147. številka. Trst, v sredo 2. julija 1902. Tečaj XXVII ..Kdlaoat" i » takrat »* runi a eden ur srčiko*. ob 4. ari tvećer. 'tr«lje so — podkovani stariši deklice, tem laglje najde \>eaiožnega protektorja ! Jasno je torej, zakaj deklice, katerih stariši žive v l>olj skromnih gospodarskih razmerah, in so postavljeni na niže socijalno stališče, vcč.noma morajo čakati leta, predno prihajajo do kruha! Neki naš okoličan bi nam znal mnogo pripovedovati y Um pogledu. Kar je doživel <>n, je zelo poučno in značilno za naše razmere na j,olju šolstva. Poslal je svojo hčerko v iaške šole. Stradal je, pri trgoval si je od ust, »la jo je le izšolal to svojo hčerko. SLedoj e je vendar — dostradal. Deklica je absolvirala učiteljišče. Mož se je oddahnil. Blažila ga je zavest, da je svoje dete dovel do kruha. Ni mu bilo mari prebito stradanje, niso mu bile mar: vse žrtve, samo da je mogel reči, da je lepo in pošteno izvršil svojo očetovsko dolžnost Že je videl deklico, kako -i lepo in pošteLo služi svoj kruh — sebi in njemu v čast..... Ali mož je gledal..... fato morgano. Deklica je imela lepo spričevalo, ki jej je dajalo vso pravico do čafctncga mesta učiteljice. To spričevalo jej je dajalo vso pravico do kompotiranja. In te pravice jej tudi nikdo ni tajil ali odrekal. Kompetirala .n prosila je ko^kor je le hotela. Njena pri- Na.ianila tiskarn« conjorcija lista „Edinost,, v Trst zadevanja je podpiral seveda tudi skrbni oče. Hodil je okolo laške gospode, krivil svoje liciIti**. P™'L>r_ JP^ifi.. avoitf in leta, dokler jej ni prišlo žalostno prepričanje, da zanjo — siromašno okoliČanko — ni kruha v občini tižaški ukljub vsemu ab- solviranemu učiteljišču.....! Skrbni oče se je slednjič moral odpovedati svojim lepim sanjam, gospi ca pa je prišla do heroičnega sklepa : sedaj pere doma s svojo materio umazano perilo laški g o s p o <1 i ! ! Tudi na laški komunalni realki in na ko munalnem gimnaziju je jasno vidna tendencija po odklanjanju otrok iz revnejših slojev. Tudi priliko, ko so gospodje v mestnem svetu baje prišli do spoznanja, da treba štediti, so porabili v povspeševanje te tendencije. Tudi o tej priliki so mahnili po revnejših. Takrat se je oglasil demokrat (o ironija!) Rascovich b predi'gom, naj se šolnina strožje iztirjuje. In ta predlog je občina tudi vsprejela. A, da se umejemo, če govorimo o »revnejših« ne mislimo samo na delavske sloje, kajti tudi izven teh jih je na tisoče in tisoče, ki komaj zmagujejo stroške za šolsko izobraževanje svojih otročičev ! Tu en izgled. C. kr. uradnik XI. plačilnega razreda, oče večih otrok, ki pa mora bivati izven Trsta, in vsled tega vzdrževati sebe posebej in družino v mestu posebej ter mora na dveh krajih trositi za živež in hrano — tak uradnik spada gotovo med take reveže, ki so vredni vseh obzirov in o'ajšav/a pošiljanje otrok v šolj. Od takega reveža so tudi neizprosno tirjali šolnino ! Proti takemu zistemu v šolstvu je borba menda opravičena. Takov zistem, ki onega, kateri ne more plačat-, izključuje od največe dobrote, je menda nedemokratičen par excel-lence. Tu je res važen kos socijalni ga vprašanja. A proti temu zisterau v tržaškem šolstvu vodi boj doBedaj — čisto osamljena — le naša slovenska narod-ia stranka ! Politični pregled. V Trstu. 2. julija 1902. Deželni zbori. Istrski. Ta deželni zbor bo imel jutri ob 11. uri predp. svojo sejo. Med drugim je na dnevnem redu PODLISTEK 37 MELITA. Povest iz naše dobe. >pmal Josip Evren Tomil ; prevedel Radi. Prvi del. IV. »Jako rada!« je rtkla Melita kratko, ali ljui>eznivo in sela z\ glasovir ter položila počasi svoje nežne roke na tipke. Nikolaj in ona šta t-e isti hip pogledala in mladi umetnik je pristopil k njej. »Kaj mislite igrati ?« — jo je vprašal. Melita mu je dala odgovor s tihim glasom, da ga nihče ni mogel slišati. »Ah, to je izvrstna ideja !« je rekel Nikolaj. »Prosim pozor, gospodje in gosj>e ! .....Chanson 1 rire«, tega se ne sliši sleherni dan«. Od navzočih gostov, razun dveh, treh, komaj da je kdo čul to vrsto produkcije. V sobi je nastala radi t?ga obča tišina, ker so vsi pričakovali nekaj nenavadnega, izrednega. In ni*o s« prevarili. Melita se je sama spremljala na glaso-virju, Ker drugače ne bi mogla proizvajati produkcije, o katerej je trebalo tudi improvizacije. Ob spk šni na. etosti — včasih je bil mladi maestro nestrpljiv in razburjen — ee je pričel Melitin pevani smeh. Iz prva se je slišalo, kako se ona sama smeje, kakor da bi se šalila, ali koga dražila, potem je ta smeh prešel v pravilne zvoke, a zatem je sledil smeh iz vsega grla. Potem se je čulo hihitauje starega viveura, prosto smejanje poulične deklice, in dobrodušen smeh Česti-tega seljaka. Melitina publika je poslušala to predavanje z velikim uživanjem, da-si jih je bilo malo, kateri so mogli njen pevani smeh z umetniško tehniške strani dostojno oceniti. Oduševljenje slušateljev je postajalo vedno veče in je doseglo svoj višek, čim je Melita svojo produkcijo zaključila smehom, ki je izviral iz njene lastne individualnosti. V tem smehu je bila razločno izražena objest, ponosno kljubovanje in razkošje duše, katera teži za nečem, kar mora doseči. Vso svojo duševnost, kakor je bila v isti hip, je zlila v ta smeh, a ta njen glasbeni portrait je najbolj navdušil goste. Ko je vstala od glasovirja, so jo pozdravljali od povsod vskliki in ploskanje. Gospe bo jej čestitale in stiskale roko, a grofica gospodinja, vsa razveseljena, jo je prijela z obema rokama za glavo in jo poljubila na čelo. Pri njej je stal Branimir, kateri je bil tudi poročilo verifikacijskega odseka. Odsek