o \ im vec zahteva okolje od tebe,tembolj bodi de-•- laven. Dokazi,da si sposoben živeti,da zn&S sprejeti nase tudi nove naloge, <£e to zahteva v blagor skupnosti. Cim večje so težave,tem tr&i in oalor5nejsi bodi. Včasih velja,da vzdržiš le kratko dooo,pa si dose= gel veliko. Ce pridejo težave, in napori, tedaj ne toži in ne daj se podreti. Tudi se ne vdaj pasivnemu čakanju. Ne bodi nikdar površen, zanemarjen,zapuščen,radi tega,ker se moraš dan za dnem boriti za osnovne ziv3je*nske pogoje. Ne Sakaj in^pooivaj Kakor zarjaveli stroj. To bi bilo škodljivo in silno slabo znamenje za tvojo mla= dost in zlasti za tvoj značaj. Ne pozabi,da slabe navade,zlasti površnost»komodnost,otopelost in zanilcrnost puhajo nacCloveku-tu= di vidne slabosti značaja. Taki ljudje na odgovornih mestih niso sposobni in ne zasluŽiji nobene pozornosti,niti priznanja. Prizadevaj si vedno biti uravnovešen v čustvih in raz= polozenju. Skugaj postati umerjen značaj. Glej ljudi pri njiho= vem pehanju za materialne koristi,pri njihovem verskem življenju, opazuj jih v družbi, v govorjenju,v šali, v razmerju do Žensk. Tako jih bos lahko presojal po njihovih delih brez hinavščine, brez farizejstva,pa tudi brez naslovov,za katerimi se skrivajo. Spoznavaj pa tudi sam sebe! Velilca. beseda,ki vsebuje silno in tezteo zahtevo. Kaj ' hoČemm in znamo,kakšne so nase zmotnosti in,kje so meje,kako^bi se najbolje duhovno razvili} po vsem tem vprašuj:spoznavate sam sebe^ Spoznavaj v odkritosrčnem občevanju z drugimi svoje slabosti in svoje prednosti. Pri tem je nujno potrebna resni= coljubnost in premagovanje lastne neČimernosti. Obsibdi se odkri= t osrČno,n.pr.: Bil sem sebičen,neodkritosrČen, strahopetenjmoje dejanje je 'bilo nepravilno, p red to ali ono nalogo sem- odpovedal. Toda potem glavo pokonci in odločno skleni: Hočem biti nesebi^*'3-’’*^’ cen, odkritosrčen,pogumen,mo je dejanje mora biti vedno pošteno! To se pravi biti značajen. In Človekovo vrednost*" od= loža ravno značaj. Vsaka borba,ki jo bijegf s svojimi napakami, te bodo utrdila- Res,dan za dnem si postavljen pred alternativo: Biti pošten ali nepošten! 'roda verjemi mi,bol j se, Čeprav te^je je biti posten! Posten,značajen za vsako ceno. Tak^ si bos iz= klesal zi '-Čaj?da bož' samostojen v vsem:v svojem mišljenju, v svo= jih deja: jih in v svojih naČrtih.Potem ne bos eden v masi ble= betajociL ovac,ki jim je loŽje umreti,kakor pa samostojno misli= ti. Samoitojnih ljudi rabimo,LJUDI, KE SO SE ODLOČILI ZA BORBO, ZA RESNICO. LE taki so enakovredni b’oroi v borbi preti zločinski zaroti brezbo^tva t>roti veri in.'krščanski kulturi. ib. ' HES-. Ne preklinjajte,ne zaničujte,ne podcenjujte teh slabih Časov,ki se imenujejo danes,in so nam poziv. Ali nam še nikdar ni prišlo na mi« o •' sel,da so to. leta,polna duhovnih,socialnih in političnih zlomov,tudi polna $ožje milosti? Kaj je ostalo od vČe|raj? NiČ! Porušeno je vse, kar so ljudje v dolgih desetletjih zgradili v materialnem oziru,ali pa na polju raznih idej in struj. Maske so odpad-le. Kako podČloveŠko izgleda prejšnji nadčlovek,kako nečloveško Človek,greh je očiten« Vzemimo si sedanjost hvaležno, kat era vsebuje v " sebi vse možnosti,kajti mi nismo od tega sveta. Saj vendar stoji danes Kristus z obema nogama na zemlji in se voj sim jg. z nami v boju pravice. (Die \7ende) . ===s=======s=============O000000=====!