St. 38. V Trstu, v saboto <0. maja 1884. Glasik^slovenskega političnega društva za Primorsko. to M* »EDINOST« Izhaja 2krat na teden v«ako irido in tabet« o poludne. Cena za vse leto je O gid., za polu leta 3 gld., za četrt leta 1. pld. SOkr. — Posamezne številke «e dobivajo pri opravniStvu in v trafikah v Tr»t« po & kr., v fierloi in v Ajdovičini po ® to- — Saročntne, reklamacije m in«erate prejema Opravilitvo, vi« Torreale, »Nova tiskarna*. Vsi dovisi «e poSiljajo Uredništvu *vla Torreate« »Nuova Tipogrnfla;* vsak moru biti frankiran. Rokopisi o'ez ponebrie vrodnosti se ne vračajo. — I nt era ti (ružne vrste naznanila in poslanice) se z&raSunljo po poeodbi — prav ceno; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami ae plačuje za vsnko beseilo 2 kr. Temeljni pojmovi prave državne politike. vi. Ako si dobro predočimo zgodo-dovinske dogodbe, prepričamo se, da si je čestokrat duh Časa združen z javnim roenenjem tudi se silo iskal veljave; da se izvedejo nove ideje, nastali so Čestokrat upori ljudstva in vsled tega silne prekucije; kolikor je staro človeStvo, toliko je stara tudi prikazen upora, rabuk in prekucije. PraSa se torej iz stališča javne morale in javnega prava: Kaj je prav za prav prekucija, ali je opravičena, kedaj je opravičena, kedaj neopravičena? Prekucija je predrugačba obstoječega sd silo, z uporom. Nekateri državniki menijo, da je vsaka prekucija, vsaka silna prememba obstoječega nemoralen čin, kateri se mora obsoditi iz stališča vsacega prava. — Ali drugi so zopet tega menenja, in to je na vsak način opravičeno menenje, da so včasi prekucije potreba Časa in neizogibne. — Ako bi veljalo menenje prvih, ne bi bil sploh mogoč noben napredek in nobeno spopolnjenje, narodi bi obtičali v nekej letargiji, katera pa uže po naravi ni dopuščena človeku, ki vsled daru mišljenja vedno hrepeni po idealih, po novem, po lepšem, popolnejšem. Rekli smo uže, da je živenje človeka veden boj, prav tako je s& živenjem narodov, a pretiran konservatizem bi narode prisilil k večnemu mirovanju, k večnej pasivnosti. Pred vsem ni treba pozabiti, da ima takozvano zgodovinsko pravo ves drug pomen v javnem živenju, nego pa pravično in moralno pridobljeno privatno pravo. PODLISTEK. Tri čudne! spisal — ti — I. $oda-Wa*ssr. Naslov skoraj gotovo marsikomu ne bode ugajal, a ne da se predrugačiti; pričeti treba z nemščino. V prijaznem trgu, poleg glavne ceste je znana gostilna. Pred nekojimi 8 lati prijezdijo nekega dne vojaki. Ti so bili več ur na poli in vsled vročine jako utrujeni, tukaj pa je lep prostor in hladna senca — veli častnik trobentaču. Na znamenje k počitku veselo poska-kajo brhki fantje raz konj. Koji čuti le kaj »pod palcem«, hiti urno v gostilno, da se tamkaj »malih grehov« poplakne ter se vojakom tako nepotrebnega denarja re&i. Vstopi tudi častnik in zahteva vina. Nadalje vpraša točarico, ako se dobode »Soda-Wasser«; ona pravi, dal Izgine in po nekoliko časa^prinese v polu litre — — »čiste vode«! Častnik nekako začudeno pogleda, pokusi, nevoljno pljune, viha brke pod nosom, bliska i očmi — in prične se ta le pogovor: On: »Jaz hočem »Soda-Wasser«I Ona: »»Znam! Vsaj sem prinesla««. On: »Kaj? — To! ? je »S-6-d-da-Wasser« ? Prekucijo, ali silno spremembo obstoječega so včasih tudi opravičevali najboljši držayniki in pisci; a to le takrat, ako je narod zaman poskušal vsa sredstva, da bi dosegel kako pravo, kako zboljSanje svojega položaja, in mogoče je tudi, da brez koke reforme država ne more doseči svojih vzvi-Senih ciljev in izpolniti svoje etične naloge, tudi je mogoče, da gre za kako tako pravico, katerej se ljudstva ne smejo in ne morejo odpovedati, kakor je to narodnost, ali svobodni razvitek, ali da kaka vlada noče računati z duhom časa in njega teijat-vami. ter da ga hoče cel<5 zatreti. — V takih in enakih slučajih ni skoraj mogoče odrekati prekucijam neke opravičenosti. — Ali da ima tako gibanje v resnici nekaj veljave pred občno moralo, mora biti poprej ^atrjeno in pripoznano, da je dotično ljudstvo« ali narod vsa mirna sredstva poprej poskusil, ia da ni v skrajnem obupu mogel več najti nobenega druzega sredstva, nego da se posluži sile. Prekucija sama ob sebi neizmerno škoduje organizmu države; ona slabi avktoriteto države, ona uničuje državne finance in trgovino, slabi vso produktivnost države, tako sicer, da jo mora smatrati vsak misleči človek kakor neko nesrečo, božjo šibo. Prav zato pa, ker je vsaka prekucija sama ob sebi znamenje trpenja in nesreče, prav zato je le v najkrajšem obupu, ako se pravična stvar kar na noben način ne more doseči, manj ali več opravičena. Najboljša je v tem obziru ta le primera. — Ako človek tako zboli, da si mora dati odrezati en ud ali več udov, ako noče umreti, tedaj je bila potrebna amputacija, a pri vsem tem je to velika nesreča za človeka, Ona: »»Da! dobra »Soda-Wasser««' On : »A—, to nI nikakor mogoče?« Ona: »»Verujte no, da je 1 Vsaj nemam drugačne, nego ako hočete studenčnice.«« ČaStniku je pa tedaj vendar uže dovolj in jako se razsrdi. — — Sedaj pa pride vrsta na točarico, da ona začudeno gledati prične, ter jej je tesno pri srcu. Poslednjič prosi častnika, naj gre gledat in se osobno prepriča, da je prinesla zahtevano. Gresta 1 Vede ga pred hišo in pokaže velik sod, koji stoji pod kapom, ter ponosno pravi: »Tukaj sem steklenico napolnila; vidite, daje prava--»iz soda«I Jaz bi vam donesla druge vode, pa saj ste odločno zahtevali „Soda-Wasser" in natočila sem kapnice, kojo imamo — v sodil a je čista, kajti rabimo jo tudi za žganjel" Častnik in isti, koji so se tej vodenej preiskavi pridružili, prično se na vse grlo smijati in burke uganjati. — Vem I da jednake „iz soda!", akopram je naj nižje cene —, nobeden pričujočih ne bode več zahteval. — Paj je tudi točarica potem nikomur več ni prinesla. A, kaj mislite, da je bil vzrok vsej tej zmešnjavi?! Točarica je hotela kazati, da umeje nemščino, a varala se je. Prvo besedo „soda" razumela je sicer jako dobro, a razumela jo je jedino