predlaga, naj deželni zbor blagovoli zaključiti- d J» 9«.troli + o»T r. r, o 1 Veto- d i p a v volilnem okraju kmetskih občin Voloskoin Podgrad odobri. Tako je odločil verifikacijski odsek ; jutri pa bomo videli, kako odloči i tal. večina. V dalmatinskem deželnem zboru je poslanec Prodan predlagal, naj se sklene, da bo praznik sv. Cirila in Metod ja zapo v« <1 in praznik. Trozveza — obnovljena. O posledicah, ki uavstajajo za nas Jugoslovane iz dejstva, da je trozveza obnovljena, oziroma o zahtevah, ki jih stavlja dejstvo do nas Jugoslovanov v Primorju, hočemo govoriti še posebej. Z.i danes pa naj označimo tu, kako n. pr. praška »Politik« komentira to dejstvo. Mesece in mesece že je vse novinstvo, ki piše za trozvezo, zatrjalo, da na obnovljenju trozveze ni dvom ti. Sida j pa vendar tako razišao veselje. Praški list si tolmači ta Čudni pojav tako, da je bilo premagati veli kih težav in da je bila trozveza v nevarnosti. Sicer pa je trozveza izgubila svoj prvotii pomen. Ako se ta zveza tudi danes še označa kakor garancija miru, je to daleS pretirano. Mej vsemi zmešnjavami v Kitaju, ko je bil svetovni mir res vsaki hip v nevarnosti, se nikdo niti spominjal ni ekzistence trozvezne pol tike. In ker se cilji svetovne politike raztezajo sedaj na objekte, ki so daleč proč od Evrope, tudi v bodeče trozvezna politika ne bo imtla prilike uplivati na ohranitev evropskega miru. Praški list opozarja se posebno na krčevita prizadevanja Ntmčije, da Italija ostane v trozvezi. To priča, da ima Nemčija najveći interes na tem, da se trozveza ohrani. »Politik« opozarja tudi na neko okolnost, ki mora vzbujati bojazen v nas Avstrijcih, na okolnost namreč, da je grof Biilow — da pridobi Italijo za trozvezo — posredoval med to poslednjo in A\stro- Ogrsko ozirom na trgovinsko pogodbo. Ali z drugimi besedami : Avetro-Ogrska bo mirala plačevati z gospodarskimi žrtvami, da je — Nemčija mogla doseči svoj cilj ! Saj priznavajo — ozirtm na obnovljenje trgovinskih pogodeb — celo avtoritativne »Hamburger Nachrichten«, da je Italija najboljih nad, da dobi novih ko- ves osupel in začaran, da je vsak hip ponavljal l>esede: »Divno, nenadkriljivo!« Melita mu je v znak hvale za toli iskreno priznanje nudila roko, katero je on poljubil srčno in z največim spoštovanjem. »Naj legija hudičev odnese brez sledi to vašo grofovsko krono!« se je oglasil sedaj Nikolaj. — »Ona je kriva, da je ta vilinski smeh izgubljen za svet«. Melita je s smeškom na obrazu motrila umetnika, ki je govoril to popolnoma resno. To jej je bilo nekaj nenavadnega. »Ta glas, je nadaljeval z istim tonom Nikolaj, obrnivši se proti grt fu Orfeju, kakor da apeluje na njega kakor očeta, »bi se ga moralo BliŠ/ti v obeh svetovih, na tej in na onej strani oceana, da bi se mu narodi divili in klanjali«. »Dopuščam.... Res, Melita ima krasen glas«, se je začel izvijati grof, »ali to ni še razlog, da mora biti pevka. Deklica njenega stanu se ne posvečuje tej umetnosti brez osobi tega povoda...« »A umetniška slava, kolosalni dohodki?« mu je padel v besedo Nikolaj. »To dvoje more preslepiti plebejsko deklico«, mu je odgovoril grof: »Ko si pevka, ki ni prišla iz viših društvenih slojev, steče slave iu dohodkov, s katerimi more sijajno živeti, se često izneveri cilju, za katerim je risti od Avstrije, a Nemčija je tudi uverjena, da bodo trgovinske pogodbe ugodne zanjo. fn m^H lr«m/>nnmfl ItsJiinnskjih dobrih zrno nasa monarhija. In ce se hočete vfcueu, kaj je krvava ironija, vam povemo še, da je avstrijski minister za vnanje stvari — kakor poroča neki dobro obveščeni berolinski list — izrekel nemškemu kancelarju zahvalo na njega posredovanju. Slednjič pa mora vzbujati sume in dvome tudi dejstvo, da so gospodje diplo-matje zaključili, da se trozvezna pogodba tudi letos ne objavi! Oemu to prikrivanje? Će so tej zvezi nameni res tako — kako bi rekli — plemeniti: zakaj nočejo žnjo pred svet ? ! Ali pa se na vse zadnje morda tu oziri na avstrijsko diplomacijo, ki se morda vendar nekoliko ženira pred — lastnimi državljani?! Vsaj do sedaj se je v Primorju trdoviatno vzdrževala v«.st, daje v pogodbi z Italijo neka tajna klavzula, ki določa postopanje a v -strijke vlade vtem našem nesrečnem Primorju!! Boj med Dunajem in Budimpešto. Včeraj že smo sporočili, da je bilo predvče-rajnjim na Dunaju skupno uiiniatersko posvetovanje pod predsedstvom cesarjevim in da je bil temu posvetovanju bržkone glavni namen ta, da posredovanje vladarja zopet zbliža oba ministerska predsednika. Kadaljna poročila, ki prihajajo z Dunaja o tem boju med Dunajem in Budimpešto, potrjajo gornje domnevanje. Občevanje med obema mi-nisterskima predsednikoma da je bilo popolnoma pretrgano in da sta se tudi osebno popolnoma odtujila eden drugemu. Na predvčerajšnjem posvetovanju da sicer ni prišlo do zbližanja v stvari sami, ali našla da se je zopet nit za nadaljnja pogajanja. Vsakako so se — pravi »Neues 'VViener Tagblatt« — prijazneje razšli nego so se sešli. Potovanje italijanskega krali a v Petrograd in Berolin. Uradne vesti iz Rima poročajo, da laški kralj tekom tega meseca obišče Petrograd, proti koncu avgusta pa Berolin. Kralj ni še določil, da li ga bo na tem potovanju spremljala tudi kraljica ; gotovo pa je že sedaj, da pojdeta s kraljem na potovanje tudi ministerski predsednik Zanardelli in minister za vnanje stvari Prinetti. Na teh sestankih1 vladarjev pride hlepela, osobito, ako ima razun svojega krasnega grla tudi lep obraz in omamljive oči. Najde se blaziran aristokrat ali bogatin, kateri jo vzame za ženo, a s tem se zvrši njena karijera ; svetovna slava se zgubi, a umetniško življenje prestane. Da doseže to srečo, ni treba deklici iz starega, uglednega plematva sirom sveta peti in glumiti drugim na veselje... To je pod našim dostojanstvom...