POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Brezplačno, samo za člane!
UPOKOJENEC
ORGANO DELL’ ASSOCIAZIONE Dl PENSIONATI ST AT ALI E PARASTATAL1 A LUBIANA GLASILO DRUŠTVA DRŽAVNIH IN SAMOUPRAVNIH UPOKOJENCEV V LJUBLJANI
št. 7/8.	Ljubljana, dne 30. julija 1S41./XIX.	Leto	vi.
Uredništvo in uprava: VVolfova uiica St. lO. Tel. 4553. Izhaja enkrat mesečno.
Prihodnja številka izide v septembru.
Sprejem deputacije organizacij javnih nameščencev in upokojencev pri Visokem Komisarju
V	soboto dne 12. julija it. 1. je Nj. Ex. Visoki Komisar sprejel zastopstvo vseh organizacij javnih nameščencev in upokojencev v Ljubljani.
Naše društvo sta zastopala njegov predsednik g. d:r. Ivan Vrtačnik, predsednik upravnega sodišča v pokoju, in g. dr. Fran Skaberne, načelnik bivše Pokrajinske uprave v pokoju, ki je bil obenem za tolmača zastopstva.
Predsednik Učiteljskega uidruženja g. Metod Kumelj je najprej izrekel Visokemu Komisarju zahvalo za njegovo blagohotnost in vse dobrote, ki jih je izkazal s svojimi dejanji za državne uradnike in upokojence, kateri so zaradi vojnih dogodkov zapustili svoja službena mesta ali domače kraje in se naselili v Ljubljanski pokrajini, nadalje za znatne denarne podpore Rdečemu križu, in končno za od-
Za dan 31. julija 1941-XIX je v Ljubljanski pokrajini odrejen popis prebivalstva. Vojaki italijanske oborožene sile vseh Stopenj, vštevši kr. karabiuerje in kr. finančno stražo so, izvzeti od popisa.
■ V dneh od 26. do 30. tega meseca bodo popisni uradniki (ki bodo imeli za to posebno osebno legitimacijo), izročili vsakemu družinskemu poglavarju in vsakemu predstavniku zajednice (lastniki ali zakupniki hotelov), gostiln, penzij, zavetišč, bolnic, zdravilišč itd.) družinsko zajedniško polo, ki jo bo moral, vsak družinski poglavar in vsak predstavnik zajednice skrbno izpolniti in tako popolnjeno in podpisano imeti pripravljeno na dan 1. avgusta zjutraj, ko bodo popisni uradniki začeli pobirati popisne pole.
Družipski poglavarji in predstavniki zajednic se bodo morali zaradi pravilne izpolnitve popisne pole skrbno ravnati po navodilih na prvi in četrti strani pole.
redbo, s katero so se povišali službeni prejemki državnih uradnikov.
Gr. dr. Skaberne je potem tolmačil razne prošnje in želje. Ro prejetem pojasnilu, da se odredba o povišanju plač tiče samo aktivnih dtžavniti uradnikov in delavcev pri javnih Oblastvih, državnih ustanovah in zasebnih delodajalcih, je prosil, naj se ukrene tudi povišanje penzije za državne in banovinske upokojence in delavce, in med terni je zlasti opozoril na obupno stanje železniških delavcev, takozvanih fondovcev, ki prejemajo pokojnine iz raznih fondov, katere so bili svojčas sami ustanovili s svojimi prispevki.
Visoki Komisar je odgovoril, da bodo povišane tudi pokojnine državnih upokojencev in upokojencev bivše banovine, da se tudi ne bo pozabilo na železniške delavce, da pa sc to vprašanje zaradi raznovrstnosti koristnikov še proučuje.
Popisne pole, ki bi bile nepopolno ali pogrešim izpolnjene, se vrnejo popisancu za novo sestavo.
Kdor v popisni poli zahtevanih podatkov ne bi liotel dati ali bi jih vedoma v celoti ali deloma navedel napačno, se kaznuje v denarju od 500 do 2000 L, v hujših primerih pa z zaporom do treh mesecev.
Družinski poglavarji in predstavniki zajednic, ki jim popisni uradniki ne bi dostavili popisne pole do vštetega 30. julija, morajo sami iti ponjo v občinski urad.
Družinski poglavarji in predstavniki zajednic, pri katerih se popisne pole ne bi pobrale do vštetega 5. avgusta, jih morajo prav tako neposredno oddati občinskemu uradu.
Popis nima prav nobenega fiskalnega namena in velja za dobljene podatke najstrožja uradna tajnost. Podatki so name-
njeni izključno za sestavo statističnih pregledov brefz kakršne koli druge individualne uporabe.
Ljubljana, 6. julija 1941-XIX.
Visoki Komisar Emilio Grazioli.
Nadaljevanje študija slovenskih medicincev
Ministrstvo za narodno vzgojo je dovolilo, da se morejo slovenski medicinci iz Ljubljanske pokrajine, ki so študirali na beograjskem ali drugih vseučiliščih, takoj vpisati na Kr. vseučilišču v Padovi za nadaljevanje študij.
Dijaki, ki se bodo poslužili tega dovoljena, bodo z naklonjenostjo sprejeti na padovanskem vseučilišču, ki jim bo nudilo vse olajšave.
Kdor želi biti deležen teh olajšav, mora čim prej poslati univerzitetnemu rektorju prošnjo ter ji priložiti naslednje dokumente:
1. Dokumente, ki dokazujejo medicinski in kirurški študij ter izpite na beograjskem ali drugih vseučiliščih,
2. krstni list,
3. tri fotografije, izmed katerih mora biti ena overovljena,
4. potrdilo Visokega Komisarijata za Ljubljansko pokrajino, da je prosilec iz te pokrajine.
Ti dokumenti morajo biti prevedeni v italijanski jezik in overovljeni od Visokega Komisarijata tako v izvirnikih kakor v prevodu. Dijaki židovskega porekla ne morejo nadaljevati študija. Prošnja in dokumenti se lahko izroče tajništvu ljubljanskega vseučilišča, ki bo preskrbelo vse drugo.
Aspiranti bodo morali pred nadaljnjimi izpiti in pred potrditvijo vpisa na padovanskem vseučilišču dokazati znanje italijanščine. Za druga pojasnila naj se obrnejo na tajništvo ljubljanskega vseučilišča, ki sprejema vpise do šestega semestra na medicinski in kirurški fakulteti za akademsko leto 1941-42-XX.
Popis prebivalstva Ljubljanske pokrajine
Sprememba območja ne
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino odreja na podstavi kraljeve uredbe z dne 3. maja 1941-XIX, št. 291, ker smatra za nujno potrebno, da se deli občin, katerih sedeži so po novi meji Ljulbljan-slke pokrajine ostali zunaj pokrajine, priključijo tukajšnjim občinam in okrajem.
