212. številka. Trst, v četrtek, 27. oktobra 1S98. Tečaj XXIII. „Edlaoat" izhaja dvakrat na (lan. rttzun ne>Mj in praznikov, zjutraj in zvečer ol> 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih izhaja oh i*, uri zjutraj. Naročnin« /naš« : Obe izilnnji na leto , . . gld. 21*— Za samo večerno izdanje . „ 12'— Za pol leta, četrt leta in na mesec razmerno. Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe brez priložene naročnine se uprava ne ozira. Na drobno se prodajajo v Trstu zjut-ranje številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljske zjutranje Številke po 9 nvć. Izven Trata po 1 nvč. več. EDINOST (Večerno izdanje.) GLASILO POLITIČNEGA BRUSTTA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon Str. 870. 4 nvč. V edinosti je moS! OfUai ne računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oirlasi itd. se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se poSiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oplase sprejema iiprariiiStvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredništvo lil tiskarna se nahajata v ulici Carintia Stv. 12. UpravniStvo, nd-pravnifitvo in sprejemanje Inseratov v ulici Molin piccolo Stv. .'), II. nadstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij tista „Edinosti". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Brzojavna in telefonična poročila. (Novejie veati.) Dim u, | 26. (Nagodbeni odsek.) GrofStiirgkh (veleposcstvo) je izjavil, da navzlic tehtnim prigovorom smatra njegovu stranka predloženo nagodbo vredno, da se o njej posvetuje. Govornik je grajal, da je Ogerska, oBobito kar se tiče banke, dobila toliko koncesij. Pariteta banke da je nevarna jed-notnosti banke. Govornik je konečno izjavil: »Skrbeli bodemo, da zopet napravimo junktim in želimo, da vlada o posvetovanjih kvotne deputacije sodeluje v zmislu brzega rešeaja kvotnega vprašanja. Poslanec Kaftan (Čeh) je naglašal, da ako bi se odklonila nagodba in napravila vmesna carinska crta, bi značilo to uničenje državne gospodarske potence. On upa, du bode avstrijska istotukako kakor ogerska vlada iikoristi visokost tarifa v prilog avstrijski trgovini in industriji. Govornik da se boji, da bode Ogerska vsled bančne paritete zahtevala, Avstriji na škodo, preveč kredita od banke. On da zahteva, naj se uravna kvotno vprašanje, preden bc zaključijo posvetovanja o nagodbi. Poslunec dr. C k i a r i je naglašal, da so vsi govorniki menenja, da so dogovori glede banke neugodni in se je potem potegoval za to, naj se podpira naša industrija osobito s tem, da se premeni davek na sladkor in uvede davek na sladje. Poslanec Zallinger (katoliška ljudska stranka) je izjavil, da je njegova stranka za pravično nu-godbo, katero je dognati parlamentarnim potom. Nagodba preoblaga Avstrijo z davki in se torej more sprejeti samo tedaj, ako se zniža kvota. Nagodba se je olajšala tudi s tem, da se je opustilo zvišanje davka na pivo in žganje. Ako bi se carina omejila, bi to povzročilo carinsko vojno. Njegova stranka da bode glasovala za to, da se predloge izroče pododsekom. PODLISTEK. Kralj & Comp. Slika h počitnic. Ko se je tiste dni odbor slavnega ■»Bralnega društva« natančno posvetoval glede prireditve veselice, katere cisti dobiček bi prevzelo društvo, je predsednik povabil na jedno sejo tudi visokošolce v Malem trgu, da bi mu ponudili ob tej priliki svoje duševne in telesne sile na razpolago. Trije so bili — pravnik Anton Kralj, medi-einec Jernej Lemež in veterinar Ivan Goslar. Vsaki ee je odlikoval v svoji stroki. Prvi v govorništvu, drugi v sviranju na citre, tretji pa je bil junaški pevec. Vsi trije so si bili jednaki v tem, da so znali izvrstno piti in norce uganjati... Hipoma so bili pripravljeni, ko jih je vprašal predsednik, kaj sodijo o tej stvari. »Vse dobro !« mislil je glasno medicinec J. Lemež. »Samo«, dejal je jurist Kralj, ki je imel običajno odločilno besedo, »samo to želimo, da prevzame »Bralno društvo« nase odgovornost in stroške ter se ne utika v naše priprave za veselico, razven, če bi mi zahtevali to«. Veterinar Goslar je pa dostavil: Na to so še govorili poslanci dr. Steimven-der (nemška ljudska stranka) in dr. Verkauf (socijalni demokrat), potem je bila končana generalna razprava. Dunaj 26. Ko se je zopet pričela seja, se je prešlo na glasovanje. Predlog poslanca Grossa, naj se preide na dnevni red, se je odklonil s 21 glasovi. Poslanec Gross si je pridržal vložbo vo-tuma manjšine. Predlog poslanca grofa l)zieduszyekiga, naj se volijo trije odbori, vsaki po 14 članov, je bil sprejet s 31 proti 11 glasom. Predlog poslanca Auspitza, po katerem je vsaki član odbora opravičen staviti v pododseku predloge, je bil sprejet jednoglasno. Na to so se volili pododseki in sicer: za banko in valuto: predsednik Bcrner, namestnik grof Stiirgkh in poročevalec Mettal; carinska