le po slovensko —, kajti še-le druga jo je poučila o znanji nemščine! Pa saj jim ni za zlo Šteti, ako hoče jedna ali druga te vrste na nemSčino po- m on se ne poprime tega skrajnega sredstva, ako ne stoji pred alternativo : «Ako si ne daš odrezati roke ali noge, umreti moraš prej ko prej.» Prav tako, kakor s človeškim, je tudi z društvenim organizmom. Zarad velikih neprilik in zmešnjav, katere provzročuje vsak burni in silni preobrat v živenji narodov, dolžnost je vsacega državnika, da odvrne take nevihte po reformah o pravem času, kakor zdravnik odvrne unetieo po primernih zdravilih, podanih o pravem času. Prafianje nastane zdaj: Ivako spozna državnik, da je položaj nevaren in da je treba odstraniti nevarnost po reformah ? Razni so slučaji in razna tudi pota v tem pogledu; mogoče je torej tukaj odgovoriti le splošno. Vlada naj spoznava duh časa in naj se nanj ozira in ž njim napreduje. — Državljanom naj se ne krati to, kar za-nje terja duh časa. Imeli smo v 16. stoletji velike revolucije, ker vlado niso spoznale duha časa in so se ustavljale verskej toleranci in svobodi vesti; ali to ni šlo, revolucija je vladam vzrastla nad glavo. Konci 18. stoletja je začelo še hujše in burnejše gibanje za člo-večanske pravice sploh, in vse revolucije 19. stoletja so nastale v prvej vrsti zato, ker so ljudstva za prav spoznale in je duh časa tako zahteval, da vladarji pripoznajo ljudsko suve-reniteto in da se torej vpelje taka ob> lika vlade, po katerej imajo ljudstva po svojih zastopnikih svoje deležtvo pri zakonodajstvu, in videli smo, da si je to načelo pridobilo svojo Veljavo po vsej Europi, pa si jo bo Sčasoma tudi v velikej Rusiji, katera edina se še brani takozvane konstitucije ali ustave. V novejšem času se jo zopet duh časa tako preustrojil, da terja narodne države; vsled gibanja v tem zmislu sti nastali na Nemškem in na Italijanskem dve veliki narodni državi, zavladala je največa edinost tam, kder je bil največi razpor, največi partiku-larizem. Vsak mora pripoznati, da je narodno gibanje v Evropi Avstrijo stalo največe žrtve, ali zopet to ni bila taka nesreča za to državo, kajti s tem, da je bila odrinena iz Italije in Nemčije, postala je baš bolj samostalna bolj na svoje lastne moči navezana in bolj koncentrirana; napredek avstrijskih narodov Avstriji zagotovi v kulturnem boju eno prvih mest v Evropi in ona bodo zdaj bolj srečna, nego je bila poprej v večnih rivalnostih drugih dinastij z našo habsburško. Na Nemškem je dal Napoleon priliko, da je Bismark v duhu časa osnoval veliko narodno federativno državo in sicer najlepšem pdtem; na Italijanskem pa to ni šlo drugače, nego da se je Cavour postavil na čelo revolucije; prav tako se je zgodilo v novejšem času na Balkanu, kder sta dva vladarja, Črnogorski in Srbski, postavila se na Čelo revolucije in videli smo celo, da je najkonservativnejša vlada v Evropi »ruska« prišla na pomoč revoluciji, da se le vrže Turčin iz Evrope in uvede narodnostno načelo na Balkanu. Iz tega se najbolj vidi, kako velikansko moč ima duh časa in kako ta mogočni duh cel6 opravičuje revolucijo ter ide na dnevni red čez vsa strogo konservativna načela. (Konec VI. ser. prib.) nosna biti. Izgled imajo, lil, v gostilni ljubljanske čitalnice, v kojej ..žlobodrajo" vedno svoj: „bisel tajč" — „pisel slobeniš" Če pridemo mi preprosti z dežele, Še prav teško se dogovorimo, kaj bi radi. A, nekaj druzega ti „postrežljivi duhovi" ne znajo —, in to naj bode nam grešnim „moikega spola" v posnemanje priporočeno —, kajti, to je kaj izredno posebnega.---Piti ga ne zna — niti jednal Ako ste tako neolikano surovi in jej ponudite pijače (to se ve, da ne jednake ,.iz soda*' po imenu voda !)--, le malo iz kozarca „posrka" *--; da bi pa le jedenkrat slutili, da seje kaka „nasrkala"! gorje, trikrat gorje vam.---Imeli bi „glavni" greh, Še večjega nego je, ako vam „vinske muhe41 po glavi roje. Res je sicer, da 8e slučajno pripeti in tekočina v sodu jako hitro posuši —, a vzrok temu so le isti dacarji, ki sode pe-čatijo z lučjo in tistim „španjsvoskom" — a tako napravljajo strašno vročino, koja mokroti jako škoduje. Oprostite, ako me je nehote „soda" napotila tudi do tistih, koje nam nosijo „iz soda"; saj sem jih le pohvalil in v izgled priporočal. Ako bi se pa nepričakovano koja teh „vinskih jagodic" nad to „nedolžno 'srdila —, naj se tolaži, saj ni pod vsakim kapom soda I — in tudi vsi sodje niso jednaki. Naj si zdaj po mogočosti pomaga! Saj ne drže vse ceste v Rim. II. „Marijaceljske kapljice". Lani sem prišel v stolico Slovenske. Korakam po nekojej ozkej ulici, kojo bi smeli po trgovskih napisih imenovati „nemčursko ulico". Stopim v prodajalnico s papirjem in jednakega blaga, da kar treba nakupim. Razen vlastoika in njega soproge ni nobenega v prodajalnici. Takoj za menoj vstopi nekoja bolj preprosta zala Gorenka, ravna kakor jelka. Ker je videla v izložbi polno majhnih in velikih steklenic z raznobarvenimi tekočinami — mislila je svoje. Vpraša, če se tukaj dobivajo „Marijaceljske kapljice''. Mej gospo in gospodom se vrši sedaj nemški pogovor, iz kojega vidim, da ne umejeta dobro slovenščine ; kajti sicer bi ne bila stvar tako ižvirna a izvrstna. Za-nimivalo me je in čakal sem molče konca. Gospod pravi proti svojej soprogi: „Kaj hoče? Kaj je to „kapelce'*? To bode najbrže za kojega otroka in se dobi tukaj blizo pri „kaplmaherji" —, mislil je namreč, da hoče „kapice" (kučme). Pa reče na to kmetici po svoje, kakor in kolikor je našega jezika znal; „Pojdite tja kaj le, pokažem vam kde se to dobi, mi nemamo in odpre duri. Soproga, koja se je ta čas zamislila, kliče njega ter nadaljuje po nemško proti njemu: „Nel Ti nisi prav razumel, dekle hoče imeti gotovo tistih „kapelic", v kojih \ EDINOST. Politični pregled. Notranje dežele. Truplo cesarice Marije Ane so S. t. m. prepeljali iz Prage na Dunaj s posebnim vlakom. V Pragi so rakev spremljale na kolodvor civilne, vojaške in občinske gosposke i neštevilna množica ljudstva. Na Dunaji so na