« »Gospod grof ima prav«, se je oglasil Branimir, kateri je pozorno poslušal, kar je govoril grof Orfeo. Ne, to se njemu nikdar ne bi moglo sanjati, da bi Melita postala pevka. Ves nimbus, s katerim obsejana je stala sedaj pred njim kakor kako božanstvo, bi se razpršd in pozgubil, čim bi ona postala pevka. Ta opomba Rudnićeva je le še bolj razljutila Nikolaja. »Gospoda imata o umetnicah jako konservativna načela, katera so se preživela, zastarela«, je rekel umetnik pikro. »Naši nazori o tej stvari gred6 jako narazen, ^keda za komteso !« Rekši to, je šel Nikolaj dalje.... Ozlo-voljil Be je, poslušaje grofovo razlaganje. Gredč mimo Melite, ni si mogel kaj, da jej ne bi rekel : t< rej romanski svet v doti ko z germanskim in slovanskim «vet(m. \%akako je znamenje casoT, da laški kralj, ki ima itak slovansko soprogo, pojde v o torke k mf Ročnemu slovanskemu carju. I)a italijanski kralj ne misli na potovanje na Dunaj, temu so znani vzroki. Po evroj>eki kon-telaciji, po razvršeenju v tro zvez<> in dvocvczo, hi morala italjanskega kralja vsakako prej vod ti pot na Dunaj, nego v Petrograd. Ali tu so vmes odnošaji med oficijelno Italijo in Vatikanom. Oziri na Stolico pa s> na avstrijskem dvoru m< o neji. nego mi»e! na trozvezno politiko. V K mu vedo dobro, da ni misliti na t), da bi avstrijski cesar — dokler bo trajala napetost med oficjelno Itai_<« in Vatikanom — v H i m u vrnil obisk italijanskega kralja na Dunaju! Zato pa ubira poslednji puti pač v PetrogrnH, nikakor pa ne na Dunaj ! Italija. Včeraj se je zaključilo zaseda-n e italijanske zbornice in so poslan« odšli na fK.ltrtue j^»eitan'e. Nekateri rimfki jtoro- v kratkem odstopi min;ster zaklada di Krogfio ter da ga !>*» nasledoval neki odličen parb mentarec, kateri ua je že jedenkrat bi! ro uifetpr zaklada. Tržaške vesti, >1 na fra u ca parola«. Danes nam je d šla p d tem naslovom prva š evilka tega organa nove I>ompierijeve stranke »Domenico i i ssetti«. List ne bo redno izhajal, temveč e od slučaja do slučaja. V tej prvi številki je č.tati kaj os r > kritiko vladajoče kamori-stične stranke ia p.sebno tudi postopanja predse in ka laškega političnega društva »Pa-triac g. Uscussija. Za danes pr znajemo, da novi list stvarno in s pripadajočo mu k. mj»etecco zadira svoj kritični nož v gnjilav % ladajoče kamore. Kamori-tiČai listi ne bodo mogli kar ignorirati kritike tega lis:*, kakor - ► si to komodao uredili nasproti bivšemu »Avantiju« in sedanjemu »Sc»le«. Da spregovorimo tudi ini svojo — to se u meje. Kavnopravnost ua državnih uradili. Ved ao |*>go3t je nam dohajajo pritožbe, da se sloven-ki raznovrstni rekurzi proti odmeri davke v j;-ko jKičasno aii sploh ne telujejo. Da.si moramo t i najostreje or>sojati, se nam p j vendar ne dozdeva prav nič čudno, ako p in slimo na že slavnoznano birokratično — »Xjag!o-t«. Kar se tiea reše\anja rekurzov na tukajšnji tiaancni direkciji, pa isto tudi običajno »naglost« daleč prekaša, vsled česar smo se hoteli nekoliko po bližje prepričati o vzrokih takemu zavlačevanju. Glavni v aro k, la se ravno slovenski oziroma hrvatski re-kurz: tako počasno rešujejo, tiči v tem, da e na finančni direkciji jako malo slovenskih a hrvatskih uradnikov, in kar jih je, morajo poleg svojega rednega dela opi uvijati tudi p sel pieiag.-iteljev laškim in nemškim uradnikom, kateii ne poznajo našega jezika in vsled tega ne morejo reševati onih slovenskih opravil, ki spadajo v njih rež'rat. Kakor znano je bil za časa ministrovanja fiamčneg* ministra dra. Kaizla, na tu-ki.jinji riaančni direkciji us anovljen poseben k ur z, v katerem so se nesloven-ki uradniki učJi s. jvenšč ine; ta kurz pa je bil takoj p o »Vaš paj a je grozen ti iiter. kar se tiče umetn >sti«. »Jaz sem vedela, da se spiela«, mu je o'govorila Melita ia, smej( ča se potiho, gledala je z a uuutoikon, ki je sel isktt mar kezo Mar v, u ve rje n, da mu ona povrne dobro voljo. Ta dama ga je čudo zanimala. Zdelo se mu je. kakor da se žnjo več let j ozna. Njen način občevanja z ljudmi, ki so jej ugajali je bil tako intimnega karakterja, da so osebe, Irater h prej Zj i ti videla nif za kratek. ca* « beevaie z Djo kakor stari znanci. Ko e prišel Nikolaj k n.arlez\ se je i v n o iaz/ variala z grot nn Arturom, s ka terirn se je mal > prej pomirila, ali pod po gojeni, da ga p.*d št;r mi očmi sine imenovati svojim »bebč-em« pa tudi on njo isto takof ako ga očara. Grof Artur je uinel takrat povsem dobro, da so to avanc, katere si dovoljuje niarkeza nasproti njemu. Ta mlad', »•veži in jedri »'č č* jo je vendar privlačil, a zakaj bi re ona upirala temu, zakaj bi odklanjala to ljubavno gro, ki je imela tudi zanj > v si bi mnogo nej*>znanega in novega. Dokler jo bo zabavala, bo vstrajala v nj*»j, a ko jej prene presedati, j>oseže po nečem drugem, novem. To je njena stara mett da. (Piide še.) dr. Ka zi »vem odstopa odpravljen zopet. Vse pa kaže, da ta kur« ni prav nič koristil neslovenskim uradnikom, ker so bili nrelen;, da bi se b li resno poprijel* učenja v uradu po trebnega jim slovenskega jezika, zanašaje se, ' enc', o katerih govorimo zgoraj, kar trgali, kedo bo vozil prvi — in danes mamo že normalno tramvavevo vožnjo. Po osm h dneh stavke so uslužbenci o 1-jenjali brezpogojno ! Si stališča koristi delavstva moramo seveda globoko obžalovati tak zaključek stavke. Z druge strani pa moramo priznati, d. ob takih razmerah ualuž