in trgovinska zveza: predsednik grof Dzieduszycki, namestnik Mauthncr in poročevalec Kaftan ; užit-ninski davek: predsednik grof Zcdtwitz, namestnik Spens; poročevalec za carino na petrolej Koz-lotvski, sladkor Kuto\vski, za odkazovanja Šuklje. Dunaj 26. (Poročilo o kugi). Ob 6. uri zvečer. Strežnica Peeha 39.6, popoludne se ji je dvakrat injekeirul serum. Ne meče iz sebe. Ho-oheggcr 39.2, izmečki niso krvavi. Sestra Valfrida 37. sicer, normalna. Giisehl 37.3, glavobol. Vsi ostali so zdravi. D u nuj 26. »Neue Freie Presse« piše, da se v krogih desnice širi govorica, da se vsakakor potrebni nagodbeni provizorij ne odredi parlamentarnim potom, temveč b $ 14. List pripominja, da jo to tem verjetnejše, ker se v državnem zboru ne bi delale ovire podaljšanju provizorija. Izubijana 26. Na današnji deželnozborski dopolnilni volitvi v okrajih Kranj in Škofjalokajc izvoljen poslancem ravnatelj strokovno šole Ivan Šubic s 123 od 216 oddanih glasov. s Kdo pa nam bo skrbel za žensko igralno osobje? Mislite-li, da nam bodo častivredni stariši zaupali dražestne hčeriee svoje, nam, ki nas nuziv-ljejo lahkoživce ?« Potem si jo mirno nadalje vil cigareto. »Na to pa nismo mislili«, je opomnil medicinec. »In to jo glavno vprašanje! Cc se to reši ugodno, skoro no bomo mogli napraviti veselice!« Odborniki »Bralnega društva« so molčali in poslušali, kaj sklene mladih gospodov modrost.. . . Nihče ni vedel nobenega nasveta... Jurist Kralj je vprašal, da bi se vsaj prekinilo molčanje: »Ali ni naš g. župnik tudi ud »Bralnega društva« ?« »Seveda je!« bo pritrdili odborniki. Tajnik pa je dostavil: »Saj je še celo podpredsednik!« »Kako da ga ni v sejo?« »Bil Bera pri njem«, je pripovedoval tajnik dalje, »in ga povabil. Pa je dejal, da ne utegne, ker je obljubil baš za današnji dan, da pojde spo-vedovat v Skofjemesto, kjer je bila poroijunkula. Sicer jo dostavil, da se on že naprej strinja z vsemi predlogi in ukrepi, katere odobri odbor«. »A tako! Veste kaj gospodje! Prav lahko se rešimo iz zagate, v katero nas je spravilo vprašanje GoBlarjevo«. Pariz 26. Miniaterski predsednik je sprejel v avdijenci dopoludne oba predsednika in popoludne oba podpredsednika zbornic. Govori se, da bode bodoče ministerstvo sestavljeno iz republikancev vendar s progresistiško smerjo. Govori se, da postane ministerski predsednik Ribot ali Freicinet. London 26. Iz Kobe se poroča, da sta par-nika Livagara in Kinshim skupaj zadela. Prvi se je potopil, o čemer je utonilo 60 oseb. Madrid 26. »Correspondencia« poroča, da španska mirovna komisija ni imela v Parizu nilca-kega vspeha. Nacijonalizem \i socializem ? Avstriji m. Ponovimo nekoliko! Avktor članka pod gorenjim naslovom v listu »Akademie« odreka nemškemu centralizmu možnost za reŠcnje nacijonalncga vprašanja. To velja, to je tako jasna in čista resnica, kakor je jasno zlato solnce, ki plava gori na nebesnem svodu. O pogubnosti nemškega centralizma ne treba govoriti mnogo, ker govori o tem dovolj glasno njega minolost, vse njega delovanje, ki je dovelo državo kraj propada in slednjič — v letu 1873. — do grozne gospodarske katastrofo, ki je uničila tisoče in tisoče ekzistencij. Prav pravi avktor: nemški centralizem ne more rešiti narodnega vprašanja že zato ne, ker so obstanku nemškega centralizma v predpogoj taki privilegiji, kakoršuih more dati le absolutizem: ker sta torej nemški centralizem in a b sol liti ze m — bodisi že v tej ali oni obliki — ne-razdružljiva pojma. I>a se pa socijalist ne more izreči za absolutizem, to je vendar naravno. Sodba, oziroma obsodba avktorja o centralizmu je torej logična in pravična. Strinjamo se. O tem pa se ne moremo vzdržati trpke opazke, da praktično »Kako? Kako?« Vsi so gledali radovedno, kakšno rešilno stezo jim pokaže Kralj. »Naložimo g. župniku častno nalogo, da gre okoli eastitih gospej mam in gospodov papanov malotrških in naprosi toliko gospic za sodelovanje na veselici, kolikor jih potrebujemo. Saj je dejal župnik, da se strinja z vsemi predlogi, kijih sklene odbor j« Glasno se je odobraval ta načrt... »Žensko vprašanje« je bilo toga dne rešeno v Malem trgu. * Čudili so se gospodje pupani in gospe mame, ko je hodil okoli njih gospod župnik in prosil, da bi posodili gospice. . . »Saj gre za blag namen . . . da! . . . za izobrazbo ljudstva . . . da, da!. . . Slabega ne bo nič, da, da! . . . bom že jaz pazil, da, da! .. . in sumi boste tudi lahko vse nadzorovali ... da, da! ... In mladi gospodje visokošolci so pametni; niso kukor tam metulji — lahkomišljeni . . . da, da! Tako je! — Sploh pa prosim, posodite gospico samo za jeden večer. Tako je !« »Nama prav!« je tu in tam govorila kaka gospa v svojem in svojega soproga imenu. »(Je bo le naši Emici všeč . . .