čl. 1. Začasno se dodeljujejo: občini Št. Jošt (okraj Ljubljana): zaselek Suhi Dol kraja Goli vrh iz občine Trata in kraj Planina iz občine Črni vrh, oba iz škofjeloškega okraja; občini Polhov Gradec (okraj Ljubljana): kraja Setnik (kat. občine Črni vrb) in Setnica, oba iz občine Črni vrh (škofjeloškega okraja); občini Dobrova pri Ljubljani: kraj Toško čelo iz občine Št. Vid nad Ljubljano; mestni
Novi maksi
veljaven
Visoki Korjiisar za Ljubljansko pokrajino je na podlagi naredile št. 17 z dne 9. maja t. 1. na novo določil maksimalne cene, in sicer za prodajo na debelo in za prodajo na drobno. Po gori navedeni naredbi Visokega Komisarja so cene, ki so v ceniku navedene za prodajo na debelo, obvezne za vso pokrajino. Cene za prodajo na drobno so obvezne za ljubljansko občino, za vse druge občine v pokrajini pa veljajo kot merilo. Okrajna načelstva pa smejo po zaslišanju prizadetih strok 'te cene znižati, za morebitno zvišanje pa je potrebna odobritev Visokega Komisarja.
Naslednje maksimalne cene predstavljajo najvišjo dopustno mejo, pod katero se morajo držati dejansko veljavne cene v trgovini na debelo in drobno. Pri tem je upoštevati vse protidraginjske predpise o kontroli in določanju cen in se v nobenem primeru ne smejo zahtevati cene niti v mejah tega cenika v nasprotju s protidraginjskimi predpisi.
V	trgovini na drobno.
Maksimalne cene v trgovini na drobno so naslednje:
1. Kruh, testenine, moka, riž, fižol, krompir
itd.: kruli v kosih od % kg do 1 kg 1.90 L za kg, v kosih od 20 do 50 dkg 2 L za kg, v kosih od 10 do 20 dkg 2.05 L za kg, v kosih do 10 dkg 2.20 L za kg; navadne testenine iz bele moke 6.65 L za' kg; pšenična moka la ničlarica 3.60 L, Ila enotna 2.10 L za kg; koruzna moka fina 1.65, zdrob
1.75 L za kg; riž 3.70 L za kg; fižol nizke vrste la 3.60, Ila 3.25, fižol visoke vrste (preklar) 3.80 L za kg; krompir (vrste „oneida“) 0.95 L za kg.
2. Olje, maslo, mast, slanina: jedilno olje 9.60 L za liter; čajno maslo, 22.80, navadno maslo 20.50 L za kg; slanina sveža 11.80, soljena 12.80, prekajena 15,20 L za kg; mast la 15.20 L za kg.
3. Mleko, sir, jajca: mleko 1.60 L za liter; sir ementalec 17.85, trapist 16.70 L za kg; jajca nad 58 g 0.75, pod 58 g 0.65 L za komad.
4. Sladkor, kavini nadomestki: sladkor sipa 7.05, kocke 7.80 L za kg; cikorija 10.75, figova kava 11.10, žitna sladna kava (Kneipp) 8.60, ržena kava v orig. zavitkih 8.45, ječmenova kava v orig. zavitkih 6.85, ječmenova kava prosta 5.40 L za kg.
taterih občin in okrajev
občini Ljubljana: 'kraji Dobliče, Glinica, Kamna gorica in Podutik iz občine št. Vid nad Ljubljano; občini škocijan (okraj Novo mesito): kraj Jerman vrli iz občine Bučka; občini Sv. Križ pri Kostanjevici (olkraj Novo mesto); kat. občina Veliko Mraševo I (kraj Veliko Mraševo iz občine Cerklje ob Krki; občini Adlešiči (okraj Črnomelj): kat. občina Marindol (kraji Marindol, Miliči in Paunoviči) iz občine Netretič (okraj Karlovac, Hrvatska).
Čl. 2. Ta odredba stopi v veljavo z dnem1 objave.
Ljubljana, 2. julija 1941-XIX.
Visoki Komisar Emilio Grazioli.
nalni cenik
>d 8. julija
5. Šunka, salame, klobase: prekajena šunka
15.20, kuhana 28.50 L za kg; hrenovke 13.70, safalada 12.15, šunkarica 15.20, letna klobasa 13.30, lovske klobase 9.10, kranjske klobase 18.25 L za 'kg.
6. Sveže meso: volovsko: prednji del 7.60, zadnji del 8.35, kravje: prednji del 6.45, zadnji del
7.20, goveji jezik 9.10, pljuča 3.05, srce, vranica, jetra 6.85, ledvice 7.60, vampi 3.80, glava 3.05, možgani 7.60 L za kg; telečje meso: prednji del 8.35, zadnji del 9.50, jetra in priželjc 9.90, pljuča in srce 6,85, jezik 8.35 L za kg, možgani 3.80 L za kos (pri prodaji mesa brez kosti je dovoljeno zvišanje cen do največ 25%; priklada drobovja in kosti ne sme presegati 20% teže); koštrunovina 7.20 L za kg; svinjina: prednji del 10.65, zadnji del 11.80, salo 12.55 L za kg (pri prodaji mesa brez kosti je dovoljeno zvišanje cene do največ 25%).
7. Kurivo in milo: premog Belokrajina koso-vec 19.40, kockovec 18.60 L za kg; premog Kočevje: kosovec 13.70, kockovec 12.55 L za 100kg; mehka drva: za prostorni meter 41.80 L, v kolobarjih po 18 kg 4.55 L; trda drva: 1. vrste 88,15,
II.	vrste 84.35, III. vrste 76.75 L za prostorni meter (cene za drva veljajo za razžagana drva, dostavljena na dom kupca); bukovo oglje 1 L ,ea kg; milo enotno s 50% mastne kisline 9.80, s 40% mastne kisline 8.45 L za kg.