=====-==============3===s NajviŠja in najpopolnejŠa oblika svobode,ki jo more kak narod doseči,je samostojna država. Samo narod,ki ima lastno državo,je drugim narodom enak in enakopraven* Samo tak narod si sam kroji svojo usodo* ^a znotraj si samo tak lahko postav-* lja tisti red,ki njegovim elanom res zagotavlja svobodo in enakost, do katere ima pravico bo božji in Čiloveski postavi* Rodovina slovenskega naroda je pisana večinoma s krvjo in solzami. Preko nase zemlje so vihrale cesto velike vojaške sile,ki so liki kobilice pustošile in plenile ter ugonabljale ubogega kmečkega človeka,ki je bil prepusten sam sebi. Ve likasi - tujci,grofje in drugi zemljelacni vladarji so se tepli za ta lepi,od Boga tako obilo blagoslovljeni konček zemlje. Tuji vladarji,svetni in cerkveni knezi so pošiljali na slovenska tla svoje ljudi,kmete in obrtnike,da bi tako izpodrinili' slovenskega človeka,£li pa ga suženjsko sebi podredili. Nastajali so, tako sredi slovenske zemlje otoki nemško govorečih ljudi (Kočevje)..Mesta,in trgi so dobivali potom načrtnega na-.seljevanja,tujcev vedrio bolj nemško obličje. Slovenska beseda ni imela veljave. Tujec-Nemec jo je paSil po svoje, Sa malega slovenskega' človeka. - kmeta se ni brigal skoraj. nih^e. ..le redki samostani,n.'i>r.Sticna,• s<3 .bili priprostemu 'slovenskemu ljudstvu v oporo.1 Najhuje pa je stiskal slovensko ljudstvo graščak. Grado- vi z debelimi zidovi, postavljeni na strmih pobočjih,zgrajeni z rokami in žulji tlačanov,so nudili v sili zavetja le grajski gospodi. Kmet vonjih zavetja ni našel. G-rajski gospod je bil tujec - Nemec. Ni čutil z ljudstvom. Valpet je v gospodovem i— menu vsemogočno gospodaril,gonil ljudi na tlako ter usmiljeno'’ izterjeval desetino. Daj in zopet daj, delaj in garaj,to je bila- skoraj vsakdanja pesom valptovega bica. < Skromen je slovenski človek,potrpežljiv je slovenski kmetic. Pa je vzprico grmade krivic in popolne brezpravnosti le vzrastel v nej ‘odpor. Vzbudila se je v njen tlačena zavest, da je tudi človek,po božji podobi ustvarjen. Prevet je bilo trpljenja,mera pelina je bila prepolna.. Mi noč^-mu »umreti, je zagrmelo med slovenskim stiskanim ljudstvom. Tudi mi imamo pravico do življenja,do boljšega kruha. Tudi nam gre pravica,da sami odločamo o svojih zadevah. V ponižanih in teptanih kmečkih dušah je ginila zavest manjvrednosti. Vedno bolj se je u-trjevala misels na zemlji,katero obdelujemo,hočemo biti, svoi gospod. Ko je sila priklpelr, do vrhunca, je buknil upor. "Le v kup, le vkup uboga gmajna”,- v boj za staro pravdo'" je Šlo od ust do ust. Sprva tajno,podtalno,potem vedno bolj odločno in samozavestno. Voditelji,ki so jih izbrali kmetje sami,so se sestajali. Sli z zimzelenom in petelinovim peresom za klobukom so hodili od vasi do vasi.Zapeli so zvonovi in bili plat zvona. Teptani_slovenski človek jo zgrabil za orožje. Primitivno je bilo: kosa in kramp,. t o lkac, cepec, gnoj ne vile, leseni bat« Zganil se je ves narod_in pod vodstvom svojih kme&cih voditeljev sel v boj proti tujcu,ki je pil zdravje in kri slovenskega kmeta* Prvič so kmetje