« (Pride še.) > vNV^'-vj postopanje socijalističkih zastopnikov v parlamentu nimalo no odgovarja temu pravilnemu in pravičnemu stališču. < Micojati centralizem, a zajedno praktično le-tati in razmetavati akte v parlamentu v družbi se stranko, katere program sestoji iz samih okostenelih nemško-eentralistiških doktrin, to je — nuilee čud no in ne priča l>as o politički iskrenosti socijalističkih vodij! Vemo že v naprej, kaj se nam odgovori. »Združili smo se z nemsko-židovsko-centralistiško-kapitalističko-narodno-šovinističkimi skupinami le v ta namen, da strmoglavimo nam neljubo vlado, dalje pa ne soza naše soglasje s temi skupinami«. Vse lepo! Tudi mi umejemo to, saj se take fuzije dogajajo po vseh parlamentih sveta. Toda vsaka stvar ima svoje meje. Tako tudi tako taktičko manevriranje. Stranka, ki prestopa take meje: ali zanemarja svoj program, ali pa ni nikdar pošteno mislila s v o j i m programom. Prav pravi pisee, da treba, ako hočemo presojati zistem, imeti pred očmi njega skrajne kon-sekvenee ter da bitstvo stvari treba iskati v nje skrajnosti. Gotovo. Ali to ne velja samo za presojanje zistemov, ampak tudi za postopanje strank. Tudi stranke, urejajoče svoje postopanje, morajo pomisliti, kam jih more dovest i to postopa n j evsvojih posledicah?! Sedaj pa vprašamo: kaj misli g. avktor, kaj bi se bilo zgodilo v slučaju, da je obstrukcija — katere jeden glavnih stebrov so bili prav soeijali-stiški poslanci — dosegla namen, po katerem je stremila?! Kaj bi bilo sledilo popolnemu triumfu obstrukoije? Mar doba svobode? Mar začetek uresničevanja socijalistiškega programa? Mar doba »svobode individuva«, po kateri hrepene socijalisti ? Mar popolna svoboda tiska in združevanja? Mar doba svobodnega izvrševanja vseh politiških pravic? Mar doba splošnega volilnega prava?! Ne vprašujemo, da-li bi se vse to — kar, kakor znano, sestavlja inventar socijalistiškcga programa — izvršilo hkratu, ampak vprašamo gosp. avktorja, da-li je res uverjen, da bi se bila uresničila le jedna sama točka od vsega tega?! Velik politički šušmar ali pa nevedni abeec-dar mora biti oni, ki bi se nadejal temu. Ne ne, po popolni zmagi obstrukoije ne bi bila vskrsnila nova doba svobode in jednakosti v zmislu socijalizma, ampak doživeli bi ob no v 1 j e no dobo privilegijev, renesanco tistega nemškega centralizma, o katerem pravi avktor sam, da znači — nesvobodo, absolutizem, da je torej zistem, ki ne more vzbujati zaupanja — onega zaupanja, o katerem pravi zopet pisee članka v »Akademie« sam, daje potrebno za rešenje onega narodnega vprašanja, ki je — zopet po lastnih besedah spoštovanega gospoda nasprotnika — del socijalnega vprašanja, kateri del se mora rešiti hkratu z drugimi važnimi deli istega socijalnega vprašanja: delavskim, ženskim, mirovnim!! Govorimo logično in priznajmo, da bi bila zinaga obstrukoije — v onih svojih skrajnih posledicah, katere treba imeti vedno pred očmi po menenju Booijalistiškega člankarja — le nov jarek, ki bi se odprl mecl razvijanjem stvari in uresničenjem socijalističkih stremljenj! Opravičeno je bilo torej, ko smo rekli že gori, da, motreči taktiko seeijalistiških poslancev v parlamentu, si moremo misliti le dvojno: ali so zanemarjali svoj lastni program, ali pa sploh ne mislijo pošteno svojim programom. In tu ponavljamo še jeden razlog za to trditev svojo: ako je člankar v »Akademie« res podal nazore sooijalistiške Btranke, ako je res vsa stranka tega menenja, da je narodno vprašanje del socijalnega vprašanja in da se narodno vprašanje mora hkratu rešiti z drugimi deli socijalnega vprašanja, in ako socijalistička stranka res stremi po tem, po čemer mora stremiti vsaka reBna stranka: da se namreč dim prej uresniči nje program, zahtevajoči, to moramo ponoviti, tudi rešitev narodnega vprašanja — potem je jasno, da socijalistički poslanci ne bi bili smeli niti za jedno samo minuto biti solidarni z nemško obstrukoijo, s skupinami, katerim je glavna točka na programu ta, da se ne reši narodno vprašanje, no sedaj in nikoli. Mi so nismo mogli vzdržati, da ne bi pokazali na to kričeče protislovje med besedami v mirnih, stvarnih in akademičnih razpravah in pa mej postopanjem zastopnikov socijalizma tam, kjer dozorevajo praktični efekti. Politični pregled. V TRSTU, dne 27. oktobra. Krik — krivičnikov. Obračunaj mo torej še s »Pioeolom« ! In sicer hočemo govoriti tudi danes na tem važnejem mestu, med političnimi vestmi. »Pieeolo« sam na sebi sicer ne zasluži tega, ali stvar je vendar velike politične važnosti, kajti argumenti, kakorčne navaja rečeno glasilo tudi sedaj proti ravnopravnosti našega jezika na finančnih oblastih, so bili, Bogu hodi potoženo radi tega, do najnovejega časa v direktivo vsej vladni politiki na Primorskem. Ako smo rekli, da je bil »Indipendente« klasičen v svojem argumentovanju, pa rečemo lahko o »Piecolu«, da je bil pol — bedast in pol im-pertinenten. »Pieeolo« ve sicer, da se od uradnikov na