bencem tramvava ni preostajalo druzega. To pa osobito zato, ker — kakor rečeno — ni bilo prave solidarnosti in dobro organiziranega možtva. Mi smo morali tudi si sati, d 1 se bo vodstvo tram v a ve ve družbe m a š č e v a I o nad bolj vročekrvnimi stavkovci ! To nas vznemirja, ker je gotovo, da s> se pravi in resn čni »krivci« — italijanski podaniki — znali dobro skrivati, in d.i bi v tem slučaju trpeli le in v prvi vrsti oni. ki nis « zakrivili diuzegi, nego da so bili solidarni in jwi da s, i, [j — nasprotno enim iz Itabje — od-kriti, lojalni, iskreni ! Kolikor so nam znane razmere, so v prvi vrsti }>otrebni kakega pobuljška začasni zavirači, ki s užijo le po 3 K na dan in to le v Blučaju, da delajo. O tako veliki odgovornosti so .'» krone res premalo. Ker pa smo že pri tramvayu, usojaino si vprašati zopet enkrat : kaj je z onimi tujimi podaniki, ki poslujejo pri tramvaju v k 1 j u b temu, da nikov kakor avtorji onih p o ž i-bi po pogodbi — ne smeli slu-ganjl! Ste-li čuli ? ! M-ri mislite, da je žiti vtej družbi?! ' svet že pozabil na to ? A ker se hoče tako, Kako se more puščati enega Nieolinija 1 povzdigamo danes vnovič svoj glas in zahte-da nastopa kakor zavirač, da-si je laški po- , varno pojasnila, kaj se je prav za prav dani k in ni položil predpisane prisege?! zgodilo s tistimi aretiranimi Italijani V ! Laska zavratnost. Mi smo se ob štrajkaj Isto nesramno čelo, sumniči sedaj zopet tram wa ve vi h uslužbencev brezpogojno posta- okoličane, ^ ^ ** zopet »nizko« maščevali vili na stran poslednjih. Nikdo nam ne more radi Legin h slavno«ti ! »Indipendente« zaostati, da bi bilo to morda lovenje za po- kljucuje : »Skušnja nas pooblašča, žal b ti pularnostjo, še manje nam bi mogel reči uverjeni, da vsakokrat, kadar je v našem kdo, da so nas vodili kaki posebni nepri- mestu kaka važna narodna manifestacija, znani oziri. Nasprotno, ako bi se mi dajali brezvestni in grdi ljudje po okolici ne naj-voditi od takih nizkih motivov, bi občutili ^jo boljega načina, .da dajejo duška svoji d::nes nekaj kakor skodoželje, ker niso bili, lastni kljubovalnosti in da kažejo svojo to naši narodni ni p ditiški prijatelji, ki so ekzistenoo, nego da zažigajo nedolžno go-vodili ta štrajk . . . Ne, to .nas ni motilo ni- zdove«. malo. Mi smo bili uverjeni, da je stvar No, dragi »Indipendente« to tvoje uslužbencev pravična. In to je nam zado- »fu lno naključje« ni nikako naključje, »m-ščalo, to je bilo za nas edino odločilno. Ob pak tvoja lastna preračunjena skrajna ii.ta-iakih prilikah ne vidimo mi ni Italijanov, ni mija! To infamijo tvojo zavračamo z vso Slovencev, ni Nemcev, ni socijalnih demo- indignac:jo v imenu naše po krivici hijene kratov — sta nas izginjata o takih prilikah okolice : narodni in pol tični moment. j Norim Tržačanom! P.šsjo nam: Od Ravno zato smo bili ponosni na usluž- gotove strani sem d« znal. da mnogi onih, ki bence slovenske narodnosti, kolikor jih je še so bili vsprejeti v mestno občino tržaško, de-pri tram\vayu, da so tako možki, srčno, ne- lajo sitnosti mestnim organo n — ss nepotreb-premično, odkrito in lojalno stali ob strani niui beračenjem ! svojih tovarišev italijanske narodnosti. To ni prav, to ni lepo. Magistrat je res Tem huje je mše ogorčenje sedaj, ko obvezan pomagati svojim revežem, a to le v čujemo od mnogih strani, kako hočejo z laške resnični veliki bedi, v resnični potrebi! strani poplačati to slovensko poštenje. Laška Tudi ni treba, da oni, ki je prejel de- zavratnost h< če, da naj le slovenski usluž- kret občanstva, zahteva še »Domovnico« — benci nosijo vse eventuvelne posledice za češ, da je tako bolj gotov stvari ! Kadar ponesrečenjem štrajka. Z laške strani pred- imate v rokah dekret, ste Tržačani in nc stavljajo sedaj stvar tako, da so le »sčavi« morete zgubiti te pravice na ni kak način, provzročili štrajk in da so tudi potem Itali- ako sami ne zaprosite za to, jani vedno silili na delo, ali Slovenci da Te vrste so namenjene vsem novim niso nikakor privolili v to. In da vesti, ki občanom, ker Čujemo, da- se pridobljeno pri-nam prihajajo v tem pogledu, niso brez go- padništvo k občini trž iš'd zlorablja od laške tove konkretne podlage, priča nastopno, kar in slovenske strani. Dam pripoveduje oč;videč. Kes je sicer, da sedanja večina mest- Bilo je v ponedeljek, ko so prvi tram- nega sveta premnogokrat zsmeče denar brez \vayevi vozovi, na katerih so inženirji in potrebe — kakor je storila to tudi o zadnji kontrolorji družbe opravljali službo eprevod- razsvetljavi — ali to ne opravičuje nikakor gori nikov in zaviračev, začeli zoj et voz?ti. Eden označene zlorabe. Ako se hoče priti v okom teh kontrolorjev je prisopihal pred neko pn>- sedanjemu slabemu gospodarstvu na občini, dajalnieo v ulici Pindemonte, kjer je v po~ bo prilika za to o bodočih mestnih volitvah, govoru * prodaj al niča rje ra britko tožil, kako* Tedaj naj se združijo vsi zmerni in trezno izdelan in utrujen da je in kako da ga vse- m sleči volilci, da z združenimi močmi vržejo boli. In mož je vozil kake cele — 3 ure. sedanje mestne »gospodarje« in na njih me-Sedaj pa lahko Bodimo, kako težica služrba je eto postavijo — ne le velikolaških politikov, to sosebno za zavirača, ki raora biti po TO, ampak tudi dobrih gospodarjev z občinskim 12 in včasih tudi več ur v naporni službi !' premoženjem. Potem pa lahko sodimo tudi, da li ni opra- Praznik sv. Cirila in Melodija na včena ta zahteva, da družba, ki od ene Padričtl. Redoljubni vaščani okoličani v na strani toliko zahteva od svoj:h uslužbencev, rodnem Padriču so si sezidali lepo cerkvico, od