kolodvoru čakali generali, vojni minister, dvorni dostojanstveniki in policijski načelnik ter spremili rakev v cesarsko palačo, kder je truplo blagoslovil dvorni župnik. Denes je slovesen pogreb. V gosposkej zbornici se je 7. t. m. načelnik živo spominjal umrle cesarice Marije Ane, in poudarjal, da je blagodušna kneginja tiho samoto rabila za najpleme-nitejša dela dobrotljivosti. Vsak Avstrijec se je z poštovanjem in hvaležnostjo spominja. Načelniku se je naročilo, naj naznani cesarju sočutje in žalovanje gosposke zbornice. V poslanskej zbornici se je načelnik 6. t. m. gorko spominjal umrle cesarice Marije Ane, katere izvrstne kreposti je hvalil. Živo so mu poslanci pritrjevali ter mu naročili, naj cesarju izrazi sočutje zbornice. — Poslanec Barnfeind je interpeliral za-stran vaj deželne brambe v nedelab in praznikih. Poslanec Reschauer je protestiral zoper obrekovanje, s katerim ga jerazžalil poslanec Schonerer v zadnjej seji. (Scho-nererja ni bilo v seji). Načelnik je izrekel, da obsoja v Schonererjevern govoru izgovorjene Žalitve verskih izpovedanj, narodnosti in vlade. — Poslanec Jaques je poročal o predrugačbi kazenskega postopanja o tiskovnih zadevah ter je predlagal resolucijo, po katerej se po § 493. kazenskega reda pravilno postopanje le takrat uvede, ako ni nobene osobe, kateia bi odgovorna bila za tiskovine in bi se moglo zoper njo uvesti kazensko postopanje. Vlada naj v tem smislu predloži načrt zakona. Poslanec Foregger si nič dobrega ne obeča od take resolucije. Minister Pražak odgovarja, da vlada misli, da ni na času, da bi se zmanjšal vpliv pravdoznancev in sodnikov po poklicu pri postopanji v tiskovnih zadevah in oblast porotnikov razširila čez sedanje meje. Razmere se niso zboljšale, ampak še poostrile. — Potem je zbornica sprejela zakon o davku na žganje po pre-drugačbah gosposke zbornice. V poslanskej zbornici je 8. t. m. načelnik naznanil, da je poslanec Reschauer svoj mandat odložil. Potem so se sprejeli dotičnega odseka predlogi zastran znižanja voznine na cuker na parnikih in po želez* nicah in sklicanja enkete o omenjenej zadevi. Za odsekove predloge so govorili poročevalec Schindler in poslanci Furth, Russ in Rieger; zoper te predloge se nobeden ni oglasil. Rieger je nagla&al, da Lloyd ne spolnuje svoje naloge, da se mora prašati, ali ne bi boljše bilo, da ga-ni, in ali ne bi bilo priporočati, da se vdržavi. — Sprejela se je tudi predloga je Marijina podoba —, a te dobi pri steklarji, včeraj sem videla, da jih ima mnogo". Pomisli sedaj tudi on ter pravi: .,Ja, ja, to ie pravo, in tolmači kmetici: „Marijine kapelce" doboste pa precej poleg nas v prvej prodajalnici". K me tj ca odide. Postoji Se nekoliko pred izloino, ter gleda željno lepo barvane steklenice; misleča, zakaj mi jih nočejo prodati, tako so krabne a toliko jih imajo teh kapljici Mej tem jaz plačam, poslovim se in hitim za dekletom, ko hoče v istini k bližnjemu steklarju vstopiti. Povem jej, da tukaj ne dohode, česar želi, ampak mora v lekarno iti — A mislite, da je bilo to tako lebko. Ona je sedaj mislila, da se jaz norčujem; poslednjič mele sluša. Peljem jo do lekarne Piccoli, a tamkaj, zapazivši nad durmi ,,angelja", bila je jako vesela in uže ta jej je dopadel ter rekla je: „Tukaj so pobožni ljudje, bodo uže tudi dobre „ercnije". Mej potjo mi je pravila, kako jo večkrat boli želodec in jej so gospod fajmošter svetovali, naj si kupi v Ljubljani „Marija-ceijskib kapljic", pa bode precej boljše. Povem, kako sredstvo sta jej omenjeni gospod in gospa svetovala, a kam in po kaj jo poslati ^ hotela. Prav prestrašeno pravi: ,.Za božjo voljo kake želodce imajo pa tukaj gosposki ljudje? Še bolj vtrjene nego mi, da jedo „kosmate kapce" ali pa „glaževe kapelce" ako jih želodec boli. Skoraj kravji želodec imajo —, pravi „de--vetogubec"! zastran zgradbe železnice Mostar-Metkovič v drugem in tretjem čitanji. ŽelezniUi odsek je 7. t. m. sprejel Bi-linskega predlog. n;ij se predloga zastran severne železnice izroči posebnemu pod odseku, da jo pretrese in odseku o njej poroči; izvoljeni so bili v ta odsek poslanci Herbst, Tomuszuk, Hlauka, Javorski in Tonkli; Herbst je bil izvoljen za načelnika temu pododseku, kateremu se je naročilo, naj za podlogo vzame Herbstovo predlog«, po katerej je nova koncesija opravičena le tedaj, ako se s to državni interesi bolj ali vsaj toliko varujejo, kolikor z vdržav ljenjem. Rusini so imeli zadnjo nedeljo v Lvovu shod, v katerem so izrekli protest zoper to, da so Baziiijance izpodrinoli Jezuviti. Bazilijanci so edini cerkveni red grSko-katoliških Rusinov in ti se boje, da bodo Jezuviti zatirali ruBinsko narodnost ter delali za poljsko, in zato so tako silno razburjeni, da celo pretč, odcepiti se od Rima, ako jim Poljaki vzemć Baziiijance ter jih nadomestć z Jezuviti. V ogerskej gosposke j zbornici je 7. t. m. pri razpravi o obrtnem zakonu predlagal grof Zichy, naj se uvedo posilne zadruge, ali zbornica je ta predlog zavrgla. Vnanje dežele. Rumelija je dobila novega generalnega governerja, imenovan je na to mesto Krestovlč. Kardinal Jacobini, kakor poroča «Mo-niteur de Rome», poslal je papeževim poslancem o propagandi drugo okrožnico, v katerej naglaša, da so bile razžaljene papeževe pravice, in da se zavrača vsaka pogodba, ki žali dostojanstvo in interese propagande. Nemiki državni tbor se peča z socialističnim zakonom, a dvomljivo je Še, Če sprejme dotično vladno predlogo, in kakor se zdi, celo Bismarku bi ljubo bilo, da jo zavrže, ker potem bi lahko državni zbor razpustil i pri novih volitvah na volilce s tem vplival, da bi tožil drlavne poslance, da delajo potuho socijalistom, ki so uže tako drzni, da so celo na cesarja streljali. Turlka vlada je sprejela vabilo angleške vlade h konferenci, izrekla pa željo, naj bi se konferenca vršila v Carigradu i se ne pečala le z egiptovskim finančnim prašanjem. Francoska je v razporu z marokanskim sultanom in vse kaže, da si misli osvojiti ta veliki sultanat. Ako se jej to posreči, in čas