uradih na Krasu, v Liburniji in v goratem delu Furlanije (Friuli moritano) zahteva poznanje tudi jednega slovanskih jezikov poleg gospodovalnega jezika, ki je seveda italijanski, in pa uradnega jezika; ali povsem novo mu je, da se kaj tacega zahteva tudi na finančnih uradih v Trstu ! Novo mu jo torej to! »Piccolu« je menda novo vse, kar je pravičnega. Vso monstroznont »Pieeolovega« dokazovanja je pač videti na njega trditvf, da je tudi v slovenskih in hrvatskih krajih italijanščina »lingua predominante« !! In potem: v Istri se govori slovanski le v Liburniji — in se to le od kmetov!! Ali se hoče »Piccolo« res skregati s pisci vseh geogrnfij, kakorčne se rabijo po šolah in kakor so potrjene od oblasti?! Od kje pa se jemljejo onih 1HO.OOO Slovanov — dve tretjini vsega prebivalstva —, ako le kmetje v Liburniji govore slovanski?! »Pieeolo« se menda res hoče popolnoma skregati z zemljepisjem, kakor se je že davno skregal z resnico in pravico, sicer ne bi govoril o »goratem delu Furlanije« ! Torej tudi soška in vipavska dolina* spadati žc k Furlaniji!! Tudi tam da je gospodovalni jezik italijanski, slovenski pa le jezik -- helotov. »Heloti« in jedna-kopravnost! To je nekaj novega za »Pieeolo«! I Toda naj le malo potrpi, da izve šo nekaj druzega novega, da izve, da so minoli oni časi, ko je bilo v teh krajih helotov, sužnjev !!! O tem, kar govori »Pieeolo« o italijanstvu Trsta, so nočemo prepirati. Slobodno bodi vsakomur, ako prav hoče lagati notri v svoj lastni žep! Molčati pa ne moremo na domnevanje, ki je širi »Piccolo«, kakor da bi bili finančni uradi v Trstu le za Trst in kakor da nekateri drugi kraji le slučajno spadajo pod te urade. To je zopet jedna tistih navadnih falzifikaoij. Finančna direkcija v Trstu je zasnovana za vse Primorsko in u rado vanj e na tej oblasti m ora se slednj ič urediti tak o, da bode c > d g o v a r j a 1 o n a-rodnostnim razmeram v deželi. Finančna direkcija ima le svoj sedež v Trstu — ki pa je tudi po velikem delu slovanski —, ker je s l u-čajno Trst največe in najvažnoje mosto v deželi. Stvar stoji torej ravno narobe, nogo trdi »Piccolo«. Cim pa je finančna direkcija z sedežem v Trstu namenjena za pokrajino, ki je po veliki večini slovanska, potem ne vemo, ali jo bolj neumno ali bolj perfidno, ako govori »Piccolo« o nekem pravu Italijanov do tega, da bi se na finančnih uradih nradovalo le italijanski!! Uradnik jo radi ljudstva tu in ne narobe; uradnik je služabnik države. In država sme zahtevati, česar zahteva sleherni gospodar, da je služabnik v polni meri, torej tudi v jezikovnem pogledu, usposobljen za opravljanje svoje službe! Ako ta zahteva ni prehuda za slovanske, ne sme biti prehuda tudi za italijansko uradnike. Ta bi bila lepa, da bi Lahi za vse večne času uživali privilegij — neusposobljenja za delo, za katero jih plaenje država — tudi iz slovanskih žepov ! Ako se uče naši, naj se uče tudi oni. A če se absolutno nočejo učiti, pa naj ne reflektujejo na državne službo, ker država ne moro trpeti tega, da bi prebivalstvo trpelo na svojih pravicah radi — komoditete gg. laških uradnikov. To naj si zapomnijo in naj ne mislijo nikar, da — ker je bilo tako doslej — mora ostati tudi odslej: da bi namreč »Piccolo« in »Indipendente«, v družbi z komodnimi gg. uradniki, določali smer politiki na Primorskem. Blizo je trenotok, o gospoda, ko boste milo vzdihovali po — tempi passati ! X položaju. Danes se bavi »Slov. Narod« na uvodnem mestu s komunikejem, ki ga je izdala »Slovanska krščansko-narodna zveza« v potrdilo, da je uredila svoje razmerje do vlade in da ostane v večini. Iz glasila narodne stranke smo izvedeli, da — pogajanja še niso dovršena! In vendar se je že izdal komnnikč! Nam se ta modus procedendi nekam čuden zdi — ali ne prihaja nam na misel, da bi hoteli izrekati kako grajo. Dokler ne vemo ničesar, moramo molčati, ker bi z govorjenjem lahko delali poslancem krivico in narodu škodo in se pridružujemo nadi, ki jo izraža glasilo narodne stranke, da bodo naši poslanci vsikdar energično zastopali koristi naroda iti da jih bodo na tem podpirale VBe skupine na desni. K tej nadi bi pa mi še želeli gotovosti, da so tudi se storili tako. Na izraz te nade se omejujemo danes. Ali v nedaljni bodočnosti mora priti dan, da izvemo tudi mi, kaj so dosegli gospodje za ukupnost naroda in kaj še posebej za odlomek istega, ki živi na tem ozemlju, in ki je svojim mučeništvom zaslužil zboljšanja svojega stanja. Dotlej hočemo potrpeti mi in naj blagoizvole potrpeti tudi oni drugi, ki zaporedoma zahtevajo pojasnil od nas. Zatrjeno jim bodi Sc enkrat: mi ne vemo ničesar avtentičnega, prav ničesar! Viharen shod so imeli včeraj krčč. socijalisti na Dunaju. Razpravljali so o slučajih kuge. Ko je govornik Schneider omenjal, da talmud dovoljuje Židom rabiti ljudi za medicinske eksperimente, je ustal