Prezzo • Cena Ur Q.50 Spedizione Ib abbonamento podala Poštnina platana * gotovimi SStev. 172 V Ljubljani, v soboto, 31. julija /013 Izključna pooblaščenka ta oglaševanje Italijanske pa In tujega Izvora: Unione Pnbblicitd Italiana & A. Milana | Uredotllvo In ipiavai Kopitarjeva k, Ljubljana. = | Kedaitone. Auimlatstrazlonei Kopitarjeva 4. Lubiana. = "111111 ■ 'umwni i Leto VIII. CoDcessfonsris escludv« per la pnbblldU 91 provenienca Italiana ed eatera: Union« fubblicita Italiana ti A. Milano. Rollettino di guerra n. 1161 Violenti combatfimenti dlfensivi in Sicilia Comando Supremo. Bollettino di guerTa n. 1161: In Sicilia le truppe della difesn continuano nd essere duramente impegnate da rinnovati .violenti atlacchi del nemico. Nelle acqne orientali dell’isola motosilu-ranti italiane hanno respinto puntate offensive di similari unita avversarje contro nostri con-.vogli. Incnrsioni norce sn talune localitii del Lazio h della Campania causavano lievi perditc. Nostri cacciatori, affrontata una forma/ione che sorvolava Napoli nbbattevano un biroo-tore. Generale Ambrosio. Vojno poročilo št. 1161 Siloviti obrambi Mi na Siciliji Vrhovno poveljstvo, vojno poročilo št. 1161: Na Siciliji so obrambne čete še naprej trdo zapletene v ponovne silovite nasprotnikove napade. - ., , . „ V vzhodnih otoških vodah so italijanske motorne torpedovke odbi e napadalne sunke podobnih nasprotnikovih edinic na naše ladijske spremljave. , . , Letalski napadi na neka.j krajev po L a z 1 u in Campaniji so povzročili neznatne izgube. Naši lovci so sc spoprijeli s skupino, ki je letela čez Napoli ter zbili en dvomotornik. General Ambrosio. nove italijanske vlade MiHtarizacija železniškega in poštnega osebja — Podvojitev družinskih doklad za delavce in nameščence pod orožjem Rim, 31. julija, s. Uradni list prinaša naslednji ministrski ukrep, ki začenja veljati danes: 1. Med sedanjim vojnim stanjem je osebje državnih železnic ter državno poštno, brzojavi 110 in telefonsko osebje militarizirano po določilih čl. 2. kr. zakonskega ukrepa z dne 30. marca 190 št. 123. Za izenačenje službenih stopenj tega 'osebja z vojaškimi stopnjami je treba uporabiti tabele, priključene kr. ukrepu z dne 20. marca 19-tl št. 401 ter razglasoma z dne 4. in 16. junija 1943, ki se nanašata na milita-rizacijo osebja, dodeljenega železniški, brzojavni in telefonski službi na Siciliji in Sardiniji. 2. Med sedanjim vojnim stiinjem je mili-tnrizirano po istem ukrepu osebje podnajemnic državnih železnic, poštnih sprejemalnic pri koncesioniranih družbah za poštne, železniške ter izvenmestne tramvajske prevoze, prepuščene zasebnim družbam, osebje telefonskih dražb, ki jim je odstopila koncesije italijanska družba za radijske oddaje (E1AR), družbe Italcable, italijanska družba za izvenmestno telefonsko omrežje (SIR 11) in družba za spalne vozove. Izenačenje službenih stopenj z vojaškimi za osebje trli ustanov se določa takole: ravnatelj = stotnik, uradnik in spremljevalec = podporočnik, delavec in težak = prostak. 3. Z nadaljnjim odlokom bodo določena znamenja, ki jih bo moralo nositi osebje, militarizirano po pričujočem ukrepu. 4. Osebju, militariairanem po tem ukrepu, ne pritičejo nobene posebne gospodarske ugodnosti. 5. Ta ukrep velja za osebje, militarizirano po kr. ukrepu z dne 14. oktobra 1937 št. 2707, po čl. 1 kr. ukrepa z dne 30. marca 1943 št. 123 ter po razglasih z dne 4. in 20. junija 1943. Rim, 31 julija s. Odrejeno je bilo, da se z veljavnostjo od 1. novembra 1942 dovoli delavcem, ki služijo domovini pod orožjem, dvojne družinske doklade. Pravica do podvojenih družinskih doklad je priznana vsem delavcem (nameščencem in delav- Močni sovjetski napadi pri Orla zavrnjeni Južno od Ladoškega jezera so boji popustili - Na Siciliji so nemške čete odbile več zavezniških sunkov - Pri napadih na Helgoland, Kiel in Hamburg so Angleži izgubili 5£ letal Hitlerjev glavni stan, 31. julija. