UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 8 Jt:h*)» » tfulni|iw wt>* H»«, ^ | 01 uraduje za atrank« o4 «. fe. )S. depiudaa * 06 8. «1 f. tvefar Ineerart: eroatopR* p«r;trot;c» .'«C , <1 1 s: h) reklam* 40 »in — hi »ara— «^r*jv juro &• */r«l .rrx*rf< ■" lUhlaauMSj« te*« ao fritHai p.tv ................. Stev. 523. V Ljubljani, v ponedeljek dne 3. marca 1913 Lelo UL Vabilo na naročbo. Zarja izhaja vsak dan ob 11. dopoldne in stane naročnina Za avstro-ogrske kraje: celoletna................................. K 2160 polletna.................................1080 četrtletna.................................. 640 mesečna................................. » 1'80 Za Nemčijo: celolelna ................................K 2640 polletna.................................... 13-20 četrtletna ................................ 6 60 mesena....................................220 Za ostalo Inozemstvo celoletno 36 kron in sicer s pošiljanjem na dom ali po pošti. Na- ročnino je pošiljati naprej. Posamezna številka 8 vin. v administraciji in tobakarnah: Naročnina se pošilja pod naslovom : U p ra v ništvo »Zarje" v Ljubljani. Zopet gosposka zbornica. Še enkrat je imela gosposka zbornica sklepati o malem zakonu, ki bi imel odpraviti kaz-njivost kršenja delavske pogodbe. Zadevo samo smo že nekolikokrat zadostno pojasnili. Če kdo v Avstriji krši kakršnokoli pogodbo, ki jo je sklenil z drugim, je dolžan povrniti škodo, ki izvira iz njegovega ravnanja. Tudi za delavca velja ta določba. Ali medtem ko je za vsakega druzega človeka s povračilom škode opravljena vsa zadeva, je delavec še kazensko odgovoren. če n. pr. zapusti delo, ker se mu ponuja pri drugi tvrdki boljši zaslužek, ga za-raditega lahko še zapro. 1 o se pravi, da iinamo v Avstriji še dvojno pravico, čeprav velja temeljno ustavno načelo, da so pred zakonom vsi enaki. Nekdaj je bila po Evropi posebna ječa za dolžnike; kdor ni mogel plačati svojega dolga, je lahko prišel v zapor. To osramočenje človeka, žive-čega v neugodnih gospodarskih razmerah, so odpravili, ker nasprotuje vsem pojmom moderne kulture in civilizacije. Le za delavce je ostalo izjemno pravo. Zato, ker je njegov ekonomom položaj neugoden, zato ker je njegova odvisnost velika, mu pritiskajo pečat sramote na telo, ako stori to, kar je za vse druge ljudi samo civilna zadeva. Delavec je torej resnično degradiran na državljana nižje vrste. Kakor so morali v srednjem veku židje nositi posebno znamenje na svoji obleki, zato da je vsakdo lahko takoj dejal: Aha, to je človek slabšega reda —; tako kakor je moral rabelj stanovati izven mesta in ni smel zahajati v »pošteno« družbo, tako je dandanes delavec v Avstriji postavljen izven splošno veljavnega prava. Včasi je imel gospodar pravico, da je vjel in priklenil sužnja, ki «>“ J.e u*f*’ suženjstvo je odpravljeno, ali delodajalec da lahko še vedno zapreti delavca, ki Je proti pogodbi zapustil njegovo delavnico. * a ie to poniževanje delavstva neznosno, je razumljivo brez posebnega dokaza. Postalo je pa posebno razdražljivo, odkar si je avstrijski proletariat pridobil enako volilno pravico. In zaraditega so v državnem zboru socialisti zahtevali izpremembo obrtnega reda v tem zmislu, da dobi delavec enako pravico kakor drugi državljani. Oosposka zbornica se je že enkrat uprla tej zahtevi. Zakon se je vrnil v poslansko zbornico, in ta ga je sprejela soglasno. V četrtek je imela torej visoka zbornica gospodov še enkrat sklepati o njem, in fevdalna družba ga je zopet odklonila. (Gospodu