Pretioii v prcfefclosfi Iib danes. Umetnost gradnje predorov je že bila znana starim Egipčanom. V starodavuih čaaih je bilo veliko podzemeljskih bivališc ter grobnic, ki so bile v naravnih ali umctnih jamah tcr votlinah in so bilc med seboj zvezane s podzemeljskimi hodniki ali predori. Egipčanski faraoni so začeli koj po zascdbi prestola z gradnjo predora, ko jc vodil do njihovc grobnicc. Razkrili so staroepip- čanske predore, ki so vodili 100 m vodoravno v hrib, nato pa 90 m poševno navzdol in slednjič v grobnico. V Palestini so bile predorne zgradbe zelo važnega pomena. Pod vlado kralja Hiskiasa so izvrtali 500 m dolgi Sliiloah predor, katerega so pričeli, kakor nam to pove v skalo vsekan napis, delati od dveh strani. Ta predor je služil za vodovod. Rimljani so napravili pod cesarjem Claudijem, da bi izsušili iz zdravstvenih ozirov Tusinsko jezero, 5 in pol km dolgi tunel, ki je bil po opisu zgodovinarja Plinija najbolj znamenita zgradba tedanje dobe. Zaposlenih je bilo 30 tisoč delavcev in delo je trajalo 11 let. Tudi skrivni podzemeljski hodniki, katere so izkopavali in obokali v srednnjem veku, so bili predori. Pravzaprav pa jc začela siliti gradba predorov v ospredje v 19. stoletju. Veliko občudovanja je vzbudil predor pod londonsko reko Themso. To dclo so otežkočali razni podzemeljski izvirki. Šele za tem tunelom so začcli tudi po drugod vrtati predore pod rekami. V Ne\vyorku jc }'eka Hudson na več mestili podkopana in opremljena s predori. Konečno so zgradili še 2 in pol km dolgi predor za avtomobile. Veliki predor pod reko Labo v Hamburgu je bil predan promeiu lcta 1911. Stara rnisel: spojiti Angleško iu Francijo s predorom pod morjem, se jo doslej uveljavljala edino v povestih. Baš omenjeno misel je sprožil kot prvi francoski inžener Matthieu leta 1802 in je bil tozadcvni načrt predložen angleškemu državniku Foxu in francoskemu cesarju Napoleonu. Fox je bil ves navdušen za predor. Napoleon pa odločno proti. Ob času Napoleona III. je bil tudi načrt podmorske zveze Francije in Anglije v ospredju in so se že tudi vršila preddela. Tokrat so onemogočili dograditcv Angleži, ki so se bali, da bi ne postal predor preveč vabljiv za upad Francozov na Angleško. Prvi tunel skozi Alpe, takozvani »Hauenstein predor«, so začeli vrtati leta 1853 in so ga dogotovili v šestih letih. Spomladi leta 1882 je bil predan prometu veliki Šentgothartski predor. Z njim je bilo ustvarjeno pravo svetovno čudo, odprta udobna zveza med severno ter južno Evropo. Za gradbo tega tunela je bilo potrebnih clevet let. Najbolj znamenit prcdor skozi hribovje je Simplon tunel, ki vodi skozi hrib v višini 700 metrov. Pri tej zgradbi je bila velika težkoča vročina 56 stopinj C. Največji predor na svetu je Moffattunel v Združcnih državah in je bil otvorjen leta 1928.