druge strani pa vleče velikanske dobičke, ki »o jo posvetili na čas sv. C.rila in Me-tndi pošteno plača svoje ljudi!!' No, pa pu- todiju. To je jedina taka cerkvica na Pri-stimo to, ker smo hoteli povedati nekaj dru- morskem. zpga iz omenjenega pogovora. Prodajalni čar Ni nam znano, da bi se kje drugod na je vprašal kontrolorja, kako stoji stvar štrajka Slovenskem imeli cerkev, ki bi bila posve-in da-li je res, da so na v s e m kriv; čena našima bv. bratoma. leščavi!In kontrolor družbe Padričani niso bogataši. Zivč s tem, kar je potrdil t o,, n a g t a s i v š i š e p o- si služijo z žulji svojih rok. A rodoljubni co s e b n o, d a Italijani b i s-e b i 1 i že ju dobri Slovenci. Zat > 31 preskrbljajo vsako vrnili na delo, ako ne- bi biLo leto posebnega svečenika, da jim opravlja »š č a vovil cerkveno slavnost v nedeljo rued odavno sv. To nam poj a šn i uje vse. Po vsem tem Cirila in Metodija. To so stordi tudi letos, ne moremo več dvomiti na resničnosti teg-<-, Pripravili so se in vse uredili, da bo v ne-kar se nam poroča od verodontojne strani, deljo dne G. julija velika sv. maša na čast da hoče namreč družba dati nekoliko obču- sv. Cirila in Metodija. Popoludne bo pa do-titi »kričačem» in »kolovodjem* štrajka in mača zabava, kolikor je more pripraviti poda je b »jazen več nego opravičena, da bo steno slovensko sreew družba v Slovencih videla te »krieače«, kij To dajemo na znanje na^oa ljudem v naj »občutijo« ! Trstu in v okolicL Hitite ta dan v Padrič! Ni dosti torej, da so ^isti Italijani, ki so Tudi za postrežb, je dobro preskrbljeno v bili prej vsi v ognju in so haranguirali to- dol>r h narodnih gost ln*a na P*dnču. variše na skrajni odpor, pozneje hodili zav- Praznik. s*.. Cirila ia Hetoilijft. Pi- ratno prosjačit na direkcijo in s tem izdajat šejo nam :. Velsoeajeni gospoci urednik ! Vče-skupno stvar in še sosebno one, ki so vztra- raj smo čitali v »Edinosti«, da se jali žnjimi možko in pošteno! No, se laj bi se hotelo še, da naj bi s roinaki Slovenci poplačali ves račun. Tako plačuje italijanska zavratnost ! ! Potem pa se nnm še toliko govori o »bratstvu« . . . . ! Ob takih razmerah, ob takem »bratstvu«, je bilo seveda tudi za slovenske i:*dužbence naj pametaeje, karao mogli storiti, da so šli lepo zopet na delo tudi oni! Skrajna perfidija. V ponedeljek je v gozdiču nad Lonjerjem zgorelo Uaje kakih 3000 borovcev. Ta dogodek je } orabil »Indipendente« za skrajno infamijo. Pod zagla-vjem »Čudno naključje« pripoveduje, kako da se v zadnjih volitvah po naši okoJici prižigali gozdovi iz maščevanja, ker &o b li Slovenci poraženi. Kako nesramno, brezobrr.zo ; i.i drz.o čelo mora biti to4 ki v laškem \ stu o; v-Ija take spomine, je razvidno iz tega, da je bilo tedaj zalotenih in aretiranih več italijanskih poda' nekate- -pr i prav-- rih krajili spodnje okolica posebno ljajo na proslavo godu sv.. Cirila 31 Metodija. Ker pa nista omenjeaa Skedanj 'n l^o--col, zdelo bi se, da ta dva kraja4 zaostajata za drugimi. Zato si dovoljujemo opozoriti rodoliu.be v Rocolu in v Skednja, da tudi oni ukrenejo potrebno ^a dostojno proslavo tega dne. Na vseh raiglednih krajih okolice naj za plapola v znak, da še živimo ber da smo pripravljeni bojevati seja pravič.10stvar, za dedaSino, ki sta nam jo ostavila sv. Ciril in Metodij ! A ksr povspeševanje te stvari potrebuje tudi giaotne podpor.-, odzovimo se vsi p* zivu za Cir.l Metodijev dav! Saj ni potrebno, da bi s« kdo s tem obČutio oškodoval, ampak da naj vsakdo, kolikor more! Eden nEŠincev. Na prošnjo — pojasnilo. Xa notico, objavljeno, v včerajšnjem izdanju našega lista pod naslovom »Prosimo pojasnila«, smo prejeli od verodostojne strani o Igovor , da je omenjeno trobajnici napovedal sneti sam Irtst* ni k d • ene zgradb, ki je ob enem lastnik kavarr." »STeila Polare«. Nov ru^ki spis o Sloveneih. Crospod A. U. Ilir USD, ki je fiostal pre 1 kratkim d rel tor v rnin'sterstvu notranjih del, nam je dopoeial ravnokar jak.o zanimivo razpravo o kran;*kem Krasu K«-ain-<;j kra? i ego cu- desnvja javleoija.) In zopet ^ole! »Greh se maščuje na tem svetu« — tt ri slabo kakoršnjc-koli, moraš že i tem -vetu delati pokoro. Naj^ij se sladkega i n a č-. z mero, drugi dan se moraš k»-ati z lo!«! glavo. Uživaj življenje čez mero — in k -tvojim la-tnim življenjem po-t . ičas tn uživanje čez mero. Ukradi kaj, kar ne |»r de nikdar na dan, ali tvoja vest zahtevata b» od tebe račun, s katerim če/ m*ro jH.pUčnš vredr»<>f*t ukrtdene stvari. —i l" iij človeka, <!nifc aca t>-reu.n m v te zdravila. Poglejte Germana! P« glejte ga oh. Germana! P ojtgovita mečem ja ječala Evropa. Morč in p''ž £n e je prišel že tlo Kima. S;ovtnou je Kazal v levi kr ž, v desni meč.' A zopet najdemo tu SI >vana — Slovan« »barbarske« Rusije, ki mu kl;če: »Dat. ianed -e vojne ne vodijo s krvavim uietv m, ker človeštvo se je že v toliko približi o svojemu cilju. Da si proti tvoji v olj i, o kruti Nemec, vodijo se dandanes kuiturn. s pomočjo šoIe? znanja, umet- b< st . In ee se nttn?ka kultura ne more več vzdrževat., kriv si ti sam Neme«', ker ti propadaš, čim se narodi, katere ti tlačiš, zavedajo svoje lastne moči ! Da! Slovan pr.vede či"ve#tvo tja, kamor človeštvo mora dospeti jk> nauk h Krista ! Človek naj bo človek, a ne živa ! To je poslanstvo Slovenstva ! Naš naroti v Trstu se bori proti krivici. I rž i!-tii Sloveatc hoče meti ste pravice, ka-koršne imajo Lahi in Nemci. Krivice pa mu eia ) sti Lihi in Nemci. Uničujejo ga, na-spr .uije,o mu, zatirajo ga ! M. smo vedno j ovdarjali, »da nas nima j radi«. To *mo tadi dokazovali, kako r; ii nas imajo Nemci in Lah . Če torej oui ne '1 >voljttje'o, da se tudi nam dado naše prav .