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo: Na bojnem področju pri Orlu so bili zopet zavrnjeni silni napadi sovjetskih pehotnih in oklepnih oddelkov. Sodba francoskega lista Italija je ostala zvesta evropski stvari Pariz, 31. julija, s. Marcel Deat prinaša v listu Oeuvret uvodnik o Italiji in Evropi. Pravi, da še ni podatkov za presojo pomena, ki ga ima italijanska notranje politična kriza, da pa je jasno eno, namreč, da je Italija ostala zvesta evropski stvari. Odločno italijansko vedenje je hudo razočaranje za Angleže in Amerikance, ki so upali na lahko zmago. Prihod maršala Bado- glia na oblast ima tak pomen kakor čudež, ki se je nekajkrat zgodil že v francoski zgodovini, ko se je v trenutkih hude nevarnosti za državo sklenila sveta zaveza. Tako se je tudi vsa Italija strnila okoli svojega vladarja in daje zagrizen odpor vsem nasprotnikovim poskusom za pritisk in oplašitev. Madžarska zvesta italijanskemu narodu Budimpešta, 31. julija, s. Madžarski listi >še dalje posvečajo mnogo prostora novemu italijanskemu položaju. Dnevnik »Pester Lloyd< piše, da je maršal Badoglio zbral okrog sebe ve« italijanski narod in da življenje v Italiji že redno poteka. Maršal Badoglio je prevzel oblast v kočljivem trenutku, a kot hraber vojak — nadaljuje list — bo izpolnil nalogo, ki mu jo je vladar za- upal v blagor naroda. Kar zadeva Madžarsko, je treba poudariti, da so bili njeni dobri odnošaji z Italijo zmeraj neodvisni od italijanske notranje vlade. Zaradi tega so ti odnošaji trajni in prav nič jih ne more pretresti. Sicer pa so madžarski listi že prvega dne, ko se je Mussolini umaknil, izrekli svoje trdno prijateljstvo za prijateljski italijanski narod. Slovo dosedanjega sovjetskega poslanika iz Londona Basel, 31. julija, s. Londonski dopisnik'lista » riko in Rusijo in pravi, da bi Velika Britanija r- 1 > -» M TVT _ I * ll * - 111 * — .1 . I? , i J. , T *» »VIJ \ Itn | 1 4/\X m n - _ 1 ■ 1 ! 1 M 1 A .. n n n a »Basler Nachrichten« pravi o odhodu sovjetskega poslanika Majskega iz Londona, da je ta dogodek prizadel politične kroge v britanski prestolnici in posebno tiste, ki so blizu vladi, kajti Majski je bil zaradi svojega desetletnega bivanja v Londonu dobro poznan in je bil posebno z zunanjim ministrom Edenom v prisrčnih odnošajih. Zato si je lahko misliti, da je njegov odhod vzbudil neugodje toliko bolj, ker ni mogoče zanikati, da je bilo zavezništvo med Veliko Britanijo in Sovjetsko Rusijo v veliki meri njegovo delo. Značilen je uvodnik »limesa«, ki piše o odnošajih med Britanijo, Ame- in Rusija morali točno razdeliti svoji interesni področji. Toda ta zamisel — pristavlja list <— izgublja pomen spričo dejstva, da Rusija v nobeni stvari n* obvešča svojih zaveznikov, do-čim pri nas opazujemo čudno prikazen, da Anglija ni prosta v svojih odločitvah, medtem ko pa Rusija dela na svojo pest. List končuje, da zato manjka pravega sodelovanja. Švicarski dopisnik sklepa, da gre za opomin »Timesa«, ki je o njem znano, da je zelo blizu vladi. »Times« noče opozoriti Moskvo, da bi se preprečila nevarnost novih nesporazumov med oi>ema državama. Balkan je pripravljen na sleherno morebitnost Bukarešta, 31. julija, s. Evropski jugovzhod je na moč trden in zanesljiv; piše včerajšnji »Viatzac, ko govori o položaju na vsem Balkanu. »Nepretrgani dolok ojačenj je balkanski polotok spremenil v veličasten obrambni stolp, kjer ob boku osnih čet stoje pripravljene tudi edinice krajevnih zavezniških držav, Bolgarska vojska je zdaj dosegla visoko stopnjo pripravljenosti, pa tudi albanske sile so povečale svojo vojaško uspeš- nost. Poleg te človeške pregraje je pa še druga, ki so jo ustvarili z utrdbami in varnostnimi sestavi. Te je pred kratkim nadzoroval nemški general Jakob, ki je ugotovil, da odgovarjajo nalogi, ki jo bodo morali izpolniti. Za morebitne resne dogodke so izdani tudi varnostni ukrepi za zaledje. Lahko torej zaupamo v evropski jugovzhodni obrambni zid, zakaj ta je pripravljen za vsako morebitnost. Kov ravnatelj za italijanski tisk Rim, 31. julija, s. Minister za ljudsko kulturo je za glavnega ravnatelja italijanskega tiska imenoval Gr. Uff. dr. prof. Amedea To-stia, prej nadzornika za radiofonijo. 6000 letal sestreljenih Berlin, 31. julija. s. Lovski roj Moelders, kateremu poveljuje podpolkovnik Nordmann, odlikovan s hrastovim listom k viteškemu križu železnega križca, je te dni na vzhodnem bojišču zbil 6000. letalo. Plemenski boji v Združenih . državah Buenos Aires, 29. julija, s. Ameriška revija »Life« označuje izgrede, ki so nastali ,v Detroitu ob koncu junija, za najbolj krvavo borbo med plemeni, kar jih je bilo v Ameriki od 1. 