Elektrotehniški vestnik 84(1-2): 66-67, 2017 Strokovni članek
Nova odkritja o začetkih elektrifikacije Slovenije
Orest Jarh, Barbara Rezar Grilc
Tehniški muzej Slovenije, Bistra pri Vrhniki, Borovnica, Slovenija E-pošta: orest.jarh@tms.si
Povzetek. Že dolgo vemo, da je prva stalna električna razsvetljava na območju današnje Slovenije zasvetila leta 1883 v Mariboru. Nova odkritja pa so pokazala, da se je tega leta na našem ozemlju dogajalo še več. Tako bomo prihodnje leto lahko še bolj upravičeno počastili 135. obletnico elektrifikacije in to bomo z novo stalno razstavo zaznamovali tudi v Tehniškem muzeju Slovenije.
Ključne besede: elektrifikacija, Slovenija
New discoveries about the beginnings of electrification of Slovenia
It's been known for some time that a first electric lighting on the territory of modern Slovenia was implemented in Maribor in the year 1883. Recent discoveries have revealed that other other important events happened on the same year elswhere in the country. Next year there will be more reasons to celebrate 135th anniversary of electrification of Slovenia and Technical museum of Slovenia will honor the jubilee with a new permanent exhibition.
Keywords: Electrification, Slovenia
Tehniški muzej Slovenije v letu 2018 pripravlja novo stalno razstavo o elektrifikaciji Slovenije. Poleg obstoječih eksponatov, ki so že na ogled, bomo predstavili pregled začetkov elektrifikacije s poudarkom na nekaterih prvih projektih in tudi dogodkih, ki so v naslednjih letih pomenili tehnološki napredek. Ob pregledu dnevnega časopisja iz tistega obdobja (Digitalna knjižnica Slovenije - dLib) smo naleteli na zanimiva podatka, ki nekoliko spremenita dosedanje vedenje o začetkih elektrifikacije.
Kot prvi primer električne razsvetljave velja parni mlin Karla Scherbauma v Mariboru, o katerem piše Marburger Zeitung 4. 4. 1883. Tehničnih podatkov o elektrarni vir ne podaja, navaja le podatek, da je žarnic 36.
Novo odkritje iz istega vira pa se navezuje na elektrifikacijo zdravilišča v Laškem. Po doslej znanih podatkih je lastnik Theodor Gunkel na potoku Rečica
leta 1885 postavil vodno kolo za črpanje termalne vode, nanj pa priključil tudi generator in z njim osvetlil zdraviliško stavbo. Ta elektrarna je torej veljala kot tretja na ozemlju Slovenije in prva na vodni pogon. Marburger Zeitung pa je 4.5.1883, torej le mesec dni po novici iz Maribora, objavil še kratek zapis o električni razsvetljavi zdraviliške stavbe in salona v Laškem. Ta se je torej zgodila dve leti prej, kot smo doslej domnevali.
O točnih datumih posameznih dogodkov v zapisih ni nikakršnih podatkov, zato je zelo verjetno, da je to v strokovnih krogih sprožilo razpravo o prvenstvu. O tem lahko sklepamo po že znanem zapisu v istem časopisu 6. 6. 1883, kjer je nedvoumno poudarjeno, da je prva električna luč zasvetila v Mariboru. Dokaz, da je razsvetljava dobro delovala, potrjuje lastnikovo razkritje načrta, da bo elektrificiral tudi svoj obrat v Wildonu pri Gradcu.
Tudi v Laškem je električna razsvetljava dobro delovala. O tem priča oglas, objavljen v Laibacher Zeitung 25. 5. 1883, s katerim lastnik zdravilišča Laško (v tistem času se je imenovalo po cesarju Francu Jožefu) Theodor Gunkel vabi nove goste in ob tem poudarja tudi električno razsvetljavo. Očitno se je dobro zavedal pomembne prednosti pred konkurenco, ki jo je ponujala sodobna tehnologija. Da se je že takrat odvijal hud boj za goste, kaže opozorilo, da Zdravilišča Laško (Kaiser Franz Josef Bad) ne smemo zamenjati z Rimskimi toplicami (Roemerbad Tueffer).
(tëleïtrifdM fiiiôt.) 3m 5rcm$*3ofef.23abc ju Xiiffcr Tücrben bas fturflebciube ímb bcr fturfaíou mit eleftrijdjem Sidjt bcfeudjtct.
Slika 1: Notica o električni razsvetljavi zdraviliške stavbe in salona v Laškem (Marburger Zeitung, 4. 5. 1883, dLib - Digitalna knjižnica Slovenije)
Prejet 1. marec, 2017 Odobren 27. marec, 2017
NOVA ODKRITJA O ZAČETKIH ELEKTRIFIKACIJE SLOVENIJE
67
Kaiser-Franz-Josef-Bad Tüffer
Unter-Steiermark
(nicht zu verwechseln mit Römertad Tüffer),
unmittelbar an der österreichischen Südbahnstation Markt TU (Ter, in der schönsten Gogend, der sogenannten „steierischen Schweis", Stunden von Wien
entfernt.
