim otrokom o besu narave, ki se bliža in katerega njihova mladina še ni poznala. Kopitarjeva 6.