1919. Revija objavlja številne fotografije hudih spopadov na cestah, ki so nastali zaradi neresnične vesti, da so belci vrgli v reko neko črnko z otrokom. Takoj so mladi črnci oplenili nekaj trgovin in se polastili orožja ter začeli razbijati trgovine belih in izvrševati nasilna Južho od Ladoškegn jezera je napadalno delovanje sovražnika še bolj popustilo. Ponovni krajevno omejeni napadi boljševikov s podporo oklepnikov in bojnih letalcev so bili krvavo odbiti. Nemške pomorske oborožene sile so jx>-novno obstreljevale sovražne postojanke ob reki Miusu in poškodovale s topniškim zadetkom oklepni vlak. V Finskem zalivu so nemške lahke pomorske sile potopile lahko sovjetsko bojno enoto. Na Siciliji so nemške čete na srednjem odseku obrambnega bojišča zavrnile sovražnikove poskuse za prodor z izgubami za nasprotnika. Pred južno obalo otoka je bila s težko bombo zadeta 8000 tonska prevozna ladja tako hudo, da se lahko računa z njenim uničenjem. Na Atlantikn so letala potopila 10.000 ionsko trgovsko ladjo, dve drugi veliki ladji pa sta bili hudo zadeti. Oddelki sovražnih bombnikov so včeraj podnevi napadli Helgoland in nekatere kraje na severonemškem obalnem ozemlju, med njimi Kiel, preteklo noč pa so ponovno izvedli hud strahovalni napad na Hamburg, ki je povzročil nadaljnja razdejanja v mestu. Prebivalstvo je imelo hude izgube. Protiletalska obramba je sestrelila 54 sovražnih letal. Nemška bojna letala so metala v noči na 30. julij bombe na cilje v južni Angliji. Obalne zaščitne enote vojne mornarice so potopile preteklo noč en angleški brzi čoln. . Berlin, 31. julija, s. Po poročilih, ki so snoči dospela z vzhodega bojišča, so boji ob kubanskem mostišču, ob Miusu, srednjem Doncu in pri Bjel-gorodu znova oživeli. Vendar pa ostane najvažnejše bojišče vzdolž vsega loka pri Orlu, kjer nasprotnik krepi izčrpane oklepne in pehotne oddelke z novimi ter hoče po vsej sili doseči kak odločilen uspeh. Pred trdno obrambo nemških čet pa se vsi ti boljševiški napori razblinijo 6 krvavimi izgubami za nasprotnika, ki mora vrh tega žrtvovati na stote oklepnikov. Včeraj’so Sovjeti izgubil 106 oklepnikov, od katerih je bilo samo na odseku pri Orlu učničenih 99, tako da je število oklepnikov, ki so jih nemške obrambne čete od 5. julija pa do danes uničile, naraslo na več ko 7000. Pri Orlu so Sovjeti sprožili silen napad na omenjenem bojišču, kjer so nastopili s štirimi motoriziranimi brigadami ter 200 oklepniki. Navzlic hudim napadom, ki so se vrstili drug za drugim, so bili boljševiki z velikimi izgubami zavrnjeni. Nekaterim sovražnim motoriziranim oddelkom se je posrečilo vdreti v nemške obrambne črte, pa so bili po takojšnjem nastopu nemških čet drug za drugim uničeni. cem) v industriji, trgovini in obrti in umetnosti, v kreditnih in zavarovalniških službah, ki uživajo običajne doklade v času vojaške službe. Izvzeti so poljedelski delavci zaradi pofiebnih ukrepov, ki so bili izdani za kmetovalstvo. Višji zneski, ki izvirajo iz podvojitve doklad, se ne bodo izplačevali takoj, pač pa se nalagajo na naslov tistih, ki imajo to pravico, in ostanejo vezani do konca vojne. K tem zneskom se prištejejo tudi obresti 2 do 5Mo, ki pa tudi ostanejo vinkulirane. Breme podvoffve nosi država, in sicer za delavce v industriji, trgo> vini, svobodnih in umetniških poklicih, ki uživajo družinske doklade po določilih zakonskega odloka od 26. oktobra 1940. Za zasebne nameščence gre izdatek v breme blagajne za vpoklicane nameščence. Za uslužbence kreditnih in zavarovalniških zavodov in za delavce, ki imajo pravico do nadaljnjega prejemanja zaostankov, morajo delodajalci nakazati v skupno blagajno za družinske doklade tudi višje prispevke, kakor pa jih določajo družinske doklade. Tako bodo morali delodajalci z veljavnostjo od 1. novembra 1942 plačati: industrijskim delavcem v celoti 20%, za trgovske delavce v celem 14.80% itd. Glede delavstva in nameščen-stva, ki je bilo poklicano pod orožje in kateremu