Maksimalni cenik za gostjjpske obrate, veljaven od 14. julija 1941-XIX
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino določa na podstavi naredbe št. 17 z dne 9. maja 1941-XIX za gostinske olbrate mesta Ljubljane tele maksimalne cene:
RESTAVRACIJE
Jedila:
	I	11
	Lirje	Lire
Predjedi 		... 6,—	5.—
Čista juha		. . . 1.50	1.—
Ribja juha		... 7. -	5.50
Juha zakuhana ....	... 2.—	1.50
Italijanski rezanci . . .		2.20
Prikuhe in solate . . .	... 3,—	1.50
Goveje meso.........................4.—	2.50
Telečja pečenka.....................6.—	4.—
Svinjska pečenka.................... 6.50	4.50
Naravni zrezek......................6.—	4.—
Dunajski zrezek..................... 6.80	5.—
Beefsteak z jajcem.................. 8.50	5.70
Perutnina pečena....................10.—	8.—
Bržola..............................6,—	4.50
Rižota.............................. 3.50	2.80
Mali gulaž..........................3.—	2.—
Veliki gulaž........................5.—	3.—
Jetrca, ledvice male................2.30	1.20
Jetrca, ledvice velike.............. 4.50	2.60
Vampi mali..........................2.30	1.20
Vampi veliki........................ 4.50	2.60
Kranjska klobasa 180 g ....	3.80	3.40
Hrenovke............................ 1.90	1.70
Gnjat 100 g.........................6,—	4.—
Salama.............................. 5.70	3.80
Sardelni fileti.....................4,—	3.50
Divjačina . .	.	po	dnevni	ceni
Ribe ....	.	po	dnevni	ceni
Surovo maslo, marmelada . . .	1.70	1.20
Jajčne jedi iz dveh jajc ....	5.—	4,—
Močnata toipla  ....................5.—	2.—
Sladoled v čaši.....................4.—	3.—
Omeleta z zelenjavo.................6.—	—.—
Omeleta z gnatjo....................6.50	—.—
Sadje...............................2,—	1.70
Torta...............................2.60	1.30
Kompot domač........................2.60	1.20
Kompot fini .	.	po	dnevni	ceni
Sir domač 100 g .  ................. 3.80	2.—
Menu................................7.6O	5.50
Italijanski menu........................13.—	7.___
Pijače:
Namizna vina za 1 liter ....	8.40	7.60
Sortirana vina......................... 11.40	9.10
Domače pivo 5 dl.................... 2.60	2.60
Domače pivo 3 dl.................... 1.50	1.50
Domače pivo v steklenicah .	.	.	3.—	3.—
Mineralna voda	1 dl........... 0.55	0.30
Soda 1 dl........................... 0.55	0.30
Malinovec s soda vodo 2 dl .	.	.	1.90	1.—
Limonada s soda vodo 2 dl .	.	.	1.90	1.—
Oranžada s soda vodo 2 dl .	.	.	1,90	'L—
Brizganec...............................1.50	1.—
Domači likerji .	‘............2.30	1.30
Domače žganje	.  ............... 1.50	0.50
Orna kava in kapucin....................1.50	0.80
Bela kava............................... 1.90	1.20
Turška kava.........................2.30	1.50
Caj z dodatkom......................3.—	1.20
Mleko................................... 1.20	0.80
KAVARNE
Kava:
Črna kava............................... 1.70	0.80
Bela kava...........................2.10	1.20
Kapucin................................. 1.70	0.80
Turška kava.........................2.30	1.50
Zamorec.............................2.30	1.50
Žitna kava . /.......................... 1.90	L—
Mleko vroče in	mrzlo ....	1.15	0.80
Tople pijače:
Porcija čaja........................3.—	1.—
Porcija čaja z dodatkom ....	3.80	1.70
Čaj v kozarcu........................... 1.90	0.70
Čaj v kozarcu z	dodatkom . . .	2.60	1.50
Punč grog........................... 3.40	2.—
Limonada vroča......................2.30	l.-r
Hladila:
Malinovec, limonada, oranžada	2.10	1.—
Mineralne vode, sodavica . .	0.60	0.30
Vina;		
Brizganec . 		<	1.90	1,—
čaša desertnega vina (domače)	2.10	1.20
čaša desertnega vina (orig.) .	3,—	1.50
čaša malaga, ohery ....	3 SO	2.65
Cviček 1 liter		9 50	7.60
Navadno belo vino 1 liter . .	lil.40	7.60
Sortirano vino 1 liter . . .	13.70	9.10
Specialna vina		15 20	—.—
Vino v buteljkah orig. 7 dl . .	22.80	15.20
Fmišlkogorski biser		24 70	
Fruškogorski biser 'A litra . .	15.20	—.—
Jedila:		
Smetana		2.30	1 —
Surovo maslo, med, marmelada .	2,10	1.15
Salama, mala porcija 10 dkg . .	3.80	2.—
Salama, velika porcija . . . •	6.80	3.80
Sir, mala porcija 10 dkg . . . .	2.30	i.—
Sir, velika porcija ......	3.40	2.—
Gnjat, mala porcija 10 dkg . . .	3.80	2.—
Gnjat, velika porcija		6 80	3.80
Klobasa			2,—
Klobasa XA		? 30	1.70
Hrenovke		230	1.70
Obložen kruh		■ 2 30	1.70
Zemlja z gnatjo ali salami . . .	2.50	1.75
Kruh z maslom		1 90	1.15
Dunajski zajtrlk		5 30	3.50
Jajca in jajčne jedi		h —	4.—
PENZIJE V HOTELIH
Pri bivanju najmanj 8 dni so za hotele obvezne t£le cene penzij, obsegajočih sobo, zajtrk, obed in večerjo:
hoteli I.	kateg.	(soba z	lastno kopalnico)	.	70 L
hoteli 1.	kateg.	(vštevši	skupno kopalnico)	.	60 L
hoteli 11.	kateg.	(vštevši	skupno kopalnico)	.	50 L
hoteli II. kateg. (brez	kopalnice)	....	40 L
PRIBITEK ZA 'POSTREŽBO
K predpisanim cenam se določajo naslednji prilbitki za ipostrežibo:
restavracije I. kategorije	.......	10%
kavarne.....................................15%
penzije v hotelih...........................10%
Prilagoditev življenjskim potrebščinam in delovnim pogojem
Visoki Komisar Ljubljanske pokrajine je 'Ugotovili nujno potrebo, da1 se začasno izenačijo plače nameščencev in delavcev s povišanimi življenjskimi izdatki. Obenem: je odgodil ureditev pravičnejših plač od sklenitve novih -delovnih pogodb, pri kaiterih bo treba upoštevati življenjske potrebe za vsako kategorijo posebej, produkcijsko kapaciteto in donosnost dela.
§ L da bodo od 1. julija 1941 (XIX.) dalje, z dne 15. marca 1941 (XIX.) ustaljene plače uradnikov in delavcev ter obče vseh nameščencev administracij bivše države Jugoslavije in bivše dravske banovine in drugih javnih in poldržavnih
PRIPOMBE
Obrati I. kategorije so:
Banko Ignacij, Smartinska 3; Černe Jernej, Dalmatinova 15; Dolničar Maks, „Emona“; „Daj-Dam“ Aleksandrova cesta; „Zvezda“ Kongresni trg; „Šestica“ Tyrševa 6; „Slon“ Tyrševa; Košak Jožefa, Prešernova; Majcen Ciril, Kolodvor in Tyrševa; „Metropol“ Masarykova; ..Nebotičnik" Gajeva: ^Kavarna Prešeren" Marijin trg;' „Rio“ Selenburgova; Slamič Josipina, Gosposvetska; „Europa“ Tyrševa; „Figovec“ Na Ajdovščini; „Union“ Miklošičeva; „Kavarna Vesel“ Miklošičeva cesta.