zgraoili za orožje 1.1473 na Koroškem, v Ziljski dolini, 1.1515 jo izbruhnil upor nt? Kočevskem proti grofn Thurnu,razširil se je po vsem Kranjskem,Štajer^kem in Koroškem« Toua bili so premagam blizu Velikovca.pri Vuzenici, Prl Celju in pri Brežicah* Nasilje ogrskega graščaka Tahija je nasIo.,iaraza v uporu 1*1572. Iz Hrvatskega se je požiar u-pora raztegnil na Kranjsko in vso slovensko Štajersko*- Vrhovni vvodja upora je bil Matija Gubec,poveljnik pa Ilija Gregorič« Uporna vojska ni imela uspeha* Bolje oborožena gosposka vojska jo kmete porazila 8,2.1573 pri Sv.Petru pod Syetimi gorami in en dan pozneje še pri Stubici na Hrvaškem,Žalostna je bila usoda voditeljeVoGubec je bil z razbeljeno žele zno krono kronan v Zagrebu,na trgu svetega Marka,Gregorič pa je bil usmrčen na Dunaju. ICmete je le hujše pritisnil ob tla graščinski jarem. Kmetski upori so bili se 1* '■= 1627 okrog (Tolmina,1.1635 v Savinjski dolini in leta 1713 veliki Tolminski punt"»katerega je opisal nas pisatelj I-van Pregelj. t ' Z v roki si ja slovenski Človek,predvsem lcmet,ki je bil gbolj stiskan in brezpraven,hotel priboriti svoje pravicu. Fi hotel biti . su£enj.marveč gospodar na svoji zemljic Z orožjem v roki 30 nemslc.i graščaki zatrli kmečke upore in kmetom naložili se hujša bremena. A vera v končno zmago pravico v sroih kmečkega stanu in vseh Slovencev ni bila ubita. Vere in upanja orožje ne more uni« Čiti. Misel na Boga,ki stiskanega irr ponižanega Človeka nikoli ne zapusti,je slovenski narod držala v strašnih Časih po konci. Dajala mu je moČi,da ni obupal na seboj. Misel, da bo nekoČ le prišel Čas,ko se bodo izpolnile njegove u— praviČt-ne žfelje po svobodi,ga je dvigala in podprla,da s-je se z večjo ljubeznijo olclenil rodne grude. (Dalje sledi). V-AŽNA Sq?0I,-ETflI3A~~; Letos Obhajam© stoletnioo,kar je slovenski narod.bre praV io ^a^od tlačan,leta 1843 prviČ po izgubi svoje državi samostojnosti Vojvodina ičar&ntani je kueftevine Panoni • ? ■, » ponovno avignil klis po svobodi in Zedinjeni Slovenil Ste let ba?to@|p0sV8®en§ s krvjo in nesebičnimi žrtvami nas *)§ tč pogiaSfetVri,« <;eloti.pofeiiala £ele safuravlna, V§&&a? £a Šared saia v sebi #uti*i*a,1 mata st«i .ti v |§t9Vih B#§ddVihfekih obdobjih,da igpo1 gj" '^0t*ga,ki ga etrhil V ' ’ ^ • * 'v' < * i l > <. ahko ncfvT in dobro spitrt!" vošči gospodinja nama, trudnima popotnikoma, ko se spravljava na skedenj k p ovitku,v svežem duhtečem senu. Dobršen kos poti sva premerila,a saj sva tudi nasilju - v slovensko Korosltt. Zdaj bova poromala križem in počez po Korotanu,obiska la stare znance,znova zapela na belih cestah in poromala k starinskim cerkvicam na gričih in holmcih. Ze dolgo ni bil v njih Človek,ki bi v (topil s svetim spoštovanjem cez kamenite prage in se potopil z molitvijo v preteklost. Človek,ki bi prisluhnil skrivnostnemu Nebranju pod oboki - molitvi naših slovenskih dedov,ki so živeli na tej zemlji in er-• peli,jo branili,a se naposled morali umakniti tujemu nasilnemu rodu. V cerkvi pa je še danes ostala slovenska beseda,beseda rodu,ki noče umreti.#. Koliko silnih čustev se dviga v srcu! Koliko bolečine se razlije ob pogledu na to Čudovito zemljo,lahkomi- selno prodano,zemljo d*=.