državnemu pravdniku naj služi v pojasnilo, da fevdalna družba ni inštitucija gosposke zbornice.) Stranka desnice s svojimi knezi, grofi in baroni odreka delavcem drobtino pravice, ki ne pomeni nič druzega, kakor da je tudi delavec človek in da ga ne gre prikleniti kakor konja v hlevu. Razprava v gosposki zbornici je bila topot vendar nekoliko drugačna kakor prvič. Zadeva je povzročila v javnosti obširno diskusijo in vsled tega je našla tudi v zbornici lordov več pozornosti. Profesor Schey, ki je na glasu kot odličen poznavalec in tolmač pogodbenega prava, je predlagal, da se vrne komisiji njen predlog, ki zahteva odklonitev zakona. Profesor Philippovich se mu je pridružil in v znamenitem govoril dokazoval, kako zgrešeno Je stališče komisije. Trgovinski minister Schuster je izvajal, da je določba, ki se ima odpraviti, v nasprotju z vsemi zakoni zadnjih let. Ali vse besede so bile bob ob steno. Fevdalni aristokrate so si vtepli v glavo, da morajo delavci ostati poniževani, in celo to je ostalo brez vpliva nanje, da pritrjuje tudi vlada novemu zakonu. Oni, ki so sicer vedno vladna stranka, se upirajo vladi, čim priznava delavstvu skromen košček pravice. Nihče iz vse velerodne družbe ni znal odgovarjati ministru in profesorjema. Kaj pa je treba taki preplemeniti družbi kaj znati! Saj so zato »rojeni«, da lahko prepuščajo učenje drugim. Odgovarjati niso znali; razun poročevalca, ki je moral toliko odpreti usta, da je vsaj povedal, kaj predlaga komisija, so vsi prevzetno molčali. Ampak glasovali so. Inštinktivno sovraštvo do delavstva jim je bilo dovolj argumenta, in da so se učenjaki potegovali za delavsko pravico, jih je najbrže še bolj podkurilo. Kajti takemu previsokorodnemu gospodu je znanost ravno tako zoprna kakor delo; saj ga že jezi, da sedi v dvorani, v kateri je njegov prostor, takle profesor, čigar baronstvo ie komaj trideset let staro. In rejeni lordi so glasovali proti profesorjem. Scheyev predlog, da se načrt vrne komisiji, je bil odklonjen s 57 proti 46 glasovom. Za enkrat je torej zakon zopet pokopan. Tembolj pa je izkopano vprašanje, čemu imamo pravzaprav gosposko zbornico, kaj naj počenjamo z zakonodajci. ki nimajo druge zasluge, kakor da so imeli kneza ali grofa za očeta? Anglija je dežela, od katere so se vse druge učile ustavnosti. In Anglija, ki je vpeljala zbornico lordov, je tudi zlomila njeno moč. Ako je v Avstriji gosposka zbornica samo zapreka vsakega napredka, tedaj se nihče ne sme čuditi, ako se postavlja njeno vprašanje na dnevni red. Tudi v tej državi se je odpravilo že marsikaj, in dosti pomembnejšega kakor gosposka zbornica. Seveda je treba za to moči. Kakor za vse, je tudi za to treba organizacije, organizacije, organizacije! _________ Zunanja politika. Če bi ljudje le količkaj premišljevali, kaj se godi okrog njih, bi se jim moralo v sedanjem času zlasti to zazdeti čudno: Vsa Avstrija zahteva mir, vsa Avstrija obsoja vojno, in vendar je visela usoda miru na najtanjši niti; več kakor enkrat smo bili na tem, da bi bila počila puška med nami in »sovražnikom«. Nihče ni prav vedel, kdo je »sovražnik«. Nikomur ni bilo znano, kaj se je zgodilo tako hudega, da bi se morali vojskovati. Ali videli smo, da nam Je pretila nevarnost vsak dan. vsako uro, vsako minuto. Četrtkova seja narodno - gospodarskega odseka je pokazala popolnoma iasno, da jc zahteva miru v državi splošna. Niti en glas ni odobraval kozolcev, ki jih preobračajo ofici-ozni žurnalisti zunanjega ministrstva. Kako je tedaj mogoče, da prihaja