Obrati 11. 'kategorije so vsi ostali, v katerih se prodajajo zgoraj našteta jedila in pijače.
Vsak gostinski obrat, na katerega se nanaša ta cenik, mora na dobro vidnem kraju imeti tablico z navedbo kategorije, v 'katero spada, in cenik.
Vse kakor koli imenovane obratovalnice, ki prodajajo predmete, navedene v tem ceniku, se morajo ravnati ipo določenih maksimalnih cenah.
Glede jedi in pijač, ki niso naštete v tem ceniku, se morajo uporabljati maksimalne cene, določene s ceniki, veljavnimi dne 15. marca 1941-XIX; glede tistih pa, za katere ne bi hile določene maksimalne cene ali bi se uporabljale nižje ko maksimalno določene cene, se morajo še nadalje uporabljati cene, ki so se dejansko plačevale na omenjeni dan.
Vse restavracije, gostilne, krčme itd. so obvezne postreči z menujem. Italijanski menu sestoji iz juhe ali italijanskih rezancev ali riža, mesa ali tri'be ali jajc, s prikuho, sira ali sadja in kruha. Domači menu sestoji iz juhe, govedine z dvema prikuhama in kruha.
'Napitnine so prepovedane. Restavracije 11. kategorije ne smejo pobirati pribitka na postrežbo.
Ta cenik stopi v veljavo dne 14. julija 1941-XIX.
Ljubljana dne 9. julija 1941-XIX.
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli
uradov, kakor tudi privatnih delodajalcev povišane v naslednji meri:
za	mes.	plače	manjše	nego L 600	za	20%
»	»	„	„	„	L 900	„	15%
................ „	„	L 1200 „	12%
»>	»»	»»	,,	,,	L 2500	>r	10%
>•	»	»	večje	»	L 2500	„ 2-50 L
§ 2. Za določitev odstotka povišanja v odnosu k plačam, odgovarjajočim za razne dele meseca, morajo biti minimalni zneski, naiznačeni v § 1, izenačeni tako, da se 'smatra mesec enak 25 delovnim dnevom in teden enak 6 delovnim dnevom.
§ 3. Morebitna povišanja plač, ki so stopila v veljavo pozneje nego 15. marca 1941-XIX, marajo ostati ohranjena, toda so eventualno vkl jučena v nove plače, ka-
kršne nastanejo z iizvedbo poviškov, določenih v § 1.
§ 4. Za delovna razmerja, ki so se pričela pozneje nego 15. marca 1941-XIX, bo izenačenje s povišanimi življenjskimi stroški, ugotovljeno s sporazumi, ki bodo sklenjeni med poklicanimi strokovnimi organizacijami, ter, v primeru nesporazuma, od Delovnega Inšpektorata Visokega Ko-misarijata Ljubljanske pokrajine.
Ta odlok stopi v veljavo z dnem svoje Objave v Uradnem listu Ljubljanske pokrajine.
*
Odlok Visokega Komisarja Ljubljanske pokrajine o povišanju nameščenskih plač in delavskih mezd je nova plemenita gesta in bo 'brez dvoma v naši javnosti deležna toplega priznanja, ker ustreza nujni potrebi in pomaga tisočem siromakov.
Nedavno je bil objavljen nov maksimalni cenik (ki ga tudi objavljamo v današnji številki), ki bo jamčil za red in mero na trgu življenjskih potrebščin in ki najbolj ustreza sedanjemu stanju cen. Posebno pozornost in priznanje zasluži odlok 'gospoda Velikega Komisarja, ker se ne omejuje na posamezne vrste namieščen-stva in delavstva, temveč obsega vse panoge javnih in zasebnih nameščencev in delavcev. Zvišanja prejemkov po zgornji naredbi niso deležni upokojenci. Za upokojence bo izdana posebna naredba. O tem na drujgem mestu, v poročilu o sprejemu deputacije pri Visokem' Komisarju.
Godrnjači
»Doslej smo mislili, da so kronični nezadovoljneži, ki jim nobena stvar ni pogodu, takšni zavoljo' napake v značaju. Zdravniki, zlasti pa specialisti za živčne bolezni pa menijo sedaj, da je vir večnega nezadovoljstva v nepravilnem delovanju žlez z notranjim izločevanjem. Godrnjači bi bili po tern naziranju samo žrtve svojih hormonov. Potrebno bi jih bilo zato po vseh pravilih zdraviti in to zdravljenje bi lahko bilo uspešno, če se bolezen le ni preveč vgnezdila.11
*
Gornje vrstice smo čitali nedavno v nekem listu. Naj ima „Godrnjaštvo“ svoj izvor v »napakah značaja" ali v »človeških hormonih11, v ti debato se ne smemo spuščati, ker nočemo posegati niti v mnenja specijalistov za živčne bolezni, niti v študije psihologov; ugotavljamo iz izkušnje le, da šteje stan upokojencev v svojih vrstah precejšnje število teh eksemplarjev, tako da bi se skoraj nagibali k mnenju, da je to neka stanovska bolezen upokojencev ali da se sploh pojavlja v večji meri z naraščajočimi leti.
Naše društvo bi lahko o tem predmetu napisalo knjige in društveni arhiv hrani bogato gradivo za študij godmjaštva.
Vemo sicer, da ne 'more nikdo vsem ustreči, vendar je pa neverjetno, kaj se vse zahteva od našega društva. Imeti 'bi morali moč delati čudeže, če bi hoteli
Povišanje plač nameščencem in delavcem
vsaij 'deloma Izpolniti želje svojih članov. Pri tem dotičniiki ine upoštevajo težkega položaja, v katerega je prišlo 'naše društvo, niti inovih razmer, v kateriih živimo, ter ne razmišljajo prav nič, kaj se da doseči in kaj ne.
Na drugem mestu poročamo, da je naše društvo izgubilo več nego polovico članov. S tem je odpadla dobra polovica dohodkov našega društva in padla je s temi tudi njegova moč.
Društvo pa naj bi doseglo uspeh za uspehom', kljub splošnim težavam, ki jih čutijo vsi in gotovo v povečani meri še upokojenci.
Eni žele upravičeno povečanje pokojnin; drugi zahtevajo odpravo vseh odbitkov, ki večinoma temelje na zakonitih določilih in bi se morala v ta namen spremeniti dotična zakonodaja. Pri tem pa ne upoštevajo, da morajo tudi upokojenci na ta ali drugi način prispevati za državno gospodarstvo, ki je v danih razmerah naravno v hudi finančni stiski.