je zdaj za to ugoden, ker ima Španija dosti posla doma, Angleška pa v Egiptu, potem postane Francoska v srednjem morji najmogočnejša država, ker bo imela v rokah v&o severno Afriko od Tri-politanskepa do Atlantiškega morja. Da se pa pozneje tudi s tem ne zadovolf, to je gotovo, Tripoiitanskeinu ne bode prizanašala, pa naj se Italija temu še tako upira. In ko raztegne svoje meje do Egipta, Deklica je bila jako izgovorna in pomenila sva Be mej potjo še marsikaj. Ko hvalim njeno narodno kmetsko nošo, kajti imela je tudi od naših „prfritnenib" tako zavideno „pečo" —, bila je jako vesela in se jezila nad denašnjo nošo tistih deklet, koje so „trde kmetske korenine", a hočejo po vsej sili gospodo posnemati. Rekla je: „Naj nosi gospoda, kar hoče in kar jej dopada, saj imamo za svoj stan krasno a prilično noSo. Marsikoji jo je hvalil. Celo presvitletnu cesarji je jako dopadla!" Povedala ml je nekoje prav dobre in kaj izvrstno je te „ravšeljne" slikala. Za danes naj zadostujejo dve najboljše. Pripoveduje: „Najbolj zale so, kadar se polaste tistega oskega krila. „Meh" je na vse kraje skupaj zavezan, da se le prav okol ..trupla" suka in opleta. Na vse strani migajo, kakor pri komedijah tisti možiceljni, koji se na vrvicah iz „gumilastike" cukajo. Meni se zde, kakor bi se po cesti uiekle kake bolne „kure", koje svoj ko§ in peruti za seboj ulečejo. Kako hočejo delati, saj še počepnoti ne morejo, niti kaj vzdi»-notil Komaj se premikajo, kakor tisto „oralo za sneg". Bog jim daj pamet in hladne možgane". .,Druga lepota so tisti čeveljčki z „visokim kozjim kopitom", koje imenuje sedanji čas „štekeljčki" in koji delajo „plavajoče", „čotajoče", ,,švedrajoče" zibanja, koje je vsem drugim več nego hodbi podobno. A kako so prilični in krasni, po- pride v neposrednjo dotiko z Angleži, s katerimi tudi dolgo ne ostane v miru, ker jo bo preveč mikala reka Nil in sueški kanal in iz tega vstane mej Francozi in Angleži hud boj za gospostvo v sredo-zemnem morji. Pred krivim prorokom vse beli. Iz Asuana je prifilo poročilo, da je iz Koroškega prišlo tja uže nad 2000 begunov i da vsak dan še novi dohajajo. Angleži poskusijo še enkrat Mahdija odbiti, ali to namerjavajo storiti še le meseci julija, ko reka Nil naraste, da se bo mogoče peljati proti Kartumu, i da napravijo mej Ber-berjem in Kartumom zvezo, ki je zdaj popolnoma pretrgana. Po plitvej reki jim sedaj ni mogoče prodreti proti Kartumu, po suhem pa bi vojska tudi nič ne opravila, ker bi v strašno vročih puščavah morala poginoti. DOPISI. V Gorici, 7. maja. — (Naj lepi i narodni dan v Dornbergu. Komisija za ribarjenje). — Dornberg je dočakal uže več narodnih veselic, posebno ko je še tam-kajšna čitalnica živela, ali tacega narodnega praznika, kakor je bil zadnjo nedeljo, Se ne, in gotovo mu ostane v dobrem spominu. Ta dan je bila kakor uže več let vinpka razstava, na katerej, mislim, da ni bilo fie toliko dobre kapljice razstavljene. Precej zjutraj je priSla komisija za poku-Šanje vin, poslana od c. k. kmetij 'cega društva iz Gorice, ki je bila od o bora vinarskega društva in slav. župan va z grmenjem topičev uljudno sprejeta. Komisija je najprej ogledala vinograde vinarskega društva, potem pa šla v razstavo, kder je rastavljena vina pokušala do dveh popoldne. Nato je komisija šla k obedu. Ob 3. uri in polu zagrme topiči v z nam nje, da prihaja ^Slovensko bralno in podporno društvo iz Gorice«. Županstvo dornberško z mnogobrojno množino ljudstva pride naproti podpornemu društva, ko je dospelo do županove hiše, z godbo in zastavo. Župan g. Sinigoj x veseljem sprejme in pozdravi društvo, in se mu odbor tega društva toplo zahvali za lep prijateljski sprejem. Nato je podporno društvo šlo s županstvom naproti ajdovskemu podpornemu društvu, katero je uže čakalo z svojo zastavo onkraj Dornberga. To ti je bil lep prizor, dve slovenski podporni društvi prvikrat skupaj. Kako ste se zastavi objeli mej tem, ko je godba svirala in so topiči pokali! Predsednik podpornega društva goriškega, g. F. Povše, segel je predsedniku ajdovskega društva v roko, ter v daljšem govoru pozdravil in sprejel bratsko društvo. Predsednik ajdovskega društva, g. Daniel Sapla, je z veseljem pozdravil goriško drufitvo ter se zahvalil za lepi bratovski sprejem. Nato ste obe društvi s zastavama in godbo korakali v vas na prostor, kder se je vrfiila veselica. Prostor je bil lepo okrašen z slavoloki in raznimi zastavami, in kaj naglo se veliki prostor tako napolni, da lahko štejem nad 200 duš. Veselica se je vr&ila z godbo in petjem. Peli so pevci iz Gorice, Ajdovščine, Dornberga, Sentpetra, Sempasa itd., kakih 60 pevcev. Mej veselico je bilo srečkanje petih dobitkov, napitnic in pozdravov ni bilo konca ne kraj.i. Lahko si misliš, dragi čitatelj, da je prehitro minol zlati čas mej sebno kadar ta dekleta z vso silo naže-nejo h kojemu domačemu delu, na priliko gnoj kidati 11 Tukaj stopijo v gnojnico, nabere se nekoliko blata, listja, slame in jednake lepote. Ahl kak kras je to! — kako lepe noziče in petce so, — kakor bi hodile po „napihnenih žabah". Pristavi; „Veste kaka se mi prav za prav zdi hoja teh „rac", koje po suhem plavajo? Podobna je onej, kadar se mački na vse čveteri prilepijo orehove lupine in 8e na led zapodi*. „I kaj jim koristijo te brglje"?! Da prav teško hodijo, da jih vedno no^e bole, pošvedrane pete vsako soboto k Čevljarji neso in v nedeljo zopet cesto „klepljejo"! Tako je pripovedovalo preprosto, pošteno kmetsko dekle, kojemu so navade in razvade na kmetih bolj znane, nego meni. In jaz pristavim: Ne huaujte se, ako ste jednake I Le nadaljujte sebi v veselja in kratek čas a vsem pametnim v zabavo in posmeh! Vsaj svet se pri vsein tem ve lnojednako suče. Če nekojim uže posel naloži prisiljeno predrugačbo noše, a si služijo s tein vsakdanji „kruh" —, nI jim toliko v zlo šteti, a jednakih je jako malo; največ ,,maška-ranih" iina rajše „meso'', akopram nemajo druzega posla, ra/.en 305 dni na leto! Ako vas te vrstice kaj jeze in bi vam vsled