vladni zastopnik ter prijavil, da razpučča shod. Po tej prijavi jo navstal grozen hrup. Mej tem, ko so zborovalei kričali »Zivio Schneider«, je priletela ena čaša v ramo komisarja. DotiČnika, ki je vrgel čašo, so aretirali. Volitve. Trgovinska zbornica v Ljubnem jo izvolila včeraj svojim zastopnikom v deželnem zboru Štajarskcm, župana v Ljubnem, dr. Buoh-raiillerja. — Veliko posestvo na Gorenjem Avstrijskem je izvolilo na včerajčnji dopolnilni volitvi deželnima poslancema grofa Avgusta Eltza in okrajnega glavarja grofa Exdorfa. Is zadnjega govora d.ra Herolda. V seji zbornice poslancev je izustil češki posl. dra. Herold (kakor generalni govornik »za« v razpravi o proračunskem provizoriju) v velikem stilu kon-oepiran govor, v katerem je označal zazmorje češkega kluba do druzih skupin na desni in uktipn« večine do vlade. Dokazoval je, na koli nizek nivo so Nemci potisnili razprave v državnem zboru. Dokazal je, da se Nemcem godi izborno v političkom, narodnem in kulturolnein pogledu, da je torej zgolj hinavstvo, ako govore, da so tlačeni. Očitanja Bocijalistov, češ, da so Mladočohi izdali svoja načela, je zavrnil izborno in temeljito, rekši, da bi češki poslanci de lal i sovražn ikom na roda v roko, a k o b i s e b i l i podali na ista pota, po katerih so hodili socijalisti. Govornik je omenjal tudi slovenske zahteve po vseučilišču. To isto so izjavljali v šestdesetih letih proti osnutju češkega vseučilišča: da nimajo gimnazijev, da nimajo šolskih knjig, da nimajo znanstvene izo-bražbe. Danes pa stoji češki narod na visoki stopinji kulture. Kje je bila omika v 18. stoletju, ko so iz latinskih postala nemška vseučilišča? Govornik je zaključil vsklikom, d a A v s t rij a jo zgra-djena na načelu samostojnosti narodov in se more vzdržati le na tem načelu. Se že oglašajo ! Občinski zastop v Celovcu je vsprejel predlog, da je naložiti juridič-nemu odseku, naj sporoči o korakih, katere treba storiti proti osnutju višega deželnega sodišča v Ljubljani. Juridični odsek naj se sporazumi popred z drugimi občinami, ki so interesovane na tem. Pripravimo se torej le na krik od vseh strani; pa vsaj na to smo morali računati. Bodi jim torej boj, če ni drugače. Ljubši vsakako boj, nego pa tak mir, kakorčnega hočejo oni. Na sklepu občinskega zastopa v Celovcu je zanimiva tudi oseba predlagatelja dr. Abuje, ki je nekdanji Slovenec! Je pač res, da poturica..... Domače vesti. Opravljena vprašanja. O okrožnici finančnega ravnatelja Zimmermanna radi slovenskega tečaja smo govorili včeraj in govorimo tudi danes na drugem mestu. Tu si dovoljujemo le par vprašanj, ki se nam zdijo jako opravičena. Dotična okrožnica se je razposlala do oseh gg. uradnikov in je kolikor toliko uradna tajnost. Vsakako pa je čudno, da sti obe glavni laški glasili izvedeli o vsebini te okrožnice skoro hkratu z dotičnimi uradniki. Ali je naš gospod finančni ravnatelj sam v takih tesnih odnošajili z uredništvi laških listov, da se mu je zdelo umestno, da hitro obvesti »Picoola« in »Iudipendenta« o tem, kar je ukrenil?! Temu skoro ne moremo verjeti. Cim pa se nam zdi to neverjetno, moramo vpraševati dalje: mar je med uradniki, podrejenimi gospodu finančnemu ravnatelju, tudi takih, ki so toli intimni z glasili za hujskanje proti naši narodnosti, da menijo, da morajo prenašati tjakaj, kar se godi na uradu?! Ali je dostojno to državnih uradnikov, ali je to v soglasju z uradno dolžnostjo uradnikov, da dajejo gradiva za napade na centralne oblasti, za pozivanje uradnikov na upornost proti avtoriteti, in to celo glasilom stranke, ki po svojem programu in po svojem postopanju v polni meri zaslužuje ime — irredentistiška ?! Kako prihaja državni uradnik do tega, da je podajač taki stranki ? ! Kaj bi se zgodilo n. pr. uradniku slovenske narodnosti, ako bi se le sumilo o njem, da je v v zvezi z glasilom stranke, kateri je težišče izven mej te države ? Bog ve, da-li dobimo odgovora na to vprašanja ?!! To pa Je že preveč! One tri reveže, ki so bili na toli krut način vrženi iz mestne plinarne, je vsprejel na delo predstojnik v javnih skladiščih, torej v c. k. zavodu. Danes so že delali ona trojica. A tu je zopet posegel vmes tisti glasoviti Rava-sini, ki je od nekdaj tiral pregajanja slovenskih delavcev. Tako je delal popred, dokler je bil magi-stratni organ, in tako dela tudi sedaj, ko je e. k. u r a d n i k v IX. plačilnem razredu. Mož je nekak viši nadzornik nad delavci. Ta mož je torej šel danes k ravnatelju javnih skladišč, e. k. vladnemu svetniku M i n a s u, kjer je • protestoval proti temu, da bi se ona trojica vsprejelu na delo, da-si je vsprejel vso druge! Mož meni očevidno, da je še vedno magistratni organ! In zgodilo se je nečuveno: gospod vladni svetnik se je pridružil meneuju Ravasinlja, narekova-nemu poslednjemu od fanatizma ter je pozval k sebi predstojnika, kateremu