Naši člani naj bodo uverjeni, da društvo nikakor ne miruje, da uvažuje in proučuje vse nasvete in predloge ter da budno pazi na pravice in interese svojih članov in 'S tem vseh upokojencev. Zato' naj naši člani raje skrbe za to, da stopijo v naše društvo tudi še vsi tisti upokojenci, ki še stoje ob strani ter s skepso in kritiko motrijo naše delo in morda tvorijo velik del čete — godrnjačev. Vsak člari* naj se potrudi, da pridobi vsaj enega novega člana, ker bi se tako lahko podvojilo število članstva, narasla bi moč društva, pa tudi njegov vpliv in ugled. Sedaj, ko smo izgubili toliko članov, bi bilo to tembolj potrebno in je naša sloga postala nujnost, ki je ne sme nikdo prezreti!
Društvena kronika
»
Četrta seja upravnega odbora društva državnih in samoupravnih upokjencev v Ljubljani, dne 13. junija 1941. Začetek ob 5. uri popoldne. Navzoči: celotni upravni odbor, .izvzemši davčnega ■inšpektorja Bekša.
Predsednik je pozdravil navzoče, ugotovil sklepčnost in pričel sejo.
I.
1. Predsednik je obširno poročal o poteku de-putacije pri Visokem Komisarju dne 28. aprila, o kateri smo poročali že v majnikovi številki Upokojenca". '
2. Kakor smo že poročali, je bil dne 12. maja sprejem predstavnikov vjseh organizacij javnih nameščencev in upokojencev pri Visokem Komisa-rijatu. Te deputacije se je udeležil za naše društvo predsednik. Vzelo se je z zahvalo na znanje.
3.	Tajnik je poročal, da je predsednik učiteljske organizacije povabil na dan 22. maja t. 1. predstavnike vseh organizacij na razgovor zaradi
a) socialne akcije javnih nameščencev in upokojencev in
ib) postopka za predlaganje seznamov izgubljene iimovine nameščencev in upokojencev-izse-ljencev. Tega razgovora se je udeležil tudi tajnik.
Vse učiteljstvo Ljubljanske pokrajine bo prispevalo v mesečnih zneskih od svojih skromnih prejemkov za to socialno pomoč učiteljem-izse-ljencem po 100.— Din ter več ali manj. Tudi predstavniki ostalih organizacij aktivnih nameščencev so se izjavili za podobno akcijo v pomoč svojim tovarišem. Tajnik je izjavil, da ibo poročal o tem predmetu na seji upravnega odbora. Državnih upo-kojencev-izseljencev najbrže ne ibo veliko. Ker je le del upokojencev organiziran, naše društvo nima možnosti apelirati na vse upokojence Ljubljanske pokrajine za mesečrte prispevke. Upoštevati je treba tudi, da prejemajo upokojenci zelo nizke, nezadostne pokojnine. Rešitev tega vprašanja je torej možna na sledeče načine:
1. Prispevek iz društvenega premoženja, ki bi se nakazal Rdečemu križu, oddelku za socialno pomoč;
2. Poziv v ..Upokojencu", po potrebi morda tudi v dnevnikih, za prostovoljne prispevke Rdečemu križu, oziroma društvu za pomoč upokojen-cem-izseljencem.
3. Poziv upokojencem za pristop k društvu Rdečega križa, da bi s tem podprli socialno delovanje društva Rdečega križa.
Ker društvo nima razpoložljive gotovine, ki je naložena v denarnih zavodih, ti pa izplačujejo minimalne zneske v mesečnih obrokih, je predlagal tajnik, da se naj naloži večji znesek od vloge v Kmetski posojilnici ljubljanske okolice, ki znaša danes 16.628.— Din na ime društva'Rdečega križa, oddelka za socialno pomoč. Po daljši debati, v kateri so se predlagali različni zneski, je bil končno sprejet predlog, da se na zgoraj označeni način dodeli društvu Rdečega križa, oddelku za socialno pomoč, znesek Din 10.000.—. Nekemu dolgoletnemu članu upokojencu-izseljenou se je priznala skromna podpora.
II.
Izpremenili smo svoj naslov tako, da se imenuje društvo sedaj samo: „Društvo državnih in samoupravnih upokojencev v Ljubljani".
III.
Tajnik je predlagal, da bi se vršil Občni zbor šele v jeseni, ker je tudi lanski občni zbor zaradi raznih težkoč moral biti šele v novembru. In ker letos itak ne ibo volitev upravnega odbora, ki se je volil lansko leto po pravilih za dve leti, se občni zbor z lahkoto preloži na jesen. Predlog je bil soglasno sprejet.
IV.
Blagajniško poročilo.
Od 2842 članov je na ozemlju, ki ga je zasedla nemška vojska, 1631 članov, na katere društvo ne more več računati. Ostane torej le še 1194 članov. To izgubo članov bo naše društvo bridko občutilo. Tajnik opozarja, da je največ upokojencev v Ljubljani, da pa je večina neorganiziranih. Predlaga, da se vsi ti upokojenci v enem prihodnjih mesecev povabijo k pristopu, in sicer na ta način, da se jim pošlje predmetna številka ..Upokojenca". Seznam vseh upokojencev na ozemlju Ljubljanske pokrajine se bo lahko dobil. Soglasno sprejeto.
Poslovodja PS je prečital imena oseb, ki so zaprosile za sprejem. Izmed teh je bilo 10 9pre-jeteili, ena pa odklonjena. Predlaga, da naj bodo dotičnim članom, ki so ostali na ozemlju izven
Ljubljanske pokrajine in ki so v zaostanku s članarino tega leta, ohranjene vse pravice članstva, ker jim je zaenkrat nemogoče plačevati članarino, dokler se razmere dokončno ne urede. V primeru smrti se upoštevajo vsi neplačani mesečni obroki pri izplačilu posmrtnine. Sprejeto.
Ker je bil s tem dnevni red izčrpan, je predsednik zaključil sejo ob V\l. uri.
Opozorilo vsem članom(icam).
Današnji številki ..Upokojenca” so priložene položnice za plačilo članarine.
Ker bi bilo tehnično zelo otežkočeno, če bi priložili položnice tej številki ..Upokojenca" samo za tis,te člane, ki so zaostali s članarino, so se položnice poslale vsem članom; zato prosimo tiste, ki so članarino že poravnali ali ki jo plačujejo po naših poverjenikih, da shranijo priloženo položnico za 'kako poznejše vplačilo članarine ali jo izroče kakemu tovarišu, ki drugače plačuje članarino ali ki še ni naš član in bi rad stopil v naš krog.
Kdor ni na jasnem, koliko še dolguje, naj pošlje poljuben znesek, vendar najmanj za četrtletje in zapiše na zadnji strani položnice (brez znamke!) željo, da se mu naznani višina dolžne članarine do Ikonca t. 1. Takim članom bomo poslali položnice z navedbo zaostanka. Sicer pa lahko vsakdo na vsaki pošti kupi položnico, samo da jo mora še izpolniti s številko društvenega čekovnega računa 12.431.
Članarina naj se plačuje vsaj za četrtletje. Vsakemu pa je v korist, da jo poravna, če ne za celo leto, vsaj za pol leta. S tem si prihrani večkratno vplačilo poštne pristojbine.