Avstrija proti volji vsega svojega prebivalstva, torej proti lastni volji vnevarnost, da se zaplete v vojno kdove s kom? To je mogoče, ker sme o najusodnejših vprašanjih države odločati par ljudi po svoji glavi, po svojih muhah in po svojih delirijih. Mogoče je zato, ker Je kljub naši ustavnosti zunanja politika absolutistična v najslabšem pomenu besede. Na njenem širokem polju se zunanji minister lahko igra s svojimi talenti, če jih kaj ima, ali pa uganja svoje neumnosti, če nima talenta. Ker pa mu ljudstvo ne more gledati na prste, pride tak mož, če je količkaj nesamostojen, lahko na kakšno vrvico, katero potem potegujejo za kulisami skrite roke kakor v marionetnem gledališču. In tedaj se lahko zgodi, da zahteva trideset miljonov ljudi mir, ampak pet ali šest jih špekulira zaradi svojih osebnih interesov na vojno, in ker imajo niti v rokah, pocukajo za vrvico, minister zapleše — in prihodnji hip lahko zagrme topovi. Se huje! Minister se lahko odloči za mir, ampak par njegovih lakajev začne »delati politiko« — morda po nalogu kakšne temne, za vogalom skrite figure. In naenkrat je nesreča gotova. Miljoni zakrvave. par mandarinov pa spravlja dobiček. Tako je bilo letos. Odkar je izbruhnila balkanska vojna — ki ni naša vojna! — plešemo na vulkanu. Očitno je nekje struja, ki bi za vsako ceno rada nagnala Avstrijo v vojno. Infamije, ki so jih uganjali s škandalozno Pro-cliaskovo afero, so imele ta namen. Ničvrednežem, ki so igrali ono podlo komedijo z obrazi velikih patriotoy, je bilo za interese Avstrije toliko, kolikor za lanski sneg. Zakaj ne glede na to, da pretepayanje nikakor ne bi bilo v našem interesu, se ni družbica zločinskih hujskačev zmenila niti za ugled Avstrije, katero Je izročala s svojimi šundromanskimi fabulami vsemu svetu v zasmeh. Ona afera je bila naposled poravnana, ne nam v ponos, in zdaj pošiljajo tudi interesantnega gospoda Prochasko v Brazilijo, kjer nas menda ne bo nadlegoval s svojo napihnjeno neznanostjo. Ali ko je ves svet vedel, da ne bo vojne zaradi Prochaskovih ušes ali katerih že bodi telesnih organov, so hujskači in intri-ganti še vedno upali. Tako daleč Je segalo njih zastrupljevanje, da se Je časnikarski lajavec upal nahruliti celo Sttirgkha, češ, kar govoriš ti o miru, so prazne marnje, ker ml ne maramo miru.« S tem, da Je dal narodno-gospodarski odsek predrznežu po zobeh, je opravljeno za enkrat, ne pa za vse Čase. Zakaj nevarnost je večna, dokler je ljudstvo samo ločeno od zunanje politike. Zunanji minister se lahko imenuje Goluchowski, Aehrenthal, Berchtold ali kakorkoli; nikdar pa ne bo Bog oče na njegovem mestu, da bi mu mogli brezmejno zaupati. O interesih ljudstva ima odločevati ljudstvo; v dobi, ko imajo Kitajci republiko, je vsak absolutizem neznosen, in če živimo v Evropi, se maro to tudi poznati v našem življenju. Treba je, da postane tudi zunanja politika ustavna. Če ne priznavamo v domačih rečeh nobenemu ministru toliko božanske modrosti, da bi lahko ravnal, kakor se mu ljubi, ampak ga vežemo na sklepe pammtfitn, o» moremo niti v zunanji politiki smatrati lunari^a ns-nistrs, aii kdor te hči u a}m, ju Jupitra is Apolona v eni osebi, zlasti ker kaže izkušnja, da niso taki go;p>Jje navadno ne eno. ne druge-če je življenje miljonov kaj več kakor šahovska igra za diplomate, mora ljudstvo vedeti, kat Je z diplomacijo in mora odločati o njej. Ali moči je treba zato. Moči pa ima ljudstvo dovolj, le porabiti je ne zna in ne zaveda se je. Zbrati je treba moč, da postane iz tisoč malih kosov