tega vročina v glavo silila--- kupite tudi ve „Marijaceljskih kapljic" in pomagano vam bodel (Konec prih.) tolikimi slovenskimi rojaki. Trebi je bilo se ločiti od dragih slovenskih bratov. Težka je bila ločitev, ali z veliko nado smo se zapustili, da se 6. julija t. 1. zopet vidimo pri blagoslovenju zastave podpornega društva v Gorici. Na svidenje! Komisija za vravnavo ribarjenja v jadranskem morju je v sredo končala svoje delovanje. Ko se obravnavne določbe vrede in potrdijo, kar se utegne k malu zgoditi, razglasi se dotična pogodba. Banket, ki se je imel napraviti po dokončanju, opustil se je radi smrti cesarice Marije Ane. _ Rodoljub. Iz Dutovljan%ke občine, 5. maja. — Mi čakamo in čakamo občinskih računov, ali ne moremo jih dočakati; ne vemo tedaj, pri čem smo, ali imajo občinski možje premalo sposobnosti, ali pa je tolika težava račune napraviti. To nas pa toliko bolj vznemirja, ker je občina tudi s plačilom občinskega davka zaostala in je vsled tegac. k. davkarija občinska posestva zarubila; in vendar bi se davek bil lahko Slačal, ker ima občina na leto 400 gold-ohodkov. Kde tiči tedaj vzrok temu neopravičenemu neredu, zarad katerega je uže vse ljudstvo nezadovoljno? Upamo, da ta opomin pomore, toliko bolj, ker g. Župan mora sam sprevideti, da tako ne more dalje iti. Ponočne tatvine so pri nas ponehale,-kar je g. J. U. enega tatu ustrelil, dva pa ranil, a gode so podnevi: nedavno so nekomu odnesli pražnjo obleko, v Tornaji pa so ukradli nekoliko zlata in obleke. Na velikonočni ponedelek okoli polunoči se je v gostilni nek vinjen posestnik hvalil, da ima dosti denarja ter ga je kazal, a kar naglo ugasne luč, in malo pozneje se Srikaže bahač iz gostilnice z razbito glavo, udo ranjen, da je moral iti v bolnišnico zdravit se. Ali vsa ta stvar je tako ne-jasna, da se ne ve, ali so mu hoteli vzeti denar, ali je le v prepiru po glavi dobil. V Krepljab, 5. maja. — Spet se je vrnola spomlad, krasno odičena z cveticami, nekatera sadna drevesa so lepo od-cvetela, vinski trs nam obeča Še precej vinske kapljice, čeprav ga je toča min. 1. močno poškodovala. Prošle dneve smo imeli jako neugodne, z močnim dežjem je padala tudi sodra, a vendar, hvala Bogu I ni povzročila škode. Res velika beda tare kmeta v sedanjih časih, ker preobložen pod teškim tovorom ječi, ako se sedanje razmere ne zlajšajo, zabrede tako globoko, da se nikdar ne reši. Kmetijstvo ne more dospeti do na» predka, ker ga neznosna bremena tirajo v propad, treba bi bilo mu pomoči, prvič odstraniti take razmere, ki mu ovirajo pot do napredka, ker to je glavna stvar propada; koliko škode je povzročilo deželi petjotizovanje vina I Ako bi se take razmere odpravile, imeli bi ljudje več veselja za delo, ter bi bolj podpirali razna društva. Da se kmetu pomore, sklenolo se je pogozditi vse goličave, zlasti pri nas na Krasu, ali Žali Bog, pri nas bo hudo, kajti zaprl se je skoraj ves občinski pašnik tako, da bo moglo ubogo ljudstvo prodati mnogo goved, ker jih ne bo mogoče rediti zavoljo pomanjkanja paše. Da bi ena občina ne žrtovala toliko, naj bi se v vsakem kraju le en del pogojzdil po raznih občinah, živinoreja je glavni steber,, ki podpira kmeta, zato je treba tudi za njo skrbeti. Pri nas se je gozdnega drevja uže mnogo nasadilo, po nekaterih občinah pa le malo. Min. 1. nas je zadela toča, letos pa nas tare uboštvo; do zdaj nas je Živinoreja podpirala, zdaj pa skoraj brez paše tudi ta propade in pride mnogo kmetov na beraSko palico. Domače in razne vesti. Mestni zbor. Osma letošnja seja je bila v Četrtek zvečer; ker je gospod župan odsoten, predsedoval je podžupan vitez Diinmer. Nazočih je bilo 38 mestnih očetov. Vlado je zastopal gosp. pl. Krekič. Galerija prenapolnjena, na tej smo zapazili dokaj novih obrazov, mej temi obilno domačih Slovencev. Pred vsem gosp. podžupan v kratkem a jedrnatem govoru po« udarja zasluge preminole cesarice Marije Ane ter povablja navzočo gospodo, da v imenu dežele izrazijo svoje sočutje cesarskemu dvoru za to nenamestljivo zgubo. Na to vabilo skoraj vsi vstanejo raz sedežev, izimši par zagrizlih. Prečita se na to zapisnik zadnje seje in odobri. Mestni posl. Combi povzdigne svoj glas iti predsednika prosi razjasnila glede dogodka,, ki se je zadnje dni zgodil in o katerem govori vse mesto. Uprav ta dogodek je največ novih obrazov pripeljal na galerijo, ker zvedelo se je dan prej, da bode posL Combi o tem slučaju prosil za dotično razjasnilo. Deklino Possegher so brez doz-voljenja udove matere odpeljali s pomočjo policijnih organov kot blazno v mestno-blaznico. Temu posilnemu dejanju se je edinost. deklina na vao moč ustavljala, a pomagalo jej ni nič, z silo so jo v kočiji prepeljali v blaznico. Načelnik blazniee pa dekline ni hotel obdržati v zavodu, ker prepričati je bil, da ni blazna, in drugi dan jo zopet izroči njenej materi v varstvo. Ljudje po mestu govore, da je omenjena deklina na poti nečemu bogatemu mladeniču iz mesta, in hotel se je je menda na ta način iznebiti. Pravijo, dajo je velel z silo, s pomočjo policije, kot blazno, sosedom nevarno, od* straniti in zapreti v zavod za blazne. To je navadno govoričenje, a gotovega se še ne ve; sicer pa stvar preiskujejo. Taje fakt. Podžupan odgovori na Combijevo prašanje, da o tej zadevi ne ve mnogo povedati, le to ve, Ua je ta deklina uže bila priprta radi blaznosti in potem izročena njenej materi v strogo varstvo; vsakako pa naj gosp. interpelant blagovoli potrpeti do prihodnje seje, ko se stvar bolj razjasni, „ utegne mu dati boljših razjasnil. Posl. Uombi se zalivali in izrazi željo, da bi se v preiskavo tega dogodka imenovala posebna komisija. Predlaga in razpravlja se Se potem o železnicah, o erari nih cestah, o podraženju govedine itd., a za nas Slo* vence najvažnejša je bila ona točka za ustanovitev šolske poddružuice v Rocolju (Rozzolj. V Rocolju bivajo skoraj sami Slovenci, kajti ta kraj je povsem v okolici. Potem takem bi se v poddružnici moralo podučevati v slovenskem jeziku; v jeziku, kojega