Članarina znaša v lirah zaokroženo na leto 13 L 70 centezimov, za pol leta 6 L 85 cent. in za Četrt leta 3 L 45 cent. (= mesečno 1 L 15 cent.). Pristopnina znaša 1 L 15 cent.
Društvene člane, ki so obenem člani društvenega Posmrtnega sklada, prosimo, da naj ne zamenjavajo pri nakazilu članarine položnice poštne hranilnice. Društveni čekovni račun ima številko 12-131, oni društvenega Posmrtnega sklada pa 17-678. Članarina za Posmrtni sklad znaša mesečno (= 10 Din) sedaj 3 L 80 cent.
Kdor le more, naj nakaže po društveni položnici poljuben znesek za Rdeči križ, v socialno pomoč državnim upokojencem-izseljencem. Predvsem naj to velja onim članom, ki so že poravnali članarino za letošnje leto lahko uporabijo tej številki priloženo položnico.
2e v junijski številki ..Upokojenca" smo opozorili v posebnem članku na to človekoljubno in koristno akcijo v korist našim bednim trpečim 'to-varišem-izselSencem in na dejstvo, di prispevajo aktivni tovariši po svojih organizacijah v pomoč svojim izseljenim tovarišem z znatnimi mesečnimi prispevki, dasiravno niso plače naših aktivnih tovarišev posebno višje od pokojnin. Nesocialno in nelepo bi bilo, če bi se upokojenci izključili od te socialno nad vse upravičene akcije.
Imena darovalcev bomo objavili v našem listu.
Povračilo 1% dodatka državnega doprinosa k uslužbenskemu davku.
Svoje člane opozarjamo, da bo finančna direkcija pri izplačilu pokojninskih prejemkov za mesec avgust povrnila 1% dodatek državnega doprinosa k uslužbenskemu davku za mesec april, maj, junij in julij t. 1.
Izravnava plač in prejemkov za osebje bivše jugoslovanske države in drugih javnih ustanov
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino, na podlagi Kr. uredbe z dne 2. junija 1941-XIX, št. 492,
0 zamenjavi valute 'bivše kraljevine Jugoslavije v Ljubljanski pokrajini,
na podlagi člena 3. Kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX, št. 291, o ustanovitvi Ljubljanske pokrajine,
glede na to, da se je začela zamenjava v italijanske lire dne 19. junija 1941-XIX in ker smatra za potrebno upoštevati, da so se z omenjenim dnem spremenile v italijanske lire plače in drugi prejemki uradnikov in plačevancev bivše kraljevine Jugoslavije, ki službujejo pri raznih državnih uradih Ljubljanske pokrajine, in nameščencev vseh vrst pri upravah raznih javnih ustanov, odreja:
,1. Plače in drugi prejemki uradnikov in plačevancev prejšnjega režima, iki službujejo pri raznih državnih uradih Ljubljanske pokrajine, in nameščencev raznih vrst pri upravah krajevnih ustanov se morajo likvidirati od 19. junija t. 1. dalje v razmerju 38 L za 100 dinarjev.
2.	Prejemki, spremenjeni v italijanske lire v zgoraj navedenem razmerju, se morajo izplačati upravičencem dne 1. julija t. 1., zaostanki pa, ki gredo prizadetim za razdobje od 19. do 30. junija^
1 1., se morajo izplačati čimprej, nikakor pa ne pozneje ko 1. avgusta t. 1.
Ljubljana, dne 26. junija 1941-XIX.
Vi&oki Komisar Emilio Grazioli
Opozorilo
Poštna direkcija objavlja:
Občinstvo se opozarja, da je prepovedano vključevati v običajna in priporočena pisma denar ter da je prepovedano v pismih pošiljati tudi poštne znamke v vrednosti nad 30 lir.
Cenzura pisem za inozemstvo. Da se pospeši odprava pisemske pošte za inozemstvo, so pristojna oblastva izdala nekatere praktične ukrepe. Za pisma se morajo uporabljati kuverte s podlogo, znamke pa se morajo nalepljati na zgornjem desnem vogalu naslovne strani. Pisma, ki ne bodo ustrezala tem določilom, ne bodo mogla biti takoj odpremljena.
Anonimnemu dopisniku članka ^Difficile est satiram n on scribere“. Prejeli smo obe Vaši pismi.
V	drugem pismu se pritožujete ker nismo objavili Vašega prvega poslanega nam članka.
Že ob raznih prilikah smo opozarjali v našem društvenem glasilu, da anonimnih dopisov, zlasti pa — pamfletov — ne objavljamo in da gredo tja, kamor spadajo... tako delajo vsa uredništva.
Vaših dopisov pa nismo vrgli v 'koš, temveč jih hranimo kot žalosten dokument neznačajnost^ propalosti ali pa patološkega zabavljaštva. Morda bomo Vaša dopisa porabili Ob drugi priliki, toda na drug način, kakor si Vi predstavljate. Razumljivo nam je, zakaj niste podpisali člankov s tako dišečimi cvetkami. Upamo, da Vam ne povemo nič novega, če Vas opozorimo na znani rek, da so anonimni dopisuni brezznačajni strahopetci, da
ne rabimo hujšega, bolj primernega izraza. Razumljivo nam je tudi, zakaj niste oddali niti prvega niti drugega pisma na pošto, temveč ste jih menda izven uradnih ur skrivaj vrgli v naš pisemski nabiralnik.
Na zadnji odstavek v Vašem drugem pismu, ki se glasi: „Ce ne bomo v kratkem dobili odgovora na naše upravičene zahteve, se bo začela akcija za splošen izstop iz društva upokojencev in si bomo pomagali sami, — to je mišljenje velikega števila upokojencev" pripominjamo, da se omenjeno mišljenje »velikega števila upokojencev** brez dvoma koncentrira edinole v Vaši anonimni osebnosti. Sicer pa dvomimo, ali ste sploh član našega društva, saj niti ne poznate pravilnega društvenega naslova in najbrže citate naše glasilo pri kakem našem članu. Ce ste pa vendar naš član, Vam bomo samo hvaležni, ako nam prijavite svoj izstop. To ne svetujemo samo Vam, ampak 'tudi vsem drugim, ki si ne upajo s svojim imenom na -dan in vedno le anonimno opozarjajo društvo na zahtevo in težnje državnih upokojencev.
Evo Vam odgovora na obe Vaši pismi in upamo, da bomo imeli odslej pred Vami mir. •
Potniki in nakaznice za kruh, riž in testenine
Z ozirom na odredbo štev. 46 z dne 18. t. m., ki je bila objavljena v »Službenem listu za Ljubljansko pokrajino11 štev. 49 dne 18. junija 1941-XIX, objavlja Visoki Komisariat:
Z dne 21. t. im. se uveljavi racionira-nje kruha odnosno krušne moke, testenin in riža z nakaznicami.