-e, če on; hočejo, tla traja krivici nad nami tu b nadalje, povejte nam, ni li njihov -irren e .ro-ta-en ? ! In za grth morajo delati pokoro že oa tem -vetu. Kak »r sonj reki: že od začetka. Je 1 re-» to? Kmalu bomo videli. Mnogo so pfsali kiati o njega ek^celen.M b ironu Rinaidini -ju, da je moral pobrati šila „ m kopita pri L vda. Ta č.ovek je bil že o 1 nekdaj sem : - naj h u - nasprotnik. Srce njegovo je bilo 1 -ko ;n >roe ga je vod l» v vsem njegovem dei tvan a. In vendar, prišla ie tudi zanj ura plači ia. Nt ie š*-l od L1 v la iz katerega-koli vzroka, zi na h o-*ta|e suho dejstvo, tla je ekaeeleaea nared; 1 prostor pri Llcvdn dru -, ^ mu n da je ekscelenea Rinaldini zgubil iein.ii f ■) goldinarjev, katere je prejemal pri Li vda. O m:Lvib ne govori slabega, pravi ttar pregovor; a zgodov.mi ne pozna mrtvih, ona j. »zna c. bova drjanja. Služboval je v Po- j « -*o;ui in preganjal revne slovenske dijake, pr šei e v Patin in Lahi so glasao klicali: Sedaj ali nikoli ! In kakov je bil konec vsemu ? ! B 1 e glavni vod a laške stranke v Trstu. Hoteli - » ga posaditi na županski stol, ier nobeden ni znal S'ovencev tako zat:rati, kak r on, Aneeii. A končal je tako, da mora vati izven domovine, ker vsi se sramujejo meti ga v s»'oji sredi. In ni jiu vrzlmo ven! klical je župan1 Dompieri na shtdu županov — a vrgli fo nj ega ven ! In oni Krst <:! Kaj ni še slabega storil astnemu narodu ? In kako končuje ? ! Kako |*>koro dela že na tem svetu ! Naštevali bi lahko še mnogo rn mnr dela kri- Pr hod njo nedeljo bo slavilo to naše pevsko društvo 10-letn eo svojega obstanka. Ko liko dobrega je že rodilo to društvo v kratki 10 letni dobi svojega obstanka! Vsakdo, ki poz ia današnje razmere v sv. M. Magdaleni simkInji in zgornji in ki je poznut iste pred KI leti, mora priznati, da je »Slava« — slavno preživela svojih prvih 10 let — daje delala ču ieže ! Kakor pa podpira »Slava« vse narodne slavnosti, kakor ista obiskuje skoraj vse veselice hratskih društev, kakor se zateka po-vsodi tja, kjer trebi narod buditi, tako upamo, da tudi vsa naša narodna, v prvi vrsti pa pevska društva store prihodnjo nedeljo svojo dolžnost s tem, tla obiščejo vrle »S!avaše« ter jim tako vrnejo vsaj deloma ono, kar je vSiava« izposodila društvom in narodu za dobo sv..jega 10 letnega stanka. vrlem našem Mi klavcu ! vlco, tega zadene kazen prej ali slej. Zflto pa gr*ši tjdi oni, kdor nasprotuje našim slovenskim šolam v Trstu, a se bo to irsšče-vslo nad njim. In kedo naspretuje slovenskim šolam v Trstu ? štrajk tramvajskih uslužbencev seje žalostno končal: štraikovci so popoln« ma podlegli in so se brezpogojno podali na delo. uslužbencev se je namreč iz lastne volje stavilo na razpolago družbi, vsled Česar so bili tudi ostali prim rani iti zopet na delo, ako niso ht teli ostati na cesti. Tajnosten umor. Včeraj ob 'J. uri po-p .ludne je nekaj žensk, ki so žele travo na žtlezn;šiiili linh za urejanje vlakov, ki so pr stavljeni oi južnega kolodvora ob morju do Karkovelj, zapazilo dva miinogredoča laška podanika, ki se prepirala med se boj. Dve uri pozneje pa je neki kočijaž, vračajoči se iz Bjrkovelj v mesto, zapazil skoT.i ograjo, ki L čuje omenjeni železniški tir f».! VARŠAVA 2. (Bj Izdelovalnica va-gotov varšavsko dunajske železnice je pogo-Na svidenje torej prihodnjo nedeljo pri ■ rela 8 30 osebnimi vagoni vred. Škoda znaša Vesti iz ostale Primorske. kakih 500.000 rubljev. Praske mod Vsenemel. DUNAJ 2. (B.) Kakor poroča neka korespondenca je bil danes dvoboj na sablje med p »=Iancem Bergerjem in nekim nemškim »buršem« bivajočiru bi zu Dunaja. V četrt-in spopadu je »burš« poslancu Bergerju popolnoma odekal tlesno uho, o Čemer je bd dvoboj zaključen. Vzrok dvoboju je politiška naravi. Bolezen angležkega kralja. LONDON 2. (B.) Dane* predpoludne t;ga zopet X Slovenski kinematograf v Oorici. jxtJaDO poro5ilo pravi : Kralj je imei zopet •it" da se slovenski t ,t-grat A. Jerkic v Gorici izborno no5 Njfgovo gtanje napreduje ne b Inr 4 J v ^v^jem ^telj^jn kinemato^rati^ne preti- pre3tano v „akem pog,edn. Rana, ki p- stave. V to podjetje je g. Jerkič založil le fvWa mnogo manje bol€6ia> Pe je zače u pega denarja. Program je jako obsežen, zanimiv, resen in šaljiv. Med točkami kaže pokrajinske ti ke iz n::še dežele, ki so se vse z ires krasno posreči e. Vmes s^ira ali pr»je f »nograf. < Odbor pevskega in bralnega društva za Skril je in dobravi je nam piše : C liti. Ruski prestolonaslednik. ECKERSGOERDE 1. (B ) V«likik:..z ]>restolouaslednik povrnivši se se nkaj iz L kationa na krovu »Carice« s^ je po lal, p >■ ztlravljen otl princa Henr k?, ni »večer -spodov« cesarskega lovskega kluba, kjer tem postati vel.ko veča, m go se je mislilo. Več . 1 1-1 .k njemu. društev je že pr.javilo svojt> kor^or^tiv n > '____ , . . | • i n ... utle!ežbo. Z ozirom na okolno,L, da ne bo & /lobna roka je >ažgala minolo nedeljo potrebnegfl za VSpr,jem inje I)uSlim=čnil« M 3* ............ društev, se naznanja, tla sploh ne bo nika- ^ MIZARSKI ZADRUGA V (jOSld ^ po noči pri sv. Mar. Magd. spodnji »kopo sena (kakih i>0 kvint.) Posestnik V šnjavec (Pištur), čegar last je bilo seno, trpi do 600 , kron šiotle. A'a. »Ind pendente« — je li tudi tu za- • žgala »roža« okoličanska roka?! Bresr^na kolesarja. Mmolo soboto jk>-p dudne sta dva bresrčna kolesjrja, vozeča na »tan-Ičmu«, na cesti pri sv. Mar. Magd. spodnji povozila 5 letno deklico Cačevo. Eden teh junakov je padel na tla, a se je takoj cega vsprejemanja in ki.