govori večina ondotnega prebivalstva. Proti ustanovitvi te poddruž-nice, se ve da iz flnančuega stališča, govorili so sami rudečkarji; a krepko so stvar podpirali v parlamentarizmu še jako mlada Viertbaler In Venezian, židovski školnik Luzzatto in kolega Gonsolo. Predloga se stavi na glasovanje in skoraj jednoglasno obvelja. Poddružnica ustanovljena. agistrat se ponaša z jedno trdnjavico več v slov. okolici. Da je šola v Rocolju potrebna in koristna, to smo uže kdaj znali, —- v tem otdelku je krvavo potreba slovenske šole, ker je narod tam slovenskega pokoljenja — in porečemo z Omar-jem, če ni korana, škoda, ker ne poznavate čiste resnice; če pa je, nepotreben, ker itak kot kristijani ga ne potrebujete, halo, ognja papirom! Da, vlaške poddruž-niče ni potreba Rocoljčanom, pač pa slovenske šole, in denarje, ki jih bo za to trosil magistrat, bodo denarji vrženi v ogenj. Velik strah v novej cerkvi SV* Aniona. V sredo zvečer proti osmej uri, ko so se obhajale šmarnice in je bila velika nova cerkev sv. Antona skoraj polna pobožnega ljudstva, pripetil se je v njej dogodek, ki bi prav lahko bil imel najžalost-nejše posledice in le čudimo se, da se je vse še tako srečno končalo. Na velikem oltarju je namreč sveča užgala rožo, ki je naglo z visokim plamenom pogorela. Klici: •ogenj!» so hipoma povzročili velik strah in brezkončno zmešnjavo. Strahovito je začelo ljudstvo pritiskati proti vratom, gospe so padale v medlevice, gnječa je bila strahovita I le čudo je, da noben človek ni bil zmečkan in tudi sevamo ne poškodovan, lahko poškodovanih pa je precej. Ko blisk se je ta nesreča raznesla po mestu ter se velikansko pretirala. Govorilo se je, da cerkev gori, temu je menda dalo povod najbolj to, ker so res vatrogasci pridrdrali pred cerkev; pravilo seje tudi, daje nekdo v cerkev vrgel bombo, Čeinur se zopet toliko ne čudimo, ker bombe ali petarde so v Trstu uže vdoraačene; t'dilo se je tudi, da je mnogo mrtvih in hudo poškodovanih, kar bi se bilo m«j toliko muo žico in v takej zmešnjavi res lahko zgodilo. Hvala Bogu, da vse to ni resnično. Varnoai na ulicah. Mestni magistrat vnovič razglaša nekatere stare prepovedi, ki so se Sčasoma pozabile, pa so za javno varnost zelo potrebne. Te prepovedi so: Voznikom, ki iinajo vprežene vole sploh, in ki imajo vprežene konje v teške voze, ni dopuščeno, da jih vodijo na vozu sede. Pri nenaloženih vozeh z vpre-Žentmi konji, mora voditi voznik konje na vozu stoje, ali grede na levej strani voza. Prepovedano je voz k vozu pripenjati, kakor tudi pokati z bičem. Pri zavijanji z katerega stranskega trga na glavni trg, ali stranske ulice v glavne ulice, mora se korakoma voziti in mora se pri vsakem zavijanji v glavnih ulicah hitra vožnja zmanjšati. Kdor se zoper to pregreši, kaznoval se bode z globo od i—iuO gld. ali s zaporom od 6 ur do 14 dni. Prenehanje užltninskeaa magazina. Užitninska zaloga ali magazin, zadruga vknjižena z omejeno garancijo v sv. Križu, nehala je svojo delovanje. V sv. Križu se nahajate dve enaki društvi. Društvo A., kakor čujemo, stoji na trdnih nogah; društvo B. pa je le hiralo brez živenja, ono se je porodilo iz prvega, in res je, kar pravi prišlo vica, veja brez debla usahne — nema živenja. Tržaške novosti: Nesreče. V sredo so odpeljali v bolnišnico 40 letnega Ivana Dušana, kmeta iz Rnzeta. Dobili so ga na tlaku nezavestnega. — Nek U letni deč^k je brezskrbno tekal ob robu mola »S. Carlo«; pri tem dirjanju se mu spodrsne, da pade v morje. Brzi Lloydovi delalnl so rešili fanta d.i ni utonil iti izročili njegovej obitelji. — Dninar Just Ballarin je moral oditi v bolnišnico, da si zdravi levo ramo, kojo mu |e poŠkodvala cvetlična posoda, ki je na njega pala z okna neke hiše na starej šrangi. — Morali so odpeljati v bolnišnico 50 letnega Jurija G., kateri se je ponesrečil pri delu na rivi »Gruraola«. — Alojzij G., tržaški težak, nehote se je z britvijo ranil v trebuh in moral seje zateči k z travnikom v bolnišnici. Poskus samomora. Zadnje dni je skočil v morje nek gospod sit živenja. Navzoči pomorščaki rešijo gospoda smrti, izroče ga javnej straži, ki ga pospremi v bolnišnico. Tatvine In pollcliako. Inspektor policije Petro nio je ustavil v ulici »Tor-rente« nevarnega tatii, katerega iŠČe sodišče na Reci. — Javna straža je zadnje večere preiskovala krčme, brloge in druge neimenovane kraje v starem mestu ter spravila pod ključ i5 zgubljenih ovčic nežnega spola. Dospelo je v Trst iz Zadra 23 obsojencev na več let, namenjenih v ono veliko i krasno poslopje v Kopru, ki se imenuje »kaznilna«. Ponarejeni desetaki krožijo po deželi in kdor jih je videl, pravi, da so tako točno ponarejeni, da jib je zelo teško ločiti od pravih. Tedaj pozor/ ftt on Teren za o ribarjenju* •Agenzia Štefani« poroča, da seje v konferenci v Gorici, ki se je končala zadnjo sredo, v vseh praŠanjih doseglo soglasje. Dotični dopisnik in posebni sklepi se vredš v nekoliko dneh. CiorlSke novosti. Gosp. dr. Josip Tonili je bil kakor vitez železne krone III. vrste v zmislu pravil tega reda po-vzdignen v stan vitezev.— Vtorek in sredo je bil v Gorici znani španjski pretendent Don Carlos; obiskal je grob rajncega grofa Chamborda in pa rajncega soprogo, nadvojvod injo Marijo Terezijo, ki se poda te dni iz Gorice zopet v Frobsdorf.