je običajne družinske doklade neposredno nakazoval pokrajinski zavod za socialno skrbstvo, pa nova določila ne zahtevajo od delodajalcev nobenih novih dajatev izvzemši toliko, kolikor je bilo zgoraj rečeno glede nakazovanja prispevkov. Nasprotno za delavce, ki so bili vpoklicani, in katerim je običajne družinske doklade izplačeval delodajalec, morajo delodajalci poslati zavodu za socialno skrbstvo podroben seznam izplačil, ki so jih iz tega naslova storili, zraven pa poslati poleg vlog za mesec oktober tudi imenski seznam vpoklicanih uslužbencev in sicer na posebnem obrazcu, ki ga imajo na pokrajinskih sedežih imenovanih pokrajinskih zavodov za socialno skrbstvo, Ob priliki prve predložitve novih obrazcev, morajo prizadete tvrdke razen tega izračunati prispevke, ki so jih dolžni dati za ves čas od 1. no-novembra 1942 pa ^o 30. septembra 1943 tako, da bo mogoče posameznim upravičencem prioisati v dobra vse dodatne doklade za naznačeno dobo. dejanja. Nekega belega zdravnika so pretepli do smrti. Kmalu nato so se prikazale v črnskih okrajih Detroita in v glavnih cestah mesta skupine belih mladeničev, ki 60 se krvavo maščevali, prevrnili mnoge avtomobile črncev in jih zažgali ter neusmiljeno pretepli vse črnce, ki so jih srečali. Revija naglaša, da se zdijo beli mladeniči, ki so to storili, kakor je videti po fotografijah, inteligentni in dobro oblečeni. Odgovornost za položaj je pripisati po mnenju revije naslednjim okoliščinam: Neverjetim stanovanjskim razmeram, zaradi katerih morajo črnci in belci živeti skupaj v bednih okrajih ali pa celo pod isto streho ter močnemu izseljevanju belih in črnih delavcev iz južnih področij proti industrijskim središčem, ki je povzročala in povzroča stalne spore. Japonci darujejo državi letala Tiencin, 30. julija, s. Japonci, ki bivajo v tem mestu, so podarili japonskemu letalstvu in mornarici 56 letal. Japonska naselbina je sklenila sprva darovati 20 letal, toda. podpisovanje prispevkov je preseglo vsa pričakovanja in končni znesek je zadostoval za nakup 56 letal. Novi vpoklici pod orožje ’ Rim, 31. julija, s. Agencija Stefani poroča: Z ukrepi, ki jih bodo izdala ministrstva za vojno, letalstvo in mornarico, so bivši zvezni tajniki, zvezni podtajniki, tovarniški zaupniki in skvadristi iz organizacij razpuščene faši-stovske stranke poklicani pod orožje. Obsodba zaradi nedovoljenega zbiranja Bologna, 31. julija. *. Vojaško sodišče v Bologni je predvčerajšnjim obsodilo delavca Antonia Gazzola iz Bologne na tri leta zapora zaradi prestopka proti čl. 2 uredbe od 26. julija 1943, izdane od poveljstva krajevne ozemeljske obrambe, ki prepoveduje, da bi se smeli več kot trije zbirati kjer koli ali pa prirejati manifestacije v javnih lokalih ali takšnih prostorih, ki so odprti za javnost. Eksplozija v ameriškem dinamitnem skladišču Buenos Aires, 31. julija, s. Poročajo iz San Ffancisca, da je v dinamitnem skladišču podjetja za kopanje železne rude v Iron Moun-taim pri Redingu v Kaliforniji prišlo do eksplozije. Nesreča je povzročila silovite požare. Berlin, 31. juli ja, s. Nemški bombniki za dolge polete so v zadnjih 36 urah na Atlantiku potopili šest sovražnih trgovskih ladij z več ko 50.000 tonami. Po poročilih mednarodne agencije pa je bilo še poškodovanih pet drugih prevoznih ladij z več ko 36.000 tonami. Italijani v Franciji in zadnje politične spremembe Pariz, 31. julija, s. Spremembo ustroja italijanske politike, katero jfe sklenil ministrski svet. so Italijani v Franciji sprejeli s popolnim mirom in disciplino in so pokazali svojo gorečo navezanost na 6vojo domovino, kakor tudi svoje navdušenje ter vdanost Vladarju. V Parizu, kjer so na vladnem sklepu o razpustu fašistične stronkc takof v navzočnosti zastopnika vlade razpustili fašijo, medtem ko bodo podporne in6portne organizacije prešle pod neposredno vodstvo kr. konzulata. Tako je bil razpust izveden tudi v vseh ostalih francoskih me- | stih, kjer so italijanski konzulati in je vse vodstvo prešlo v roke kr. konzulatov. Povsod je bil ukrep izveden v popolnem redu in v duhu discipline, ki je v skladu s težo časa, v katerem je domovina. Italijani v Franciji tvorijo danes en sam sklop. Izginile