je prijavil, da oni trije siromaki morijo Jutri ostaviti delo!! To je že preveč, to je škandal. Zakaj da so bili ona trojica spodeni iz plinarne, to vemo in se zgražamo ! Ali da se iz istega vzroka proganjajo ljudje v o. k. zavodih, to je preveč in radovedni smo, kaj porečetu k temu ekscelenca Kaizl in dvorni svetnik Zimmermann !! Navadna ,,storija". »Piccolo« pripoveduje: Sinoči so se trije mestni težaki vračali iz Rojana iz neke kampanje domov, pevaje italijanske pesmi. Kar jim je prišlo nasproti pet oseb, ki so jim hoteli zabraniti laško petje. Tržačani so protestovali proti takemu nasilju in koneo kratkemu prepiru je bil ta, da so težaki jeli deliti klofute, a Slovenci da so odgovorili kamenjem v tej »odprti in zakoniti borbi«. Italijaui so morali zbežati. Najprvo je zanimivo že to, da pretepanje na ulici — seveda le tedaj, ako so se pričeli Lahi — je »odprta in za k o n i t a borba«. Nič manje zanimivo vprašanje je, kake laške pesmi so peli in kako so se veli ti težaki, prihajajoči od — novega vina! Najzanimiveje vprašanje pa bi bilo, koliko je sploh resnice na tej »štoriji«, kakoršnih ima »Piccolo« vsikdar pri rokah, kadar hoče obreko-vati Slovence ?! Mesto zahtevanega odgovora — neresnica in nova podtikanja. Dne 5. oziroma 7. oktobra smo bili priobčili članek v odgovor »Rdečemu praporu«, kateri list je bil napisal od vrha do tal neutemeljeno insiuuvacijo, tla naj bi v dosego medsebojnega miru nekoliko odjenjali Italijani in — Slovenci. Mi smo menili, da oni, ki ničesar nima, tudi v ničemer odjenjati ne more. No, mislili smo si: morda smo na krivem potu s tem svojim me-nenjem, in stavili smo do »Rdečega praporja«, nastopna vprašanja: »V čem, za l>ožjo voljo, naj odnehamo mi Slovenci? Ali naj zahtevamo še manje, nego naj-primitivnejšega državljanskega prava ? Ali naj zahtevamo manje, nogo da se nas pri poena jedna-korodnimi in jednakoveljavnimi državljani, kakor stojimo vštric z drugimi tudi kakor davkoplačevalci v denarju in krvi?! Ali naj zahtevamo še manje, nego bore slovenske ljudske šole, katere ne moremo in ne moremo dobiti le radi italijanske trme in krivičnosti ?! Ali naj zahtevamo So manje, nego da se naš jezik ne meče iz [avtonomnih in državnih uradov ter da se ne psuje slovenski siromak, ako se je drznil, prišedši v urad, govoriti v svojem jeziku? ! Ali je pretirana naša zahteva, da bi se dal nam, ki sestavljanko tretjino vsega prebivalstva, vsaj jeden državno-zborski mandat od petih, da bi taki) tudi naši interesi imeli svojega branitelja gori na Dunaju ? ! Ali ni to najskromneja zahteva, ker sloneča na parlamentarnem načelu, da naj ne mečejo iz mestne zbornice naših zastopnikov, izvoljenih — kakor pripoznam* — povsem zakonito?! Ali naj zahtevamo še manje, nego to, da bi nas ne psovali po ulicah radi naše narodnosti in da ne bi ščuvali svoje Bodrgc na naše ljudi?! Ali naj zahtevamo še manje, nego to, da bi nas ne tepli s palicami po glavah, ako smo dali slovenski glas od sebe po tržaških u 1 i c a h ? ! Ali naj zahtevamo še manje, nego to, da bomo smeli Boga moliti po Bvoje ?! Ali naj zahtevamo manje, nego minimum pogojev za obstanek ?! Iz kratka: v čem, za božjo voljo, naj bi odnehali mi?!« Ta vprašanja so se nam zdela povsem utemeljena in točen odgovor na ista tem potrebneji, ker mora želeti vsakdo, da se zbistrijo pojmi med onimi, ki žele narodnega miru, ker le tako more priti do zložnega dela za ta vzvišeni cilj. »Rdeči prapor« je tudi res odgovoril — ali ne vprašajte nas: kako?! Iz prijateljske roke smo prejeli te dni 20. št. rečenega lista od 17. oktobra. V tem listu pa čitamo nastopno notico ozirom na omenjeni članek naš: »Edinost« se huduje 'nad našo zadnjo notico o znanih tržaških in ljubljanskih kravalih proti Italijanom. Liki nekdaj Pilat si umiva tudi ona roke in odklanja vso odgovornost. Slovenski voditelji niso provzročili onih nemirov, krivi so krščanski socijalisti in društvo »Austria«. Dobro. Recimo, da jo res vse tako — vprašamo: Kdo pa je v Trstu krščanske socijaliste bolj protežiral, kakor »Edinost« ? K d o j e iskal edino pravične 11 a 1 i j a n e« v A v s t r i j i ?« »Edinost« in njeni gospodarji. Sedaj h krati pa odklanjate zvezo? To je čudno, gospoda. Nam bi bilo konečno prav, toda vidi se nam, da je veljalo ono zatajevanje ulijance le za trenotek, * kaj ti narodnja-ška »Edinost« in krščanski socialisti so meso jed-nega mesa in kri jedne krvi. Sploh pa mi nismo dejali, daje gospoda ravno sedaj ščuvala; šovinizem sej e se že dolga desetletja in sedaj je setev vzklila. Oni kravali niso bili posledica momentannega izbruha, temveč plod dolgoletne napačne taktike. Naposled — ako bi prišli narodni voditelji vsled tega do izpoznanja, kam vodi taka pot, bi bilo še vse dobro. Toda vse kaže, da se nočejo izpremeniti. Pa naj si zapomnijo: Kar se noče ob pravem času pomladiti, pada brezpogojno v grob.