Potniki bodo 'lahko prejemali le kruh, pa čeprav ne bodo imeli nakaznice, a največ za dobo dveh dni. Pozneje jim bo izdana nakaznica, a le za kruh, če se izkaže, da so na potovanju in da imajo svoje bivališče v Kraljevini. V drugih primerih jim bo izkaznica izdana tudi za testenine in riž.
Kdor ne bo imel nakaznic, ne bo mogel prejeti jedil iz testenin ali riža. Potniki, ki imajo nakaznice za jedila in so jim bile izdane v drugih pokrajinah Kraljevine, se jih bodo laihko posluževali v javnih lokalih.
V	javnih lokalih bodo morali vselej odrezati z nakaznic kupone za kruh in za jedila ob vsakršnem konsumu. Z ozirom na to so kuponi za kruh razdeljeni v dva dela, taiko da si bodo mogli njihovi imetniki nabaviti kruh po dvakrat na dan. Za jedila veljajo kuponi, kolikor so testenine in riž na razpolago v kuhinji.
Veljavni so le kuponi, ki se glase na oni ali naslednji dan, ko sc jedila zaužijejo, ne pa kuponi prejšnjih dni, ki potemtakem zapadejo.
Ljubljana, 20. junija 1941-XIX.
Visoki Komisar Emilio Grazioli.
Izplačevanje uradniških prejemkov v Beogradu. Glavna državna blagajna v beograjskem finančnem ministrstvu je
pričela uradovati 5. maja in takoj začela izplačevati prejemke državnim uslužbencem in upokojencem. Izplačala je za enkrat samo prejemke za prvo polovico lmaja in sicer najprej aktivnim, nato osebnim in družinskim upokojencem, obojim, če so doslej prejemali od nje svoje prejemke. Končno je izplačala prejemke tudi tistim uslužbencem in upokojencem, ki žive na drugih področjih.
Preplačila društvenih članov v prid društvu
Petek Antonija, poštna uradnica v p. v Ljubljani, 14.44 L.
Brezovec Franc, orož. narednik v p. v Škofljici, 5.32 L.
Zupan Martin, orož. narednik v p., Globel, 5.32 L.
Bolle Ivan, žel. uradnik v p., Zalog, 0.75 L. Peternel Josip, rud. admin. uradnik v p., Ljubljana, 1 L.
Repič Terezija, vdova po profesorju, Ljubljana, 10 L.
Čebular Ivan, orožnik v p., Ljubljana, 19 L.
Maši novi člani
V	drugem četrtletju 1941 so pristopili sledeči novi člani:
108. Belovsky Oldriška, vdova po poroč., Mirna,
109. Burda Julij, višji geometer v p., Ljubljana,
110. Dekleva Ivan, poštni zvaničnik v p., Ljubljana,
111. Ferenčak Rudolf, major v p., Ljubljana,
112. Fabjan Ciril, žel. uradnik v p., Ljubljana,
113. Gajšek Terezija, vdova po žel. uradniku, Ljub-
ljana.
114. Grailand Frida, vdova po učitelju, Ljubljana,
115. Huber Srečko, žel. pristav v p., Ljubljana,
116. Hočevar Alojzij, višji tehn. svetnik v p., Ljub-
ljana.
117. Jug Alojzija, vdova po žel. kretnikiu, Ljubljana,
118. Jeločnik Olga, vdova po kapet. vojn. broda, Ljubljana,
119. Janežič Alojzija, vdova po strojniku, Ljubljana,
120. Jug Mihael, polic, detektiv v p., Ljubljana,
121. Kralj Antonija, vdova po okr. tajniku, Črnomelj,
122. Kralj Ivan, polic, nadzornik v p., Ljubljana,
123. Lapajne Janez, preglednik fin. kontr. v p., Ljubljana,
124. Movrin Cecilija, vdova po naredniku-vodniku, Ljubljana,
125. Mencinger Irma, vdova po ban. svetniku, Ljubljana,
126. Orel Josip, viš. polic, stražnik v p., Ljubljana,
127. Piki Karl, šol. upravitelj v p., Ljubljana,
128. Petač Ivan, žel. uradnik v p., Ljubljana,
129. Presl Mihajlo, 'šolski inšpektor v p,, Ljubljana,
130. Potočnik Marija, vdova po admin. kapetanu, Ljubljana*
131. Pajnič Edvard, žel. uradnik v p., Ljubljana,
132. Pelan Ivanka, vdova po orož. naredniku, Brezovica,
133. Požar Ivana, vdova -po šol. upravitelju, Ljubljana,
134. Repič Terezija, vdova po profesorju, Ljubljana,
135. Rasti Marija, vdova po drž. mojstru, Ljubljana,
136. Or. Skaberne Franc, načelnik pokr. uprave v p., Ljubljana,
137. Sadar Lea, vdova po učitelju, Ljubljana,
138. Skorpik Josip, žel. strojni mojster v p., Ljubljana,
139. Tom Olga, vdova po strojevodji, Ljubljana,
140. Trobec Ferdinand, šol. služitelj v p., Brezovica,
141. Urbas Neža, vdova po orož. naredniku, Dol. Logatec,
142. Vobič Amalija, učiteljica v p., Maribor,
143. Zamida Berta, vdova po viš. ravnatelju, Ljubljana,
144. Zupanc Franc, žel. zvanicnik v p., Ljubljana.
Praktični nasveti
Znak časa, pomanjkanja in stiske, je, da se pojavljajo v vseh dnevnikih nasveti o uporabljanju stvari, iki so se doslej zanemarjale ali sploh prezirale. Z večjo ali manjšo vnemo i-n prepričanostjo priporočajo pisci dotičnih novic koristnost ali redilnost te ali one rastline, ki more služiti kot nadomestilo za doslej običajno živilo, ki je postalo redko ali zaradi svoje cene nedosežno.
Poleg surogatov za kavo, iki je vedno redkejša, se priporočajo razna nadomestila za čaj, ki se je na ceniku dvignil v nebotične višine. Med drugim se priporoča lipovo cvetje, ki daje posušeno okusen in zdravilen čaj. Nadalje razne domače in zdravilne rože in rastline: trpotec, pelin, lapuh, meta, omelica ter nešteto trav in zelišč, ki so dragocena zdravila; priporočajo tudi peclje češenj, robidovo in jagodno listje, od borovnic pa tako jagode, kakor listje, ker je posušeno prav dober čaj, pozneje pa tudi posušene olupke. jabolk. Nekomu pa se je zdelo potrebno pripomniti, da mestna občina ljubljanska ne 'vzdržuje parkov in nasadov ter drevoredov za tako udejstvovanje prebivalstva, to je za nabiranje čajev in drugih zelišč.