čem > že na tem ^ mestu vsem milim gostom prisrčen : dobro jj došli ! M Al;, čeprav ne bo formalnega vspreje manja, pa jih iskreno vsprejmo naša srcy. 2 u&iejenitD Jamstvo.ti naznanja si.. - r:Tsu i»b'-ir ef/u, - jt- ui^vzeia zal m D0li?a n MFO Poskrbeti hočemo, kar je v naši moči, da jim n odlikovanih in Svetovnozn-^nUl to-bo ustreženo. Jg Varn v Solkanu in Gorici - Černii Vesti iz Kranjske, Mniuiia nigoj-a Ko'oera se niii-.ija n n n s* -s n zt«pet skobacal na kolo, na katerem sta »ko- 2 lesarja« odkunla, pustivša otroka ranjenega * Velik Ogeilj. Dne :J0. junija je ob U V Trotu, Via vecohia ležati na cesLi ! iN poškodbe — opraskano ima a srečo ni na otroku težke uri ciopoludne gorelo v va-i Drnovem. Ker so b:li ljudje večinoma na polju, je sicer se precej H (&02ano) št. 1. (ua ileai.i cvrfevt sv. Petra}. m^no euo nogo, kar pa ne bo imelo nevar- °geDj osmin gospod irjera uničil vsa poslopja. JR Konkarecot aamogroSa, ter Je Majo ^ nih posledic ! K večerna če bi dekletcu kaj Zgorelo je vse orodje, hišna oprava, vsa X t* prva roke. škodoval prestani strah! Velenje obeh ko- obleka, krma in nekemu gospodarju tub 12 g g lesarjev pa je na vsaki način grd), škanda- r prašičev in 000 kron. Približna škoda je 30 JCJ* 15 lozno tisoč kron. Zavarovani so bili pri- —^ * k J 1 Požar. V Kronestovi biši pri av. Ivanu, j bližno za 8000 kron. Provzročitelji požara o katerem smo sporočili že včeraj, so kmalu pogasili došli gas lei Drtherjeve pivarne in občinski. Požar je uničil poh.štvo jedne kuhinje in jedne sol>e ter nekaj blaga v delavnici mizurja Vincenca. BadaliČa. l>r*ftbe preial^nin. V četrtek, due H. jul. ob lv. uri predpoiudn? se bodo vsie. a na otroke In ne puščajte je doma brez nadzorstva ! * V Kamniku so pokopali predvčera njim 87-letiega hlapca Toneta Perue. To je bil originalen tip, katerega je Ogrinee pora bil za Pavleta v igri » V Ljubljano jo dajmo«. Služil je skoro petdeset let pri g. Josipu Rj-detu {pri Cenetu). * Mati za sinom v vodo popoludne je v Prigorici utonil Mrhar, ki se je šel kopat s tovariši. Tovariši eo preplašen: leteli po mater ponesrečenega dečka. Obupana mati je prihitela k vodi in brez premisleka skočila v vodo. Ljudem se je posrečilo potegniti jo iz vode, vendar se je tako prehla lila, da je sedaj na smrtni postelji. * Ljubljanska društvena t odba je imela v soboto svoj 1. redui občni zbor. — Društvo ima 479 Čteuov. Č in pride novi kapelnik, se otvori šola, da se vzgoji naraščaj iz samih domačih i j u li. Sedaj je na občinstvu ljubljanskem, da podpre to društvo, da bo Ljubljana vendar imela svojo lastno godbo. Saj potrebe take godbe nikdo ne taji. Ljubljana potrebuje take godbe posebno še z ozirom na okoln >st, da je središče 'naroda in mora o razn h prilikah vsprejemati sinove naroda. Vesti iz Koroške. -r Deželni proraeun Koroške za tekoče leto izkazuje potrebščine 3,613 177 K, elikanska rastava pohištva in * tapecarij. Izvenredno ugodne ^ U U M cene. U K M k VILJEM DALLA TOIIHE ? v Trstu, trg Siovanni 5. (Palača Diann.) * MoJa pohištvo doneaoare&o. - ■ a fSI <53 f* (a) {" SJ SJ & i-4 U M VJ m .«. voedeijo i^etsanflgf Levi Mini d 8 letni F rtu ^ lc to^rna pohtit * feeh rrht. •J T R 5 T I OVAK1-.A; Via Tesm. vogal VI« Llmltaaea ZAi-OCti. ; Plazza Rosarlp ii 2 (šolsko poslopji; In Via Riborg« ii. 21 rs rs rs rs Velik ixbo tapecarij, srca.' lu slik. Iz-vrt-aje naroČbe tcdl po posebnih ^ Cene bras konkurence. & iLOlTkGFlIJ CIIII IA 3 T 011 il fMUIO iS Predmeti postavo se na pai obrod vJ d i. žalazn co o, Telefon it. 6 70. -HOM- & m s sms®® Telovadno flruštvo „Tržaški Sokol". VARILO I I ki j*1 bo vršil v soboto, dne 5. julija 1902. ob 8. url in pol zvečer y društveni telovadnici (ulica Coroneo 15). D X K V SI RED: 1. Nagovor staroste. li. IVročilo tajnika o društvenem delovanju. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo učitelja t;lovad'>e. r>. v ifcc * uilbura. »i. V« litev pregledovaleev računov. 7. Kventuvalni predlogi. ODBOR. Naznanilo. Na mestni »i/ji realki t Idriji l>odo sprejemni izpiti za vstop v I. razied šolskega leta lVHrjfi dne 15. julija. in fe pričao ob 9. uri do|H>ldne. Lčenr-i, ki želijo delati ta izp t, n:g f-e ♦oglase v spremst\ u svojih staiištv ali n, It namestnikov dne 13. julija med S. in 12. uro pri ravnateljstvu ter s seboj pri ne so krstni 1 >»t in obiskovalno izpričevalo. Pristojbne ni plačati nobene, kakor je tudi |mm«k brezplačen. \ na n j i ueotei se lahko og-Iasč k sprejemnim izpitom tudi pismeno, ako j ošljejo prav« čas o gori navtdetd listni. Ramatejjslfo mestLe nižje realke. V Idr ji, d> e 27. junija Živic i dr. (SHiivitz A (onip.i) Zaloga strojer, tetmićnil preflmetov in materijala. Delavnica. — Inženjerski urad. TRST. - Trgovinska ulica štv. 2. - TRST pri trsrn vojainipf. = — Prodaja se: MOTORJE na par. na plin. petrolej in bencin. .