I>ie hier befindlichen mächtigen Akratothermen von 38 Grad Celsius bewähren sich vorzüglich bei Nervenleiden, l'nterlelbs- und Frauenkrankheiten, ungemeiner SeliwHelte, Blutarmut, schwerer Reeonvalesecnz, Gicht, Rheumatismen, Gelenkslelden, llautafTeetlonen etc. etc.
Durch den Gebrauch des Thermalu-aasers zur Trinkcur wurden bei Magenleiden etc. ganz vorzügliche Resultate orzielt und wurde auf den Rath vieler Aerzte ein eigoner Trinkbrunnen errichtet.
Der Curort ist vermöge seines temperierten, raässig feuchten Klimas zum Aufenthalte für Brust-, Kehlkopf- und Luiigonloidende beaondors geeignet, um Linderung und Heilung zu erlangen; es biotot die zur Anstalt gehörige eigene Meierei beste Gelegenheit zu Milch- und Molkencuren.
Der Gefertigte hat weder Mühe noch Opfer gescheut, um dio Anstalt den rigorosesten Anforderungen entsprechend einzurichten und für Comfort der p. t. Curgäste Sorge zu tragen.
Dio Anstalt besitzt ein grosses Bassinbad, sehr elegante Heuaratbädor, ein beauein eingerichtetes Kaltbad im Sanilusse, zwei Restaurationen, Cursalon, Spiel-und Lesoziiumcr. eine eigene Curkapelle etc. Schöne, schattige Promonaden und die reizende Umgebung verleihen dem Bado eine weitere Anziehungskraft, und stehen zu Ausflügen elegante Kquipagen boreil. Elektrisch« Beleuchtung, Telo-graplien- und Telephonvorbindung in allen Gebäuden der Anstalt.
Die Sommersaison beginnt am I. Mal, doch können sämmtliche Räume des Curhauses das ganzo Jahr gebraucht werden; die ärztliche Leitung Ubernimmt Herr J>r. M. Ritter t. KchBn-Perleshof.	(1092) 7-6
Anfragen beliebe man zu richten an die
Direktion des Kaiser-Franz-Josef-Bad Tüffer
(nicht Römerbad Tüffer) in Steiermark. Proapecta grutis.	Tlie<»<lor < »llllliOl.
Slika 2: Oglas iz Laibacher Zeitunga, v katerem lastnik zdravilišča Laško vabi nove goste tudi z električno razsvetljavo (Laibacher Zeitung, 25. 5. 1883, dLib - Digitalna knjižnica Slovenije)
Kaiser Franz Joseph-Bad Tüffer
f ■■ M t «> 1........i r k.
(Mi
Slika 3: Pogled na Zdravilišče Laško ob koncu 19. stoletja. (Arhiv Muzeja Laško)
Slika 4: Replika vodnega kolesa, ki je poganjalo prvo hidroelektrarno na slovenskih tleh v Laškem. (Arhiv Muzeja Laško)
Nova odkritja ne spremenijo doslej veljavnega dejstva, da je prva električna luč na ozemlju današnje Slovenije zasvetila v Mariboru, se je pa tega leta na našem ozemlju dogajalo več. Pred leti so namreč raziskovalci potrdili, da so v juliju z elektriko razsvetlili tudi Koncertno dvorano Postojnske jame. Resda je dogodek trajal le en dan, ob obisku cesarja Franca Jožefa, a je bil zelo odmeven in je nedvomno pospešil namestitev stalne razsvetljave, ki je bila dokončana leto pozneje.
Leto 1883 je že doslej veljalo za začetek elektrifikacije slovenskih dežel, je pa tako dobilo še večji pomen, saj so se v kratkem času odvili kar trije pomembni dogodki. Začetna leta razvoja uporabe električne energije očitno skrivajo še številne zanimivosti in dela za raziskovalce je, kot kaže, še dovolj.
Literatura
[1]	J. Hrovatin ... et. al., Zgodovina slovenskega elektrogospodarstva, Elektrotehniška zveza Slovenije, 2007.
[2]	M. Zupanc ... et. al., Razvoj elektrifikacije Slovenije, Tehniška založba Slovenije, 1976.
[3]	Elektro Maribor (ur. K. Zagomilšek), Sto Irideset let elektrifikacije Slovenije; Sto petnajst let distribucije električne energije v Mariboru; Sto let javne službe distribucije električne energije v Mariboru, Elektro Maribor, podjetje za distribucijo električne energije, 2014.
[4]	T. R. Shaw, »Prvi primeri električne razsvetljave v jamah -Postojnska jama 1883-1929,« Acta Carsologica 32,1 (2003): 189-204.
Viri
1.	Marburger Zeitung, 4. 4. 1883, dLib - Digitalna knjižnica Slovenije
2.	Marburger Zeitung, 4. 5. 1883, dLib - Digitalna knjižnica Slovenije
3.	Marburger Zeitung, 6. 6. 1883, dLib - Digitalna knjižnica Slovenije
4.	Laibacher Zeitung, 25. 5. 1883, dLib - Digitalna knjižnica
Slovenije