« Kakor vidite: nijedne besede na vsa naša vprašanja, pač pa najdete tu kričečo neresnico, da smo mi bili tisti, ki smo v društvu »Austria« iskali pravičnih Italijanov ! Tako postopanje je naravnost nelojalno in nepošteno. Ves svet ve, da smo mi od nekdaj bolj spoštovali progressovske kroge, nego pa takozvane »konservativce«, ki se zbirajo v društvu »Austria«. To so namreč ljudje, ki nosijo ime »konservativci« le v nekako politično označenje, v razločevanje *.»d progressovcev, ki pa so v verskem pogledu isto-tako »liberalni«, in v razmerju do Slovencev isto tako netolerantni in krivični, kakor progressovci! Razlika mej prvimi in drugimi je jedino ta, da so poslednji bolj odkrit i, kakor se spodobi možem. Vse to smo pov-darjali stokrat in Btokrat, a sedaj prihaja »Rdeči prapor« s podtikanjem, da smo v društvu »Austria« iskali »pravičnih Italijanov« in da smo v zvezi z društvom »Austria«!! Ne, tako orožje ni lojalno in ni polteno, sosehno zato ne, ker je med čitatelji socijalističkoga lista marsikateri, ki ni uikdar čital »Edinosti«, ki ne pozna ne nas, ne ljudi, ki se zbirajo v društvu »Austria«, katerega je torej jako lahko zavesti, da postaja — krivičen, in to ne le nam — kar ne bi bilo posebno zlo — ampak stvari, ki je tako poštena, da bi morala biti na programu vsake slovenske stranke od levega do desnega krila. A kaj naj rečemo na opazko, da gospoda, (to smo menda mi) ni ščuvala ravno sedaj, ampak že desetletja. Ali ni s tem obnovljeno predbaeiva-nje, kakor da je le slovenski ž i v e 1 j kriv zadnjih izgredov?! Zakaj mečetc v takih kritičnih trenotkih kamenje med svojce?! Je-li to pošteno?! To obnovljeno podtikanje je teni perfid-neje, ker danes ve ves svet, kdo je bil inicijator izgredov v Trstu in priznavajo celo Italijani sami, da niso bili Slovenci. Mesto da bi dal |>oštenega odgovora na pošteno in mirno stavljena vprašanja, nas je obsul torej »Rdeči prapor« novimi neresnicami, novimi sumničenji, novimi podtikanji, a je o tem modro zamolčal vse konkretne dokaze za svoje ob-dolževanje! Ali pa je »Rdeči prapor« med onimi, ki izrekajo tudi najhuje tožbe brez sence kake konkretne opore?! Ali ne ve socijalistiški list, kako se zove tako postopanje ?! Mi mu nočemo navajati prava imena, ali toliko mu moremo že povedati, da tako postopanje ni ne lojalno in ne pošteno! Ubogi Istran! Iz Boljuna v Istri nam pišejo: Dne 11). t. m. se je bil nad našo občino utrgal oblak in je bila vsled tega taka po voden j, da je take ne pomnijo najstareji ljudje. Ob gro-menju, bliskanju in treskanju je deževalo neprestano 4 ure — od 6—10 predpoludne — kakor da bi lilo iz škafa. Mislili smo, da se približuje sodnji dan. Silna voda, ki je vrela po reki Boljun-čici, je popolnoma razoralu tri mostove, in to pod Boljunom, pod Letajem in pod Susnjevico. Komisija je že pozvana na lice mesta. Ves promet je bil pretrgan za nekoliko dni. Sedaj se popravljajo mostovi za silo, provizorično, kajti do spomladi ne bode možno graditi novih mostov. Jeden mostov je na državni cesti, ki vodi preko Učke, a dva sta na deželni cesti, vodeči ua Cepič. Ta povoden) je provzročila neprecenljive škode bednemu prebivalstvu občine Boljun. Poleg suše, poleg slabe letine, trebalo je še tega. Silna voda je odnesla zemljo z njiv, a z zemljo tudi pšenico in drugo žito, ki je bilo nasejano. Voda je pridrla v hiše, v hleve, a v njej so se potapljale ovce in prašiči. Boljunsko polje, Brest, Letaj, Sušnjevica, Paz, Posert in Gradin so oškodovani. Vsled tega, da so razdejani mostovi, bodo rečene davčne občine trpele silno, ker ne bodo mogle voziti drv v Plo-min. A kaj so drva za tukajšnje prebivalstvo?! Tako rekoč jedina rešitev, da prehranijo sebe in svojo. Priporočamo o. k. oblastim, ki so že obveščene o tej nesreči, ter našim poslancem na Dunaju, da se zavzamejo za to revno prebivalstvo, ki se mora v pravem pomenu besede imenovati »bedno«. Pred 3 leti že je bila na predlog poslanca Spin-čiča vsprejeta resolucija, da sc ima popraviti cesta izpod Paza, ali stvar spi še vedno. Ali bi se to delo ne dalo izvesti sedaj, da dobi ljudstvo s tem kakov novčič zaslužka?! Tudi občinske poti so vse razorane vsled povodnji. Kdo popravi vse to brez državne pomoči? Tudi to vprašanje priporočamo našim poslancem. Občinsko glavarstvo se jo že obrnilo do ministerstva radi tega ter tudi do naših gg. poslancev. V dodatek k temu dopisu smo prejeli še: Vranja in Borut imata isto veliko škodo vsled povodnji. Po vodi, ki jc tekla z Bresta, so bile v resni nevarnosti mnoge hiše v Vranji. Občinsko poglavarstvo je pozvalo komisijo na cenitev škode, a do danes ni bilo še komisije. Bila sta samo okrajni glavar in zemljemerec. Ako komisija ne pride, tedaj da občinsko glavarstvo preceniti škodo po vsej občini ter izroči stvar ministerstvu. Povodenj na Reki. Kakor smo že poročali na kratko, je bila minoli teden na Reki strašna povodenj, ki je zahtevala jedno človeško bitje in je napravila ogromno škodo. V soboto popoludne so pokopali perico Marijo Micetid iz Kostrene, ki je utonila v valovih. Skoda v raznih tovarnah in drugih poslopjih je cenjena dosedaj mnogo nad milijon gld. Hudo je poškodovana tudi okolica. V nekaterih kraji je vJ>. Pšenica: ponudbe srednije. Povpraševanja mirne.