—Komisija za ribarstvo je odšla 8 t. m. v Devin, kder si je ogledala ondotni grad, v katerem jo je pogostila kneginja Hohenlohe; v Devinu pa se je vkrcala na vladni par* niko «Pelagosa» in se potem vozila v Tr-žaško-Miljskem zalivi, da si ogleda kraje, v katerih ribarijo naši okoličani; na par-niku je bil lukuličen obed. Se le proti večeru se je komisija izkrcala v Trstu, nje udje so tukaj prenočevali, a včeraj zjutraj se sopet vrnoli v Gorico. Seje je komisija končala uže v sredo, a zdaj je treba, da napravi še dotične zapisnike, katere morati potrditi tudi obć vladi. — To bo torej trajalo še nekoliko dni. Nekatere goriške Italijančiče jezi, da ne gre nič kaj od rok •čožotiranje*; komisija se bode namreč razišla brez vsacega hrupa. Odlikovanje« • Srpsko učeno društvo« je imenovalo našega pisatelja, profesorja v Zagrebu, M. Valjavca, za dopi-8 ujoČega svojega uda. Iz KoniovelJ-Proseka nam poročajo neko vest, ki močno diši po mestnej pikanteriji, ali kroju (modi). Zadnje dni so pili v nekej krčmi na Prošeku trije, doma iz bližnjega Kontovelja, in sicer mož z svojo ženo in nek boter. Pili in rajali so. da je bilo veselje skoraj do noči. Prva, ki hoče oditi, bila je žena, rek&i svojemu možu, da mora iti domov, ker je uže pozno, da mora še nekaj pospraviti itd. Mož jej dozvoli, da odide. Drugi, ki je hotel oditi, je bil pa boter, rekši mu, da ide nekam po nujnih opravkih, le za 20 minut naj blagovoli počakati, dokler 86 vrne. Mož prikima, le pojdi, pravi, počakam te. Drugi nazoči v krčmi so si pa šepetali, ali nisi videl znamenj, Žena temu in boter se razumeta uprav po fino — in stavim glavo, pravi nekdo, da sta šla domov na to čudno govori-naravnost domov Kontovelje. Mož čuvši čenjev na Kontovelje, kder v resnici dobi Ženo in botra — in ta, ne bodilen oba zapre v sobo, ter hiti po vasi na vse grlo kričaje; Moja žena je.....! hitite gledat itd. —• na kar se je zbrala vsa vas pred omenjeno hišo in isti dan pohujšanju ni bilo ni konca ni kraja. Zaprta prešestnika uvidevša, da ni zdravo Še dalje ostati v sobi, iščeta izhoda ali kako pobegnoti, ko je bilo zaprto. Botru pride nelca dobra misel v glavo, in spusti botrico skoz okno na ulico, v ta namen mu je služila posteljna rjuha; ali on vendar ni mogel uteči, dokler mu ni odprl mož — v tem hipu vporabi ta svojo moč, vrže razžaljenega moža na tla in bajdi na prosto — tako se je končala ta E osebna vaška afera. Se ve da, tej ni Še onca, ker se nadaljuje tam, kder so vsa-čemu pozvani pravico deliti, ako na tej Škodo trpi. Vidi se iz tega, da vedni dotik z mestom ni nič kaj prida za nr.Še okoličane. Oni se navzamejo navadno vsega, kar je slabega na Tržačanih — le dobrega malo ali nič. Postojnska Jama. Včeraj se je vršil v navzočnosti g. deželnega predsednika razgovor me i oskrbniŠtvom po-tojinske jame in onim konsorcijem, ki je namerjaval v najem vzeti svetovno znana podzemeljska Čudesa. Dolgo so se pogajali, sporazum ljenja pa le ni bilo, in obravnave so ostale brez vspeha. Postojn-čani se vesel0, da ostane vs« pri starem. PreuieSčenJesodnUsktb ad-Junktov na Kranjskem, G. Jožef Hiti, adjimkt v Senožečah, pride vsled lastne prošnje iz Senožeč v Kranj, g. Jožef Sen- čar iz Metlike v Senožeče, g. Anton Frass iz Slovenske Bistrice v Plajberk. g. Anton Morocutti iz Gorenjega Grada v Slovensko Bistrico, G. avskultant Maks Bouvier postal je adjunkt v Gorenjem Gradu* Slovensko politično dr ušivo v Maribora je imelo zadnjo nedelo v Slovenskej Bistrici zborovanje, katerega se je vdeleŽilo veliko kmetov iz okolice. Nemčurji so na vse pretege delali, da bi to zborovanje zaprečili, ker se jim pa to ni posrečilo, napravili so v sosednjej go-stilnici protidemostracijo, sklicali so namreč tudi shod. katerega se je pa zelo malo osob vdeležilo. Ker je vihrala na hiši, v katerej so zborovali Slovenci, cesarska zastava, zahtevali so, naj se sname in tudi dosegli, da jo je žandarmerija odstranila. Ko se je to zgodilo, kričali so nemčurji: »Hoch Deutschlanol« Kako hočemo imenovati to veleizdajsko početje? Besede nam manjka. Poslanec Raič je včeraj v državnem zboru te stvari omenil in vlado Interpeliral. •Gospodarskega Usta«, glasila c. kr. kmetijskega društva v Gorici 4. štev. od 30. aprila prinesla je te le poduči jive sestavke: 1. Kako stojimo zdaj s trtno ušjo (filoksero). — 2. Prehod od suhe na zeleno pičo. — 3. Klorovo apno kot sredstvo proti gosencam. — 4. Cham-" n-Krompir. — 5. Poduk o nekaterih Pijo km« metijstvu silno škodljivih rastlinah. —6. Kmetijske drobnosti. Cesarica Maria Ana je v svoje j oporoki določila, da se ne sme raztelesiti i tudi ne imbalzamirati. Zdravniki so se tedaj posvetovali, kako bi truplo trohnobe ubranili, ker dvorna ceremonija zahteva, da se mora truplo v odprtej rakvi razpostaviti. Ker pa brez imbalzamiranja ni mogoče trohnobe odvmoti, obrnoli so se na cesarja in prašali, ali ne bi se pri vsem tem truplo imbalzamiralo. Cesar pa je za* ukazal, da se mora cesarice ztdnja volja v vseh razmerah spoštovati, in vsled tesa so zdravniki sklenoli, da se ima truplo izpostaviti v zaprtej rakvi. Železnica Moetar-MetkoviĆ, kakor poročajo južno slovanski časopisi, utegne se v kratkem začeti graditi, da bode do jeseni dogotovljena. iM napravi prvi letošnji izlet v nedeljo, dne 18. t. m. v Bo I Junec Odhod točno ob 2 uri popol. Iz društvene telovadnice. Vabijo se Judje in drugi rodoljubi, da se mnogobrojno vdeleže izleta. Mrsko in trgovinske stvari. Zopet ribarstvo. „Cittadino" od 26. p. m. je imel naročen dopis od nekega N. N., v katerem se pritožuje, da se stoprav zdaj proti ubogim Chiozzottom, ki ribarijo po našem morju, dela tolika agitacija in da se tolikanj preganjajo, kar se pred letom 1866 ni goailo, dokler so Chiozzotti ribarili pod avstrijsko zastavo. — Tržaškemu vetrokazu lepo sekundira tudi „L'Indipendente". — Oba junaka pišeta, da je baš to dokaz, da vsa ta mržnja izhaja od nekaterih Nabergo-jevcev iz same mržnje do laških ribičev in torej le vsled narodnega sovraštva. Tako nesramno sumničiti morata le lista & la „Cittadino" in „L' Indipendente'-, katera oba bi rada vse okoličane potopila v žlici vode. Na to zavratno natolcevanje okoličanov me dolžnost veže, da odgovorim to le: Najprej vabim oba „par oobile fratrum", da nekoliko pregledata zgodovino Trsta, iz nje se prav lehko naučita, da so bili boji zarad ribarstva mej Chiozzotti, ki so od nekdaj ropali, in prebivalci Trsta in okolice in pa onimi drugih oba-lov jadranskega morja, v poprejšnjih časih, ko je še živela beneška republika, veliko hujši, ljutejŠi, nego so v zadnjih časih, da so se mej Trstom in beneško republiko zarad roparskega postopanja Benečanov večkrat vojevale krvave vojne in daje Trst v srednjem veku moral vedno