\go, zibelko našega naroda,deželo slovenskih vojvod. £ Komaj,da je vlegel, že je tudi krepko potegnil za dreto,moj sopotnik,prijatelj Božidar. Prevzet od prvih vtisov,ko po dolgih letih vojne in^odsotnosti zopet lahko pijem krasoto ljubljene zem~ lje,se mi ne da zaspati. &kozi^odprto lino strmim v zvezdnato nebo,premisijujem in poslušam. Nad koro&ko zemljo sope topla poletna noč. Zvezde,vse srebrne in nemirne gledajo s svetlim sojem čudežno deželo pod seboj. Dežela sinjih jezer in jezero,s poezijo potopljenih zvonov,dežela rzelšnih dolin,skozi njih reke in potoki,za njimi strma pobočja sivih sten Karavank in Krnskih Alp,razpadli gradovi nekdanje gosposke,in na zelenih holmih cerkvice in cerkve,last ljudstva,ki je ostalo in živi,ki ni izginilo kakor tuja gospoda,ki je vladalu tu in delila po svoji volji,ljudstvu pravico in postave. •' - t Ljubljena zemlja naša,kjer so nekoč vladali sloven- ski knezi svojemu ljudstvu*, Tu je vladal slovenskemu narodu prvič in zadnjic v zgodovini slovenski knez,svobodno izvoljen - svobodno izbran* Dežela naše nekdanje slave .kraj naše bolečine ► Iz nje se je porodila visoka pesem bolečin,in kar je čutilo tisoče in tisoče slovenskih src,trpečih in zatiranih stoletja, je izlilovy neomajni ljubezni do svoje drage.materine besede, do hiše ocine,do grude domače, v pesem: !'Nmav cfiez izaro, nmav čez gmajnico"» Pred približno sto leti jo je zapel župnik Treiber. V njej j* izr Čena vsa trpka bolečina in vsa silna neuslisana prošnja* 0,dabi K se kedaj hišo oČino in ljubo mamico* »« Sedaj sem zopet doma.v deželi mojega hrepenenja in mojih lepih sanj,v deželi naših dedov,našega zatiranega ljudstva. O— O- O- O- O s Skrito in skoraj nevedoma me je vzel spanec. Jutro z zlati« soncem naju je pozdravilo skozi vse špranje in £pran-jice. Hitro sva bila na nogah. Zahvaliva se dobri gospodinji, ki noče VKUti ne plačila,ne darila. Vsedeva se na svoje konjiče - kolesa,in že brziva po našodrani cesti v dolino."Umaknila sva se z gladke »asfaltirane ceste,kjer je .''.ruše' in trušč, divjanje avtomobilov in težkih kamionov neznosen in nevaren za kolesarja. Te podre tuj soldat,ki divja z avtomobilom.Kdo te bo pobral v obcestnem jarku s polomljenimi kostmi? Bolje je torej previdnost! Voziva počasi po vijugasti cesti,tam se odžejava v obcestni gostilni z dva deci ržene vode,se ustavljava ob starih božjih znamenj ih,ob kriŽpotj ih,gledava okrušene slovenske napise. Tu in tam so skloniva pod starinskimi vrati kmečkega doma in vftopiva. Mladih močkih ni doma,efe Se niso ; vrnili iz vojske. Slovonci so veseli,da je vrag vzel i!drite rajh” kot pravijo,in pričakuje jo,da bodo le enkrat svobodni. Nemci,ali bolje rečeno .^aiji so prijazno potuhnjeni,vedo,da je iz- gubljeno vse,vsaj za nekaj Časa. Prt.d Vrbo prideva zopet na cesto. Zavijeva na desno stran in voziva počasi ob ježem. Vile in hoteli,polni tujcev in vojaštva. Duh po bencinu in nafti,poceni parfumu blede dekline s cigareto v ustih,tuje uniforme. Vzpneva se r breg proti Skofidam. S kolesom gre bolj počasi. Že sva toliko v bregu,da se pred nama razprostre gladina Vrbskega jezera,vseaa spokojnega. ' & To jezero,sicer tako lepo in prijazno, s svojimi verigami iio*telov in vil r&zne dunajsko in gpaske gospod© 