— Prodaja 53000 met. stot. Vreme: lepo. » Hiimbtirjr28. Santos good average za December 30 50 za marc 31—, za maj 3P25 za juli 31*25 Ha vre 2(5. Kava Santos good average za October 86-50 za februar 37 — frankov za 50 klg. V Barkovljah se prodaja večerno izdanje „EDINOSTI4' tobakami gosp. Frana Ščuka („Narodni dom".) PRSNI PRAH (prah za izvoščeke) (ne kaši ju j). najbolje sredstvo proti kašlju, hripavostf, zasllžanju, nahodu in drugim katarlčnim afekcijam. Skatljica z navodilom po 30 nvfi. Dobiva »e jedino v lekarni PRAXMARER, „Pri dveh zamorcih" občinska palača, Trst. Zunanje naročbe izvršujejo se obratno poŠto. rSLOMKp Glasilo slovenskega ženstva. Izhaja v Trstu kakor priloga „Edinosti" vsako drugo soboto. Naročnina znaša: Za nenaročnike „Edinosti" za vse leto 3 gld., za naročnike „Edinosti" pa 2 gld. — Rokopisi naj se pošiljajo uredništvu „8'ovenke", naročnina pa upravništvu „Edinosti", ulica ftlolin piccolo. Dolžnost in ponoH vsake rodoljubne Slovenke bodi, da je naročena na ta edini leposlovni list našega ženstva ter da ga priporoča o vsaki priliki svojim prijateljicam in znankam. — Slovenke! Delajte na to, da se tu vaš list vspue do zaželjcuc višine, du se razširi tako, da nijedna hiša ne bode pogrešala tega lista. Vsak vspeb „Slovenke" bode jasen dokaz zavednosti in napredovanja slovenskega ženstva k A ZALOGA POHIŠTVA tvrdke Alessaniro Levi Minzi v Trstu. Vla Riborgo 21 in Piazza Rosario 2 (šolsko poslopje). Zaloga pohištva in tapetarij vseh slogov lastnega i/delk«. Bogato skladišče ogledal, vsakovrstnih slik, žimnic in pogrinjal. Na zahtevanje ilustrovan cenik zastonj in Iranko. Naročeno blago se stavlja na parnik, ali na železniško postajo, ne da l>i za to računil stroške. Na zahtevanje cenik In prospekt. Prva tržaika tovarna aparato za mravljama plina acetilena tvrdke ROCOO * C. v ulici Sanltfc It. Autorizirani instalaterji plina, vode in plina acetilen. Aparat na acetilen od Josipa Roeco, patentiran v Avstro-Ogerski je absolutno najbolj praktičen in gotov, lahko rahjen i ne eksplodira, vspre-jet od različnih zavarovalnih društev Vsprejemajo se vsakovrstne kompletne naprave za hiše, restavracije, gledališča in mesta pod najugodnejšimi pogoji Velika zalogu najboljeg* apnenega kisleca, katerega kilogram daje 300 litr. plina. Velik izbor svetilnio In prlpiulkov za razsvetljavo. SPECIJALITETA CESTNIH SVETILNIC, na t ali 2 plamena brez dovoda plina (priprave za dvorce [vile] kijoske in mala mesteca). Vsprejemajo se dela za instalacije in popravljanje dovodov. Zaloga Delavnica v ulici SanltA »v. 9. v ulici H. Uiorgoi 5tv. 1 Pri 4 letnih časih Barrlera vecchia štv. 7 Prilika za praznike in novo leto. Velika zaloga zimskih ogrinjal (šjalov) v vseh barvah po gld. 3.60 in gld. 1-20 Zbirka frštanja v raznih risanjih od 20, 30 in 37 nvč. Možke srajce bele iu barvane od 5)0 novč. naprej. Maje iz pliša za gospe po (if>, 75 novč. in več samo v prodaj aluici Pri 4 letnih časih Barrlera vecchia štv. 7 „EDINOST" > Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. I/.lisija v Trstu dvakrat na duu raznu nedelj I ti praznikov. Zjutranje izdanje izhaja ob 7. uri zjutraj, večerno pa ob 7. uri zvečer. O ponedeljkih in po praznikih izhaja prvo izdanje ob 9. uri popoludne. — Naročnina znaša: Obe izdanji gld. 21'—; samo večerno izdanje gld. 12-—, (poslednje zadostuje za naročnike popolnoma). Posamezne Številke stanejo: Zjutranje izdanje 3 kr., večerno 4 kr V Trstu se razprodaja „Edinost" po tobakarnah v teh-le ulicah in trgih: Piazza Caserma št. 2. — Via Molin piccolo št. 8. — Via S. Michele št. 7. — Ponte della Fabra. — Via Rivo št. 30. — Ca m po Marzio. — Via delle Poste nuove št. 1. — Via Caserma št. 13. — Via Belvedere št. 21. — Via Ghega št. 2. — VoUi di Chiozza št. 1. — Via Stadion št. 1. — Via Acquedotto. — Via Istituto št. 18. — Piazza Barriera. — Via S. Lucia. — Piazza Giuseppina. V okolici se prodaja: Na dreti pri gosp. Pogorelcu, v Skednju pri gosp. Antonu Sancin (Drejač) in pri Sv. Ivanu pri gosp. Ani vdovi Uašperšič. — Izven Trsta prodaje se „Edinost" v Gorici v tobakami g. Josipa Schvvarz v Šolski ulici. Slovenci! Naročajte, podpirajte in širite med rodoljubi to glasilo tržaških Slovencev, katerega program je v prvi vrsti ohranitev in razvitek milega nam slovenskega naroda na tržaškem ozemlji in brambu nam po zakonu zajamčenih pravic. Rojaki, uvažajte naše geslo: „V edinosti I«' i moč !•