paziti na Benečane, da mu niso kratili pravic na suhem in na morju. — Da ni prišel Trst pod mogočni zaštit Avstrije, gotovo tudi ne bi se bil nikoli vzdignol, kajti Benečani mu niso dali živeti. Ono hlast po tujem blagu in po izključljivem gospodarstvu na jadranskem morju pa so podedovali tudi uovejši rodovi Benečanov, in Chiozzotti na tihem in v malem zdaj nadaljujejo to, kar so njih predniki delali z večim hrupom in večo silo. Naj mi bode potem dovoljeno, da po-prašarn nesramnega hujskarja »Cittadina«, kedo je prvi začel, ne sicer preganjati, ampak ustavljati se krivicam, katere delajo Chiozzotti avstrijskim podanikom ? So to bili Slovenci ali Iuljani? Ali niso bili prvi Italijani iz Grada in v Istri? In dalje: so uže katerikrat napadli slovenski ribiči Chioz-zotte pri ribarjenju v mejah po postavi določenih? Jaz pravim, da ne, in ako ■ Cittadino« nasprotno dokaže, potem mu dam tudi jaz prav, da tako Italijane proti ubozim Slovencem hujska; drugače pa (ako tega ne dokaže), imenujem ga nevestnega hujskača ene narodnosti proti drugej. Ali imamo dokaze, da uŽe sto in stokrat so se legalno pritoževali naši ribiči pri mestnem magistratu, pri pomorskej vladi (Governo Marittimo), pri svojih poslancih, pri županih, in pri vseh svetnikih so iskali nže pomoči proti predrznim Chiozzottom, katere »Cittadino« tako gorko zagovarja, pa žalihog, dosedaj vse brez uspeha, in se lorej ni čuditi, ko niso našli nikder pomoči, da so skušali sami se silo odpo-diti Chiozzotte tako rekoč iz svoje lastne hiše. Zgoraj omenjene oblasti (uradij znajo prav dobro, kolikokrat so bili naši ubogi ribiči ne le moteni pri ribarjenju na obrežju, ternuč tudi oropani svojih mrež in svojega imetja, s katerim edino jim ie mogoče ži-viti sebe in svoje lačne družine. In sedaj ko ste italijanska in avstrijska vlada za dobro spoznali,; da je venuer treba nekaj storiti, da se odstranijo prepiri, kateri bi ščasoma lahko prouzročili se hude boje, sedaj se famozni »Cittadino« in njegov drug »Indipendente« po robu postavljata, da bi kalila mirno pogajanje obeh vlad in njih poslancev, ki prav sedaj v Gorici stvar razpravljajo, in to iz samega sovraštva do preponižnih Slovencev in Hrvatov, ki žive na obalih jadranskega morja, ki so »Cittadinu« in njegovem privržencem trn v peti. Da bi avstrijski ribiči se prederznoli leto za letom vznemirjati in ribariti po italijanskem obrežju, in zra-vem Še leto za letom njih mreže trgali in kradli, kakor to delajo Chiozzotti avstrijskim ribičem na avstrijskih obalih, lahko naprej zagotovim Cittadinu, da ne bi bilo treba nobene komisije, da se odpravijo take krivice, ker bi znali sami Chiozzotti si pomagati, in gotovo ne bi se nohen avstrijski ribič vrnol več v svoja domovje, našel bi grob v morji. Dalie moram še zagotoviti »Cittadinu«: ako bi naši ribiči bili tako predrzni, da bi segali v pravice ribarjenja italijanskih ribičev, da bi se v vsej Italji ne dobilo tako nesramnega lista, kakor je „Cittadino", kateri bi se prederznol zagovarjati krivice provzročene po avstrijskih ribičih, pač pa nasprotno, odmeval bi po vsej Italiji vik in krik: »Morte ai stranieri« ai briganti, »ladri«, in Se več takih izrekov, katerih imajo vedno polno pripravljenih za avstrijske podanike, le za take patri jote ne, kakoršni so »Cittadino«, »L'Indipendente« in njih patroni, ker le ti so „veri patrioti'1 della patria deli' avvenire«. Mi Slovenci pa smo vedno zahtevali le pravične stvari; mi smo zahtevali, da se baš Chiozzotti drže določeb mejnarodne, akoprem nara jako neugodne pogodbe, da ne ribarijo zunaj postavljene jim meje ter da ne hodijo krast in škode delat na naše bregove; nikoli pa nismo zahtevali, naj se Chiozzotti preganjajo in popolnoma izključijo z našega morja; okoličanska deputacija ni druzega prosila, nego to, da zastopniki naše drŽave pri komisiji vsaj toliko dosežejo, da bode strogo zabranjeno Chiozzottom, ribariti bliže, nego eno miljo daleč od naših bregov, kar uže tako Ta tako določa tudi omenjena mej narodna pogodba; nadalje, da bi se določilo, da so v poletnih mesecih, to je od 1. aprila do konca septembra Chiozzottom postavi meja za ribarstvo na l1!, miljo od naših bregov, v pozimekih mesecih pa naj bi ta meja ostala, kakor je sedaj, to je 1 milja od bregov. To j j vse, kar okoličani komisijo prosijo v varstvo svojih koristi in pravic; vbo drugo, kar ital. listi pišejo o nas, je le izmišljotina in kaže, da tem listom ni mari za resnico, pač pa da porabijo vsako še tako grdo sredstvo, da le vzbujajo mržnjo do Slovencev in sejejo razpor mej tulhj živečima narodoma, da, potem ložeje delajo spletke za svoje izdajske namene. Morda jim bodo taki manevri Še kaj časa koristili; a spoznanja čas ne more biti, ne sine več i.iti daleč, ker drugače bo slabo za Trst in za vse, ki za tem mestom stanujemo, ker tako postopanje, tkakor 30 zdaj vidi od neke struni v Trstu, gabi so vsakemu pravemu Avstrijcu. J. N. P«»slano.') 1. decemb. 1882. sera jez poslal s pošto v Cres nek zavitek blaga. Ker to b.ago ni došlo na mesto, sem reklamiral iu po skoraj enetn letu doznal, da se je zavitek zgubil na Lloydovem parniku. —Na pošti v Trstu so mi obljubili, da plačajo Škodo: a k ljubu temu, da sem bi! tam uže 5 do 6 krat, še zdaj nisem dobil povračila z\ vrednost zgubljenega zavitka. Prosim torej po tej poti, da bi slavno c. k. poštno vodsvo to reč enkrat uže rešilo. Sežana, 6. maja 1884. __Peter Podgornik. •) Za žfanka pod tem naslovom je uredništvo toliko odgovorno, kolikor mu dotični zakon veleva. Tržno poročilo. Kava — živahna kupčija po trdn h cenah, ker dohajajo iz Amerike in drugod vedno ugodnejša poročila. — Prodal* je te te dni blizo 5000 vreč Rio in Santo-no gld. 50 do gld. 66. —, 500 vr.-.-Java po gld. 64 do gl. 68. —, 400 vreč EDINOST. Manila pn gl. 58. do gl. 59, Portorico stane gl. 89 do al. 100, Ceylon pl mtgl.88 er raka in vneto koto ni boljSega zdravila, ko to mazilo. Zaprte bule in otekline se hitro ozdravijo; ker pa ven tefie, potegne mutilo v kratkem ti