33 mnogo ^pripomoglo k ponemčenju teh in okoliških krajev. Danes se vec tu ne cuje slovenske govorice,ki se je umaknila za smrekove gozdove vise gori proti Hodišam,v Logo ves na Dholico proti Kostanjam in Strmec,do Doma&al na Lipo in ZopraŠo. (Dalja sledi). • ////////////////7/////////////////////////// Ne 16,kar veleva mu stan,kar more,to moŽ ie storiti dolžan« Tam zunaj sniva zimska no£ nocoj, le zvezdice srebrne &e bede in mesec se pogreza za gore ; ...j ter lu£ krvavo "siplje za seboj1« Zvezala Živa polja so nocoj in slednjo piko ulove in vsaki misli sence oŽiVe: da v snegu sebe gledal pred seboj. In sence padle so na ceste bele, baraka črna v snegu se gubi z daljave bele,burje so zavele. Zaman sam sebe iždem v dalje bele, £ez lastno senco mislim moči ni! Je res ne bodo nikdar preplete le? 0,pride vigred in mi mož' vzbudi, in konec mrzle otrafike bo no£i in z njimi Žalost in begunska rana. Tedaj se duža bo mi vzradovalal ttCVALC II. * r . ila je zgodnja pomlad. Ko se je poslovil,je bila se zima. Na debelo je ležal takrat sneg in vsa narava je molčala.- Molčala,kakor bi Butila z njim... In zdaj se je začela prebujati,kot bi se naveličala molka« Jože jo čutil se večjo zapusSenost in domotožje.Po zimi je se nekam prebil. Ni se menil za godrnjavega gospodarja, ne za sitno gospodinjo. Bil je zaprt sam vase,molčal je in delal. Y delu je našel pozabo in u*eho... Vse drugačen je postal spomladi. Ni se mogel več žariti v delo kakor prej* Ni mogel najti nijker tolažbe•*.Duh po vlažni prsti,na novo ozelenelo polje in travniki,prvo pomladansko cvetje in tihi mlačni večeri, ko tako skrivnostno susti na novo oživljena narava, — vse to ga je spominjalo na dom,na domače polje,gozdove in travnike* kjer je prebil toliko srečnih uric,vsako pomlad. V duhu je gledal,kako otresa stara ČreČnja,doma za hišo,snežno b,ele cvetove,čutil je njihov opojni duh in slišal brenčanje Čebelic v ulnjaku pod. njo« Videl je njivo v Zagsju,ki leži prazna in pusta,kakor jo je pustil v jeseni, ko je vrezal zadnjo brazdo* In zdaj čaka nanj o,da zopet zastavi plug« Ves grunt je prehodil v mislih« V Zalokah,na Lazah,v Novih,v Purnjaku in na KameŠnici... Na to je pogledal Še v mlin,povprašat starega Horvata, kako in kaj« Mimogrede je pogledal Še Jagnjege,ki jih je določil v jeseni za na Žago. Tik ob Muri so in voda jih iz-podkopuje. In Še doma se je ponudil. Mati je sama brbljala po d^oriŠČu,vsa uboga in iz,učena. Razveselila se ga je,ko je stopil k njej. Videl je njeno izmučeno in upadlo obličje in roke,ki so storile toliko dobrega zanj,so se ji tresle..« '•Konec je skrbi,mati..«! ” ji je dejal... Ni mu odgovorila« Samo vprašujoče ga je pogledala in odšla v hlev. Stopil je za njo« Fuksa se je stegovala proti njemu.Pram pa je nemirno kopal;*« Hotel j.e vztopiti in ju pobožati,kot je^ imel navado. Ko je napravil korak,se je gdrznil«; Ni bilo vec ne matere in ne konj... Pred njim je stal gospodar in majal r. glavo.Nato je sledila ploha besed« Kakor težke, klofute so padale trde besede,ki jih ni razumel. Toda on se ni zmenil zato« "Kako ! ■ neki morem,kar na lepem,pri belem dnevu,takole. sanjariti?"«.