Da so gobe izborno in izdatno redilno sredstvo, ki nadomeščajo lahko tudi meso, je znana stvar, zato se ni čuditi če ti svetovalci priporočajo tudi nabiranje gob, ki je hkratu tudi zelo dobičkanosno.
Praktični svetovalci se zlasti izživljajo v hvali tistih predmetov, ki jih še lahko dobivamo na trgu v večji meri in glede katerih še ne čutimo toliko pomanjkanja. Tako nam vedo povedati, da je 100 gr fižola enako 300 gr mesa; vedo nam povedati, o čudovitih snoveh, kf jih obsega krompir, zlasti pa prihajajo do veljave rejci malih živali, ki so v resnici sedaj na mestu, in priporočajo to stroko vsem svojim prijateljem in znancem. V prvi vrsti pridejo v poštev kunci, kokoši, pa tudi ovce in zlasti koze., Kaj poreko k temu naši gozdarji, ki so pravi sovražniki koz,
nam ni znano, mislimo pa, da s preveliko propagando za gojitev koz ne bodo imeli veselja, zlasti ker je znano, da koze v resnici ne koristijo gozdarstvu, temveč delajo v gozdih škodo in zato veliko skrbi gozdarjem. Kljub temu je upravičeno ime, da so koze kravice naših družin.
Važno je tudi, da ob pomanjkanju živil pazimo, da se živila ne pokvarijo in da uživamo samo zdrava in snažna živila. Taka praktična navodila in nasveti so v resnici potrebni in tako čitamo
tudi navodilo, kako je treba piti mleko, češ piti mleko, za to pač ni treba posebega znanja. In vendar koliko je ljudi, ki nimajo pojma, kako je trčba piti in zavživati mleko.
Zato priporočamo tudi mi svojim članom, da čitajo taka navodila v dnevnikih in se ravnajo po njih v sedanjih časih, da* si vsaj nekoliko olajšajo skrbi in težave in izboljšajo po možnosti svoje življenje.
Vročina |e opasna: pazite na prehrano in obleko!
Nekaj splošnih navodil za vse ljudi
V	času velike vročitve sta bistveni točki našega življenja skrb za obleko in prehrano. Zrak in svetloba sta regulatorja temperature v človeškem organizmu. Zato je zelo važno, kako se prehranjuj črno in oblačimo, da vzdržimo v telesu potrebno ravnotežje in se na ta način očuvamo nevarnosti. Izkušnja uči, da prekomerno uživanje pijače zviša 'krvni tlak in poveča delovanje srca. Pomanjkanje tekočine pa zopet ustvarja v organizmu neprijetne občutke, ki se jim1 pameten človek lahko izogne.
DijeHa
Dijeta ne pospešuje krvnega obtoka, ampak ga ustavlja. Delovanje želodca, obisti in črevesja se poleni; prebava torej ni več normalna. Vse to je treba pri določanju dijete upoštevati. Najbolj priporočljiva so živila, ki vsebujejo mnogo kis- , line. Sem spadajo salate, kislo sadje in mladi paradižniki, ki so v tej vročimi posebno dobri in razbremenilni. Tudi hladno sadje je izvrstno. Mesa se naj ljudje po možnosti izogibljejo. Vročina ga ne prenese, ah pa nastanejo neprijetne posledice. Meso je težko prebavljivo in porabi mnogo želodčne kisline.
Za pijačo sta najpriporočljivejša malinovec in citronada. Sladoled učinkuje razbremenilno le na jezik in usta. Njegov učinek pa ni trajen. Mrzlo pivo je dobro, lahko vino s slatino tudi. Alkoholne pijače učinkujejo povoljno le mimogrede in so bolj iluizoričnega značaja. Pozneje so to nad pivcem maščuje.
Obleka
Najvažnejši toplotni regulator je. koža. Pravilo je torej, da bodi koža kolikor mogoče prosta. Hlače naj bodo široke, bluze ohlapne. Tudi dame naj upoštevajo ta načela. ^
Direktna solnčna svetloba pa povzroča rada hiperemijo zgornjih delov života. Posledica tega je često solnčarica, ki se pojavlja v lažji in težji obliki. Ena najvažnejših nalog poletne higijene je torej odvračanje krvi od glave. Da se to doseže, se moramo umivati. Jako dobro denejo kopeli nog.
Oči ščitimo pred solncem z barvastimi očali — bodisi zelenimi ali dimastimi.
Kdor lahko hodi brez klobuka, naj se ne pokriva, kdor tega ne prenese, naj si omisli lahko pokrivalo'. Zelo dobro učinkuje polagnje mrzlih krp na tilnik in vrat, mrzle kopeli za roke, masaža z ledom po celem životu in posebno v bližini srca.
Kopaj se previdno!
Voda je najnaravnejša obramba pred veliko vročino. Vendar ni misliti, da je dobro, če ležiš nepretrgoma v vodi. Najkoristnejše je, če se najprej solnčiš, potem greš v vodo in to ponavljaš, dokler ti prija. 'Preden greš v vodo, pa učinkuje izvrstno mrzla prha, po kateri se o tri z brisačo. ,Kdor rad leži ure in ure v vodi, naj se da prej zdravniško preiskati, če ne škodi to njegovemu organizmu. Med kopanjem ne jej in ne pij, temveč počakaj, da »staviš vodo.
Šport.
Športno udejstvovanje je v vročini zelo problematično. Niti veslanje ni koristno vsakemu. Športov, ki te utrudijo, se izogibaj, če hočeš dobro samemu sebi in 'drugim.
iiiiiiioiiiiiiiiiiiiii-hiiiiiiiiiižihhiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiii-iiiiiiiiiiiiiiiviiiiiiiiiiiiii-hiižiiiiiiiiiihiiižiii
Društvo intervenira za vsakega člana brezplačno v vseh osebnih zadevah pri vseh centralnih oblastvih.
!!!!iiilli!l!!!;!ll!!illiiiill!!!!l!!!illi!l!i!!!!!l!lill!!l!!!l!i!!!liiii!l!l!l!K!l!illl!lll!lll!lil!ili!l!l!!!!!!!liili!!!!!!
Društvena pisarna je v VVolfovi ulici 10 preko dvorišča v drugem poslopju, 2. nadstropje. Telefonska št. 45-53.
Uradne ure v društveni pisarni ob delavnikih od 10. do 12. ure dopoldne; če je pisarna popoldne odprta, se morejo tudi popoldne dobiti informacije.
*
Člane, ki se obračajo pismeno za razne informacije in intervencije na društvo, prosimo, da prilagajo za odgovor znamko za —.50 lir.
Glasilo Društva državnih in samoupravnih upokojencev za bivšo dravsko banovino v Ljubljani. Predstavnik dr. Ivan Vrtačnik. — Odgovorni urednik Anton Spende. — Tisk J. Blasnika nasl., Univerzitetna tiskarna in litografija, d. d. v Ljubljani. Predstavnik L. Mikuš. — Vsi v Ljubljani.