761
stavil dr. Franc Sede j. Učeni biblicist nam pregledno analizira „Joba", kar je čitatelju potrebno, da more slediti logičnemu razvoju govorov in najti glavno misel, katera je zavita v orientalsko-bujno pripovedovanje in se stopnjuje polagoma do vedno večje jasnosti. S tem je prevod mnogo pridobil. Priporočamo to dragoceno knjižico kar najtopleje.            L.
Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini 1878. Ob petindvajsetletnici bosenske zasedbe spisal Jer-
nej plem. An-d rej k a. 1. snopič. 1904. —Ne
pretiramo, če trdimo, da se bo
velezanimivo delo, ki nam ga je    družba   poklonila s knjigo
o „ slovenskih
fantih", med ljudstvom priljubilo in postalo v kratkem popularno kakor ma-lokatera druga knjiga. Mnogo teh „fantov", kakor nam na mnogih mestih pove pisatelj sam, je sicer že v grobu, večina pa jih živi
v zreli moški dobi po slovenskih posestvih in drugod. Spomin na leto 1878. je med njimi živo ohranjen. Poslušali smo jih kot deca z usti in z ušesi in lasje so se nam jezili, ko smo culi, kako so v vojski švigale kroglje, kako so se po tleh trkljale odsekane glave, kako je curkoma tekla Človeška kri itd. S posebno živahnostjo znajo pripovedovati kmetiški ljudje, ki si resnično štejejo v čast, da so se kdaj borili za cesarja. Seveda po svoje pretiravajo; a vidi se jim, kako so ponosni, ker jih vsa družba napeto posluša, ko popisujejo turško grozovitost pa neustrašenost »cesarskih". V zimskih večerih in ob nedelj-
Msgr. Torno Zupan, prvomestnik „Družbe sv. Cirila in Metoda'
skih popoldnevih bo ta Andrejkotova knjiga v kmetiških prijateljskih krogih gotovo priljubljen gost, in le čestitati moramo družbi, ki jo je izdala, in marljivemu pisatelju, ki pri sestavljanju brez dvoma ni imel majhnega truda. O celotnem vtisku knjige bomo mogli soditi, ko izide še drugi snopič; za zdaj omenjamo le glavne vrline, ki označujejo njo in pisatelja.
V pripovedovanju nam je predvsem impo-nirala nehlinjena pisateljeva ljubezen do habsburške domovi-"~""~       ~~1     ne. Veseli nas ta pieteta zlasti naše dni, ko se ,»                                           različne neslo-
vanske,ponajveČ tudi nekrščanske
struje z enako vnemo trudijo iz-podnesti oltar in prestol, pobiti cerkveno in državno avktori-teto. — Prijetno nas   je   nadalje presenetila pisateljeva   narodna
zavest. Glavni namen mu je, da bi pokazal hrabrost in neustrašenost, patriotizem in zvestobo-
slo v enskih fantov (primerjaj str. 49 , 60., 72., 84. i. dr.). Slovenski rodoljubi mu bodo hvaležni, da je kot očividec in zanesljiva priča javno in brez obotavljanja izpovedal, kako vrlo so se slovenski mladeniči obnašali, ko jih je cesarski ukaz pozval pod orožje. Zares, o junakih, kakršen je bil na primer Škodlar (str. 61.), se bere kakor v pravljici ! —• Dobro nam je tudi dela pisateljeva odkritosrčnost in resnicoljubnost (prim. stran 16., 38, 145. i. dr.). Krščanskim načelom priznava dolžno spoštovanje; kjer vidi resnično religioznost, jo pozdravlja z gorkimi besedami (prim. stran 90., 91., 102. i. dr.). V knjigi se