so vse razlike v mišljenju in delu in nastopilo je enodušno zaupanje v usodo domovine, ki jo predstavlja plemenita osebnost Vladarja, pred katerim se vsi brez razlike priklanjajo v globokem spoštovanju. Portugalski list o bombardiranju Rima Lizbona, 31. julija, s. Dnevnik >Correio do Minho«. ki izhaja v Bragi, največjem portugalskem katoliškem središču, pise: V vsem omikanem svetu se še ni izbrisal globok vtis, ki ga je povzročilo bombardiranje Rima. Ameriška letala so napadla večno mesto ter uničila spomenike umetnosti in vere, zažgala sveta oblačila, razdejala častitljive grobove ter zadela nravne in duhovne moči, ki v modernem 6vetu še zmeraj vladajo nad materialistično norostjo. Razdejanje se ne da več popraviti. Slavni Rim, ki v svoji vzvišeni večnosti hrani stvarjalni plamen latinskega duha, je dobil nove rane. Rim predstavlja vse, kar nam je plemenito in trajno v našem življenju, preteklost in bodočnost živita v Rimu, zato nobena razlaga ne more zmanjšati bolečine ob zavesti, da je bil Rim bombardiran ter oskrunjen v svojem bogastvu in tisočletnih spominkih. List pripominja, da Atene in Kairo na srečo ni6ta bila bombardirana ter dodaja, da v Rimu nista samo umetnostni spomeniki, marveč da je Rim sam podoba krščanstva in goreča plamenica latin-stva. Raniti Rim se pravi skruniti in uničevati vse, kar je najsvetejše na zemlji: vero, umetnost in zgodovino. Komljancev zadnji podpis Umori so bili našim komunistom sestavna in bistve-jn* J6. junija 194J. na točka komunističnega re- »«»»«»•»»'* volucijskega programa. Ker - ■■ ■ ■ * ■ so dobro vedeli, da bo pokolj Kooljano« Jankota.roJ.junija 1892.V Jarfijen vrftu,aeNe razumem te stvari,« je pripomnil Markham s hripavim glasom^ ^ ne... vSaj povsem nc.< Vanče Je nepremično strmel v Scarletta. »Svetoval sem mu, naj so drži daleč proč od te hiše. Tudi sam je vedel, da je tu nevarno, pa je vendar... Bil je plemenit človek in je za takšnega tudi veljal. Morda je mislil, da bo lahko pospešil preiskavo. Markham je bil močno v zadregi. _ , »Zdaj se moramo pač za nekaj odločiti.« »Da, res je, toda znašli smo se v velikih težavah! Nimamo nobenega dokaza, na podlagi katerega bi lahko koga obsodili zločina. Roke imamo zvezane.. - vsaj kolikor.. .< Za t umolknil. »In tisto pismo, napisano v hieroglifih! Morda je kj tu. Nocoj je bil čas. a tale dogodek s Scarlettom je prišel ne pričakovano. Rad bi vedel, če se je tudi on zavedal.^« Vanče se je zamišljeno zazrl predse m precej časa je s u . . bi bil odrevenel. Nato je stopil k sarkofagu, prižgal vžigalico in P°SV»CNičesa°!« Videti je bil nezadovoljen. »In vendar bi moralo blU Pokleknil je poleg Scarletta, ki je nezavesten ležal pred njim in mu začel stikati po žepih. Jopič je imel Scarlett zapet, in šele ko je Vanče prišel do najbolj skritega notranjega zepa, je dobil nagrado za svoj trud. Potegnil je iz njega košček zmečkanega rumenega papirja, takšnega, kakor je bil tisti, ki je Salveter nanj napisal svojo vajo v egiptovščini. Na hitro ga je ošinil z očmi ter ga nato vtaknil v žep- Na pragu se je pojavil Heath. t »Takoj pridejo,« je sporočil, »rekel sem, da se mudi.« »Čez koliko časa pridejo?« je vprašal Vanče. »V desetih minutah prav gotovo. Klical sem ravnateljstvo. Od tam bodo sporočili ukaz na podružnico v tem okraju. Navadno se v takšnih primerih pripelje z njimi tudi policist, ki je tedaj najbolj pri roki. A zaradi tega se ne bodo zapoznili-PoČakal jih bom tu pri vratih.« »Trenutek, prosim!« Vanče je napisal nekaj na hrbet pisemskega ovitka in ga nato izročil Heathu. »Oddajte tole brzojavko po telefonu.« Ileath je vzel sporočilo, ga prebral, nalahno požvižgal ter odšel na hodnik. . T »Brzojavil sem Salvetru v New Haven, naj v New Londonu stopi z vlaka in naj se vrne,« je pojasnil Vanče. >\ Londonu lahko stopi na nočni brzovlak in se vrne sem že jutri navse-zgodaj.« Markham ga je radovedno pogledal: »Pa misliš, da bo prišel?« *0, seveda bo.« .. , Ko je prispel reševalni avto, je Heath pospremil zdravnika, dva nosača, oblečena v modro obleko, ter policista do muzeja-Zdravnik, mladenič rožnatih lic in resnega pogleda, se je priklonil Markhamu ter takoj nato pokleknil pred Scarletta. Po površnem pregledu je poklical nosača in jima velel: »Z glavo ravnajte previdno in nežno.