« Na dvorišču sta člfakala konja, zapre žena v plug* Gospodar ga je Še enkrat poklical. . . v* Ml veČ tako zadirčen kot prej. Prijazno rtru je nalc&j pripovedoval - toda on ga ni razumel«.« Prva brazda je ležala za njim. Iz nje je puhtelo« Dišalo je,kakor močno kadilo v cerkvi... X X _ 3C. , Velika noč. Prišla je tiho - nepriČakobano. Kot bi pletel bič,so bezali dnevi. Jože skoraj verjeti ni mogel, da je Že tu* J . • Zgodaj je vstal tisto velikonočno jutro« Komaj je pordelo nebo na vzhodu,je ze opravil pri živini. Nato se je-napravil za k maši. Ker je bilo Še zgodaj»gospodar se ni vstal« Tudi drugod po vasi je Še vse molčalo* Nikjer ni zalajal pes, ni&jer ni nihče zaropotal. Kakor začarana je molčala vač,zavita v prosojno kopreno prvih sončnih Žarkov« Iz zemljo je puhtelo,kot velikonočno kadilo. Nad vsem tem pa se je bleščalo Čisto jutranje nebo,kakor veliko modro oko. Jože se je zamislil« DalfeČ so mu vzplavale misli. DalcO *- prav do doma« Ni in ni mogel mozabiti ljubke domače hiše in vasi. Znova in znova so m vztajale v domišljiji slike iz domačega kraja« Slišal je pritrkovanje pri fari Svetega Miklavža« Videl je starega zvonarja,kako mu drsi mastno,glad-ko voze v rokah««« Iz lin pa buČi slovesna pesem in oznanja: Zveličar nas; je vstal.«« Aleluja.«« Aleluja«*« Potem zagrme možnarji* In zdi se mu,da MČe njihov eron prevpiti bronasto pesem,ki doni v tiho velikonočno jutro,.« ' Cisto do tal se je sklonil stari zvonar« Sunkoma nateguje vože in pot mu lije s Čela« Iz lin pa buČi. BuČi, da se trese zvonik* In prav do njega prihajajo mo&očno done Či glasovi*.. Bini... bam ... bom... bani ... Potlej vidi farane, ki se zbirajo pred cerkvijo. Fantje zbijajo pisanice... Zraven so zbirajo dekleta* Pod lipo modrujejo stari kmečki ocanci«.. Končana je zgodnja ma&a. Trumoma se gnetejo ljudje is cerkve. Večinoma gospodinje. Med njimi je tudi mati. Mudi se jim domov, da pripravijo obed. Ko je cerkev prazna,se zaSne velika m&šfa. Mogočno donijo orgije. Župnik pred oltarjem poje: "Gloria in exelsis Deo... Aleluja... Aleluja... S kora mu odgovarjaj organist:Et in terra pax homini-bus.... Aleluja... Aleluja..Nato zvoni k povzdigovanju. Vsa cerkev klffižfi in. se trka na prsi: "Moj Gospod in moj Bog..." Jotem je le zadnji blagoslov. (Dalje sledi)* Znanost in vera danes Zadnja satiri stoletja je Cerkev bojevala trd boj z znanostjo. Včasih s'e je zdelo,kot da bi se vsa raziskovanja zarekla proti Cerkvi. Sedaj jpa je Sas,da zaključke tega boja o-gledamo,ki se glasi: Nov cas je sicer mnogo starih naravoznanr-skih in zgodovinskih naziranj> ovrgel in odpravil. Ni pa mogel niti enega verskega nauka omajati. Nasprotno pa je pristnost božjega bivanja,njegove e-dinstvenostifrnoČijinodrosti in dejstvo vztvarjenja,pa tudi modnost čudeža,človeško dostojanstvo,bivanje duše in resnico o giehu človeka,pokazala v novi lu£i. Naredimo dve opombi: Prvič: Mnogokrat je te£je dobiti zmago kot vojsko. Zmage napravijo človeka brezbrižnega in prevet varnega. Isto moramo imeti tudi po tej zmagi vedno pred oomi. Brezbo&tvo se sicer ne more vec posluževati znanosti za svoje namene. Vendar pa bo skušalo najti drugih poti. v Drugič: Ob prehodu iz starega naziranja,ki se rasi v novo,zvisenejse,se pojavi zelo nevarno vmesno stanje. To je cas, ko staro nic ve c ne veže ljudiynovo