-TR >JE za olrtnjiftvo in kmetijstvo. za dom iD splob za vsako rabo. Pl'MPE r a vcxk>. vido, špirit. olje iti. ŽELEZNE CEVI in njeoe oklepe. CEV I iz drugih kovin, iz gume in platna. PPE in \ A L\ E zak lopni cel in druge me- dt*w ali bronene predmete. Ma£IEXE ULOGE t. j. plošče, svitke in dr. iz gume. azbesta. bombaža. SITE in druge priprave za mline. PASE iz u-D a io drugih materjalev. OLJE in M A>T za mazanje strojev. »jstarejša slovenska tovarna in zaloga pohištva Andrej Jug TRST — ulica sv. Lucije št. 12 (zadej c. k. sodnije) — TRST priporuč« svojim cenjenim rojakom svoje najboljše in trpežno p« h stvn, bod:si svetlo ali temno p« 1> ti rano, kakor za spalne, jedilne in vizitue sobe. Sprejema tudi iiaročbe za vsakovrstne iedeike po načrtu ali poprave, krtere izviši v D«jkrajsem č'a?u in v polno zadovoljnost naročitima. Cene brez konkurence. Za obilne naročbe se *oplo priporoča svojim rojakom v mestu, okoli in na deželi v :.mis)u gesla : Stoj! k STiijim ! XXXXXXXXXXXXMXXXXXXXXXXXXXXXXXXX M X X X X H X X X X X X X X X X X X X X X X paglianovo mazilo (sirup) o o o oo oo oo o o o oo oo oo za osveženje in čiščenje krvi prof. Ernesta Pagliano nečak pokojnega profesorja Hieronima Pagllano je bilo predloženo zdravstvenem vodstvu min. za notranje posle, koje je dovolilo razprodajo. Odlikovano na narodni farmacevtični razstavi iSg4 in na higije-nični narodni razstavi jgoo z zlatimi kolajnami. Dvor višjega sodišča v Lucca je izdal razsodbo po koji ima t vrel k a Uier« nima Ptigliano izključno pravico postopati proti vpa k' in ur, ki hi rayju*čaval ponarejanja, ter je objednem prisodil tvrdki vse sodne tr. ške in odvetniške tioske p rov z n cene 7. Naš siinp je ravno i*t-, kojega je izumil 1H3&- pok. naš Btrie prof. Ilieronim i'atrliano ter h animo njegove izvirne recepte, 9 kojiiui !-e je i'obaztila resnica. Vsi ti dokumenti ki so p sani z njegovo lastno roko, so bili predloženi pristojnemu sodišču. PoziOjamo v-akalt>go peč j oii nuajclike v velikem iz* il>oiu, sama i.ovc&r, bodini glede rissinj ali i burv. Snov se^tajrt od Si'ine sianovitne zem-■ Ije. izključna zaloga za 1 raf, Pri m« r,e in Dalmuciio slavnoznane in odlikovane tovarne zn peei liratov t-ehu z v B anskem (Morava), j iiPtanovlj» na 1848. Pri teb peč h se prihrani 150°/0 na kurjavi. Lamina li varni sledilnih peči iz 7a leza ali u>lelandt z ruaj'diko. Izvršitev po rm ri in nizkih cenah. Skladišče vina ulica Acquedotto S 23. Prodaja vina sod h in buteljkah, Fine paštne in dezertne vina na debelo in drobno, frank > ua dom po uajugodnej ib in sonkurenČiih cenah. Posebno se priporoča posestnikom RazTHtTrstnr želrrne pluge, mlatilnioe in ći-stilnu t? za žito, slamorrzttice. stiskalnice za Tino, olje in seno, škropilnice proti peronospori, elastične trake, guhe za cepljenje itd. Izdelujejo se načrti za napravo tovarn, vodovodov. vodnjakov, cest itd. in se tudi dela prevzame. O B U VA L A. — Dobro jutro ! Kam pa kam ? — Grem kupit par čevljev ! — Svetujem Vam, da greste v ulico Rihorgo št. 2$ po domače k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za moške, ženske iu otroke. Isti popravlja male stvari brezplačno ter sprejema naročbe vsakovrstno obuvalo na debelo in drobno. Lastnik : Peter Rehar. Velikanski izb(K raznega pohištva spalne in jedilne sobe, svetlo ali megleno politirane. UF $ogat izbor divanov, okvirjev, ogledal, stolić-, j stenskih ur se nahaja v dobroznani a^ zalogi pohištva Rafael Italia Trst - ul. Malcanton št. 1. - Trst. Trgovski pomočnik z dobrimi spričevali želi vdobi t i službo trg. )iomiH'-nika ali magacinerja, najrajse v Trstu. Ponudbe naj se p* »Ai l ju jo pod »Magaeiuerc na upravo »Edinosti«. Spoštovale slovensko gospodinje Zahtevajte pri svojih trgovcih novo Ciril-)tietodijevo cikorijo. Glavni zastop za Trst. Kras. Goriško, Istro. Dalmacijo in Tirolsko zavarovalnega društva na življenje in rente GLOBUS centralno ravnateljstvo na Dunaju 1. Fraitz-«Jo*fIs-Ouai št. 1 » tui hiši). Pv poluo vplačana glavnica 2,000 000 K, ustanov j * na od dunajskega bančnega društva in bavarske hipotekarne in menične banke v Monakovu. Sprejema zavarovanja na življenje v raznovrstnih kombinacijah in proti nizkim premijam. Specijalno zavarovanje otrok brez zdravniškega < gleda, izplačavši v slučaju že-n tve ali prehoda v vojake zavarovani zne sek proti malemu odbitku pred pretekom zavarovalne dobe. Glavni zastop v Trstu, Riva dei Pescatori št. 1. Telefon 469. Iščejo se povsod zastopniki in agenti. krčma v ulici Geppa štv. 14. Toči vina prve vrste: Bela vipavska . . . liter po 36 kr. Crna istrska...... „ 36 „ Istrski refošk....... 48 „ Kuhinja domača, vedno preskrbljena z gor-kimi in mrzlimi jedili po zmernih cenah. Druž nam se pošdja na dom Od 10 litrov naprej: Ipavtko telo liter po 28 kr. črno istersko liter po 28 kr. Priporoča »e tudi krčmarjem, katerim dajem vinood 50 litrov naprej po dogovorjeni ceni. Josip Pur lan, lastnik. Obuvala! Pri Fepetu Kraševcu zraven cerkve sv. Petra (Piazza Rosario pod ljud. šolo Bo ara t a zalosra raznovrstnih obuval za gospode, sospe in otroke. Požtne naročbe se izvrSe takoj. PoJiljatve 30 poštnine proste. Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter se izvršuje z največjo točnostjo in natančnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča Josip Stantlč čevlj. mojster. Zal&gatelj uradnikov in nslužbencev konsum-nega skladišča c. kr. glavnega carinskega urada in c. kr. generalnih skladišč: nadalje stražnikov c. kr javne straže v Trstu in Miljah ter orožništva c. kr priv. avstr. Lloyda. j\ova trgovina s papirjem Klementina Vivante Trst. - Passo S. Giovanni — Trst. Pisarniške potrebščine in prodaja papirja. Izbor malih okvirjev od novč do 1 gld. • Mašne knjige. • Velikanski izbor razglednic. Sama novost. Odlikovana v Rimu uaiiKovana na uunaj se zlato 'kolajno in se zlato kolajno i zaslužnim križcem. častno diplomo. Odlikovana tovarna za čopiče ii ščetke Ivan Angeli ulica Canale 5 n-sproti cerkve sv. Antona novega. Edini specijalist za izdelovanje zidarskih in slikarskih ćopićev; lastna specijaliteta čopičev za barvanje s pokostjo. Pleteni naslanjači francoskega sestava in nedosežne kakovosti. Se ne boji nikake konkurence glede zmernih cen kakor tudi izvrstnega izdelka. / Čuvati se je dobro da se ne za -£ menja moja tvrdka s konkurenti v ^ jednakega imena. ^ r* s i > >