« Nosač je s policistovo pomočjo položil Scarletta na nosilnice. »Je slab, gospod doktor?« je vprašal Markham ves zaskrbljen-»Precej hudo je.« Zdravnik je pri tem zmajal z glavo in oči-vidno res ni imel dosti upanja, da bi Scarlčtt okreval. »Pretres možganov. Res sreča bo, če ostane pri življenju.« Skomizgnil je z rameni ter za nosilnicami odšel iz dvorane. »Telefoniral' bom pozneje v bolnišnico,« je dejal Markham Vanceju, »in vprašal, kako je z njim- Če ostane pri življenju, nam bo lahko zanesljivo povedal, kdo je morilec.« A Vanče mu je s svojim odgovorom vzel upanje. »Nocojšnji dogodek je čisto ločen od drugih.« Šel je k sarkofagu in počasi spet spustil pokrov nazaj v prvotno lego- »Malo preveč nevarno bi bilo, če bi ga pustili takole, kakor je bil zdaj,« je pripomnil./ Markham je zamišljeno vprašal: »Vanče, kaj pa je s tistim papirjem, ki si ga našel v Scar-lettovem žepu?# še nekaj misli o umetnostni kritiki V zadnjem zvezku »Umetnosti« se je Zoran Mušič dotaknil vprašanja umetnostne kritike, problema, ki je in bo vedno poln problematike, zlasti še pri nas Slovencih, ki smo v kritiki na slabšem kakor večina drugih kulturnih narodov. V novi (10—12) številki »Umetnosti« pa razglablja o umetnostni kritiki Marij Skalan in podaja z ozirom na Mušičeve trditve, ki sc mu zde pravilne, nekaj dodatkov in pojasnil. Da smo Slovenci v kritiki (ne samo likovne umetnosti) na slabšem od drugih, je krivo predvsem to, da je kritika našim kritikom le periferno zanimanje njihovega siceršnjega dela, da je obseg njihovih spisov navadno že v naprej omejen in da se ukvarjajo z njo pretežno mladi ljudje, ki jim manjka zrele ustaljenosti in iz nje izvirajoče avtoritete. Nimamo, nismo imeli in najbrže tudi zlepa ne bomo imeli strokovnjaka, kateremu bi postala kritika življenjski poklic, ki bi mu mogel posvetiti vse svoje sile. Kajti poleg umskih so človeku potrebne tudi tvarne sile za življenje in delo, teh pa si ne more zagotoviti s honorarji, ki jih dobi ob omenjenih priložnostih pisanja kritik v dnevnikih ali revijah. Tako je naš kritik prisiljen biti in ostati kot kritik amater, v popolnem nasprotju z ustvarjajočim umetnikom, kateremu je umetniško izživljanje edini ali vsaj glavni poklic. Vendar bi bila naša kritika kljub temu nedvomno na večji višini in bolj avtoritativna, če bi se ji posvečali zrelejši strokovnjaki, ki zavzemajo v naši znanosti dovolj vidna mesta, pa menda prav zaradi tega mislijo, da so kritiki že »odrasli« in bi se pregrešili proti svoji reputaciji, če bi se spuščal, v ocenjevanje sodobnih in aktualnih umetnostnih pojavov. Njim se zdi tako delo »žurnali-zem«, ki naj ga opravljajo mlajši in najmlajši tovariši, dokler spet in tudi oni ne bodo »odrasli« kritiki. Da je tako mišljenje zmotno in tako delo škodljivo, ni treba dokazovati. Pri skoraj vseh na-, rodih posegajo prav največje avtoritete v vrednotenje in ocenjevanje aktualnih pojavov umetniškega ustvarjanja, nadzirajoč in usmerjajoč tako njegov razvoj v zdrave tokove. • . Slovenski kritik ima mimo tega zelo omejeme možnosti objavljanja 6vojih m kritik. Na razpolago so mu le maloštevilni dnevniki in v normalnih razmerah še bolj maloštevilne revije, med katerimi ni nobene izrecno strokovne. V vseh teh publikacijah je likovna in vsa ostala kritika samo prevžitkarica, nekako »nujno zlo«, ki sicer mora obstajati, a ji pritiče le skromni kot na robu. Zato ji je omejen tudi prostor, v katerega mora potem stlačiti kritik kolikor mogoče mnogo, ne da bi mogel pri tem do konca razviti svoje misli in predvsem utemeljiti to, kar je prisiljen samo bežno ugotoviti. Pozitivna in veljavna pa je samo kritika, ki natanko pove, zakaj je nekaj dobro ali slabo, ki pokaže vrline ali analizira zablode ter odkrije umetniku in publiki jasno pot naprej. Prava kritika ne more biti samo tista, ki vrednoti in razčlenjuje. Kritika, ki samo hvali brez utemeljitve, ki le trže brez obrazložitve ali ničesar ne pove, ni kritika. V prvem primeru je pa-negirik, v drugem pamflet, v tretjem frazarjenje. Pri nas poznamo navadno (ali skoraj izključno) samo