pa jih še ni zajelo vase. V takem casu grozi velika naravna propalost. Isto se je godilo v času,ko so pokristjanjevali Germane,kakor danes. Gro'--.i nam nihilizem,to je zanikanje vsakega višjega smisla življenja. Zle posledice tega vidimo dan za dnem mt-d nami samimi* Kje naj dobimo opore v tej stiski? Predvsem v župnijah. Tukaj se bije boj v prvih vrstah za obnovo ljudttva. Mnogo so si ljudje obljubovali v zadnjih lotih od znanja in izobrazbe. Mi pa skromne je mislimo o modi Knarja,kajti le prevečkrat nas je varalo in slepilo. Izobrazba - to se pravi, vec kot množiti znanje. Izobražen je £lovek,ki je vos oblikovan' in izklesan. Nikjer pa se izobrazba ne posreduje tako popolno? kot samo v cerkvah* Tukaj se ne samo poduŽuje čeprav najvi^je modrosti,ampak se tudi plemenitijo n.jboljse sposobnosti in moči človeka. Dr. E. H. (Die Wende). iupnik blagoslavlja... C T O IN ONO ) , La bi zadostili potrebam kat >liŠkih c.iganov v Holandiji;so ustanovili s oerkveno pomočjo društvo: "Narodna kat 3iiška -organizacija za dusn.opastirsko oskrbo ciganov". Lcnionaki katoliški tednik "Tke Universe" je dosegel v juiift lanskega lota povprečno naklado 2oo.33o izvodov® S tem je prvič v Londonu dosegel katoliški Časopis nakladno številko 2;o„qoo. "Duhovniška vas" se nahaja na Bretonskem s pravim imenom G-randchamps. Od 3ooo prebivalcev je 5o duh.ovnikov. \ " * * K • 25 različnih misijonarjcv iz 17* misijonskih dru^b in 12 na. rodnosti oddaja katoliške radijske oddaje na Kitajskem. Tedensko imajo tri ure odd^j. V nedeljo jo v oddaji tudi sveta maša,čez teden pa je razglabljanje in utrjevanje osnovnih naukov katoliške vere. Ameriški list "Introito" piše: 1162 odsluženih ameriških vojakov hode postati duhovniki in sicer: 517 svetnih duhovnikov, 446 .bo vstopile; v novicijat raznih kongrogacij,146 bo reodvnikov, 53 pa se ne ve,kam se bodo odločili. Nasprotno,vsak begunec mora nenehno gojiti v svojem srcu ljubezen do naroda in zemlje. V svoji notranjosti to ne sme nikdar odreci možnosti povratka v dornovino,katero je moral nasilno zapustiti in c kateri edini more najti resničen dom. Z narodom v domovini tvori vkljub vsem razdaljam eno družino,ki enako misli in enako trpi.Od samih je odvisno,da nas tujina ne pokvari,ne uniči in ne potujči; od božje volje pa odvisi,kakšen bo blagoslov za nas in naš narodj. ce bomo ostali tudi v tej bolestni preizkušaji zvesti Bogu' in n.~-rodu* Zato hočemo povsod,kamor nas bo peljala pot,ostati Slovenci, ki bomo po svojih možnostih pomagali za osvoboditev in obnovitev domov ine. V tujem svetu ae bomo srečevali s slovenskimi izseljenci,ki so Tored leti zapustili svojo zeMjo,da si v tujini poišče jo kruha ter so tam pozabljeni odtujevali. Kjer koli jih bomo srečevali,nam bode bratje in sestre,katere bomo skušali navdušiti za slovenstvo,da bodo čutili z nami in z narodom v domovini bolest trpljenja,pa tudi, da se bodo z nami in z narodom v 'domovini veselili na oni veliki praznik slovenskega vstajenja,ko bodo slovenske zastave neomadeževa— vano ponosno vihrale v vetru in pričale vsemu svetu,da je veliki sen slovenskega naroda po sto letih boja,žirtav in molitve postal resni- //////////// .stvo ne TDomeni in ne sme -Domani + i ndrinv^fli