te tri vrste kritike. Najbolj škodljiva jo neprava kritika v dnevnikih, že zaradi tega, ker je dostopna najširšemu krogu in pri nas večinoma odločilna za vso javnost. Vendar je prav dnevnik najmanj prikladna publikacija za pravo strokovno kritiko, že zaradi potrebe poljudnega izražanja in m cfmejenega prostora. Zato bi ne smeli praviloma objavljati v dnevnikih — razen v primeru, čo nudi aijlgrtiku dovolj' prostora — samo poročila, referate, omejene le na splošni prikaz. Raztrgati dela umetnika v dnevniku brez podrobne in utemeljene analize zablod, pomeni storiti tem delom in njihovemu tvorcu krivico, ki jo je težko popraviti. Hvaliti dela prav tako brez podlage in utemeljitve pa pomeni varanje javnosti ki sama nima lastnega kriterija ali priložnosti za Ustvaritev pravilne sodbe in odnosa. Referat sam je pa le informativno napotilo, tako za umetnika kakor občinstvo. V takem referatu ni treba, da jo docela izključena vsaka sodba, biti pa mora pri-lagodena smislu in namenu referata. Jasnejše stališče more in mora zavzeti kritik v reviji, a docela se more razmahniti le v strokovni reviji, kjer ni oviran po zunanjih okoliščinah in tudi ne po prostoru. Slaba stran revij pa je v tem, da niso splošno dostopno kakor dnevniki. Zato je njihov pomen predvsem v napotilu, ki ga daje umetniku in ožjemu krogu z umetnostjo povezanega občinstva. ' <\ Pravi kritik ne more biti samo znanstvenik, ker s samim suhim znanjem ni mogoče dojeti nobene umetnosti in nobene umetnine. Študij umetnostne zgodovine na vseh stolicah ne bi ustvaril umetnostnega kritika, če ni v njem nekaj konge-nialnosti umetnika. Tak kritik bi moral nujno videti samo formalnosti: tehniko, stil, perspektivo, anatomijo, uporabo, vezanje barv itd., nikoli pa ne bi mogel dojeti tistega, kar je več kakor zunanjost, kar edino daje delu vrednost umetnine. To lahko dojme kritik samo s svojo prefinjeno intuitivno dojemljivostjo. To poipeni, da more omogočiti konstruktivno in s tem resnično kritiko kritiku komaj sinteza tehničnega znanja in duševne dojemljivosti. Ker manjka prvo ali drugo, ali med obojim ni skladnosti, morajo biti rezultati vrednotenja, t. j. kritike, vedno enostranski in nepravilni. Kritik kot kritik ne sme biti pristaš določenega sloga ali izma — čeprav mu je osebnost kot človeku kateri bližji od ostalih — ker taka usmeritev je a priori pogrešna in krivična do ustvarjanja sodobnosti, ki je, kakor pravi Mušič docela pravilno, izrazito individualistično. Odklanjati n. pr. novo stvarnost in zaverovati se v impresionizem, je osebno usmerjeni diletantizem, ne objektivna kritika. V vsakem stilu ali izmu — razen izjem absolutnih zablod — je mogoče ustvn-riti umetnine z nadihom višjih vrednot lepote in resničnosti. Višina doseženega je odvisna le od umetniške stvarjalno moči umetnika. A prav pri nas se je v tem pogledu zelo mnogo grešilo na vseh področjih umetnostne kritike, tudi literarne, glasbene itd. Forma je in ni odločilna. Absolutno odločilna pa sta duh in moč ustvarjanja Napačno bi bilo terjati od vsakega umetnika, da se podvrže nekemu določenemu slogu; prav tako napačno bi bilo siliti ga, da sl mora ustvariti absolutno svoj lastni slog ali vsaj formo. V svetovni umetnostni produkciji preteklosti in sedanjosti poznamo neštete stvarilce novih slogov in form, ki niso bili ne postali umetniki, ali vsaj ne pomembni umetniki. Zgodilo se je le prečesto, da so v njihovem slogu ustvarili umetnine šele tisti, ki so ga prevzeli in se prilagodili svoji genialni stvarjalni sili. Vendar mora vsak umetnik, ki 6i prisvoji nek slog, ta slog v sebi doživeti, si ga notranje prisvojiti in v sebi preoblikovati po lastni duševni čutnosti, ker bi sicer postal imitator, plagiator ali epigon. Vprašanja slovenske bitnosti v umetnosti ni mogoče rešiti z razglasitvijo nekega sloga za »slovenskega«, kakor se je pri nas tudi napačno poizkušalo. Ta bitnost mora izvirati iz slovenskega umetnika kot slovenske osebnosti, ne glede na slog ustvarjanja. Če je ta bitnost v njem, jo bomo opazili tudi v njegovih delih, če je nenadarjen imitator tujega, ostane brez nje. Zato mora kritik znati razločevati med tistim, kar je slovenski umetnik od tujega prilagodil svoji in s tem naši bitnosti, in med onim, kar je preprosto pla-giral. Pravilno pravi Mušič, da kritiku ni mogoče očitati nedoslednosti, če spremeni svojo sodbo. Nasprotno, kritik mora nujno podoživljati • umetnikovo evolucijo Če je bil umetnik lani na zgrešenih' poteh", pa je letos pokazal, da se je svojih zablod zavedel in išče iskreno novih, pravih poti, mu mora to priznati in ga utrditi v prepričanju, da hodi prav. Doslednost odklanjanja nekoga v pozitivni evoluciji postane sama po sebi nedoslednost in krivičnost, ali vsaj nesposobnost sodoživljanja umetnikove evolucije. Prijateljstvo ali neprijateljstvo mora biti a priori izključeno. Kritik, ki tega načela ne upošteva, je etično pokvarjena osebnost, a brez etičnih kvalitet ni ne kritika, ne kritik. Noben umetnik ne ustvarja samih dognanih umetnin, in hvaliti dosledno nekoga samo zato, ker je »priznan«, je enako pogrešno kakor trgati dosledno nekoga, ki je morda celo podpovprečen talent, pa le ustvari kdaj nadpovprečne umetnine. Tudi »priznanemu« je treba povedati resnico in tudi podpovprečnemu priznati, kar je v njem pozitivnega. Prav iz tega bo našel pravilno usmeritev za bodoča prizadevanja, razvoj in rast k cilju. Mimo tega prepreči kritik s tako objektivnostjocpuve-mu, da bi trgoval na račun svoje »priznanosti« z manj vredno kramo, kar se pri nasne dogaja tako poredkoma. Poznamo primere prav površnih in malomarnih del mojstrov, ki jih predstavljajo javnosti (predvsem kupcem) pod zaščito svoje reputacije, ne da bi kritika to vsaj zadostno registrirala, medtem ko se kvalitetno boljša izjemna dela manj priznanih krivično potiskajo v kot ne samo pred kritično katalogizacijo umetniškega ustvarjanja, temveč tudi pred občinstvom, ki je s tem osleparjeno. Ime pomeni lahko mnogo, a nikoli ne ‘ vsega. Vse pomeni samo delo. To so v splošnem glavni vzroki, da je kritika pri nas izgubila reputacijo svojega visokega poslanstva, ali je sploh ni imela. Od tod tudi pomanjkanje njene avtoritete, kar jo na kvar kritiki in umetnosti obenem. Kritika brez avtoritete je delo brez smisla Umetnik, ki se zaradi grehov kritike no čuti podrejenega njeni sodbi, vztraja na 6voji zgrešeni poti, ker kritiku preprosto ne veruje. Zanaša se na to, da bo prej ali slej našel »kritika«, ki mu bo poklonil svoje priznanje in ga potrdil, kar se pri nas večinoma res zgodi. Iz tega izvira poglavitno tudi zlo, da občinstvo sprejema in kupuje šund kot umetnine, ker kadar se umetnik ne čuti dolžnega upoštevati in priznavati kritiko, je tudi občinstvo ne more upoštevati in priznavati ter postane zbegano in desorientirano. Težnja ustvarjajočih umetnikov bi morala biti doseči, da se razširjanje šunda oblastveno prepreči kajti če jo prepovedano štišmarstvo v obrti, bi moralo biti vse prej v umetnosti, šušmarju sicer nihče ne more prepovedati, da ne bi še dalje »delal«, toda svoje »izdelke« naj obdrži zase, ali jih kvečjemu pokloni svojim prijateljem (že so voljni sprejeti jih kot dar). Ta težnja pa bi bila koristno uresničljiva samo ob sodelovanju sposobnih, objektivnih in avtoritativnih kritikov, ker bi se sicer podajali v nevarnost, da izpodrežemo korenine tudi tistemu, kar obeta pozitivno rast in umetniško dozoretje. Kajti v umetnosti ni akademski naslov tisti, ki določa kvaliteto umetnine, ampak zunanja in notranja vrednost umetnine same. Če ne bi bilo tako, bi mogli šteti med šuš-marje tudi van Gogha in mnoge druge velike tvorce, ki so celo odločilno posegli v razvoj evropske in svetovne umetnosti. — Duhovniške duhovne vaje. Prvi tečaj za avgust je že popolnoma zaseden in ni mogoče več sprejeti novih prijav. Nekaj mest je še prostih za drugi tečaj od 23. do 27. avgusta in pri nadaljnjih tečajih: 6.—10. septembra, 20.—24. septembra in 4.—8. oktobra. Prosimo čim prej prijave za te tečaje, da moremo uvrstiti, če bi bilo potrebno, še kak nov tečaj v avgustu ali septembru. Ostalo gl. Škofijski list št. 5. str. 31. — Vodstvo Doma duhovnih vaj v Ljubljani. Ljubljana Kolcder Sobota, 31. malega srpana: Ignacij Lojolski, spoznavalec in ustanovitelj reda; Helena Švedska, mučenica. Nedelja, 1. velikega srpana: Vezi Petra, apostol; Makabejci, mučenci. OI»v