velika in mogočna celota — dovršiti je treba organizacijo, da bo sposobna tudi za tak boj. Zakaj nezadovoljnost sama je neplodna, in pesti, ki se stiska v žepu, se še pes ne boji. Zoper molohovo norost. Skupen manifest francoske in nemške socialne demokracije. Francoska in nemška socialna demokracija sta izdali skupen manifest zoper nove in predrzne militaristične nakane, ki jih snujeta pariška in berlinska vlada. Manifest se glasi takole: V Nemčiji in na Francoskem pripravljata vladi že zopet zakonske načrte, ki še zvišavajo neznosna vojaška bremena. V tem hipu smatrata francoska in nemška socialna demokracija za svojo dolžnost, da se še tesneje okleneta druga druge in da se združeni bojujeta zoper početje vladajočih razredov, ki meji že na norost. Francoska in nemška socialna demokracija protestirata enodušno in soglasno zoper neprestano oboroževanje, ki izžema narode, jih sili, da zanemarjajo najvažnejše kulturne naloge, množi medsebojno nezaupanje in namesto, da bi zagotovilo mir, vodi v svetovno katastrofo, združeno z nezmerno bedo in razdejanjem. Socialna demokracija obeh držav se z vso pravico imenuje besednico nemškega in francoskega naroda, ako izjavlja, da se ogromni večini ljudstva studi vojna in da hoče mir. Vladajoči razredi na tej in na oni strani umetno po-ostrujejo nacionalna nasprotja. Namesto da bi jih pobijali, netč medsebojno sovražnost in odvračajo oba naroda od kulturnih stremljenj in od osvobodilnega boja vnotranjem. Da zagotovi mir, neodvisnost narodov in napredek demokracije na vseh poljih v obeh državah, zahteva socialna demokracija, da se vsi spori narodov poravnajo pred razsodiščem; v odločevanju surove sile vidi barbarstvo in sramoto za človeštvo. Nadalje zahteva odpravo stalne vojske, ki je stalna nevarnost za narode, in uvedbo ljudske brambe na demokratični podlagi, ki naj služi zgolj obrambi dežele. Ako se pa vzlic odločnemu odporu nalože narodoma novi vojaški izdatki, se bo socialna demokracija obeh dežel bojevala z vso silo za to, da se finančna bremena zvale imovitim in bogatim na pleča. Socialna demokracija na Francoskem in v Nemčiji je že v preteklih časih razkrinkala podlo hinavstvo šovinistov in militarističnih interesentov obeh dežel, ki na Francoskem slepe ljudsvo s pretvezo, da je nemška socialna demokracija militarizmu naklonjena in ki v Nemčiji lažejo ljudstvu, da francoski socialisti militarizem podpirajo. Skupno pobijanje šovinizma na tej in na oni strani, skupen nastop za mirno in prijateljsko sodelovanje naj napravi konec temu predrznemu slepljenju narodov. L. ŽENOVC: Večerja. (Dalje.) In odhitel Te na cesto. Neznosno mu je postalo v sobi, mir ga je dušil in zdelo se mu je, da je pretveza očitajoče kljubovalnosti njegove družine. In zato je bežal stran. Počasi je krenil po cesti proti mestu. Misli so rnu begale po glavi, kopičile se in se strinjale v nejasne hipe, izginjale so iz spomina in prihajale so nove, težke in zoprne. Zdaj so ga opominjale preteklosti in čista, kakor žitno polje, osvetljena od solnca, je ležala pred njegovimi očmi. To je res! Nekdaj sc je živelo drugače. Dela jc bilo v tovarni dovolj in delalo se je vedno na akord — pridni in močni ljudje so zaslužili precejšnje kronce na dan. In tako je ob mesecu dosegla vsota včasi neverjetno višino, celo pest je bilo tistih-le pisanih — no da povem: bankovcev. Potem je bilo vseeno imenitno. Najprvo se je nabavila hrana, raznovsrtne potrebščine tudi za priboljške; drugo se je uredilo, in ostalo je vedno še — liencajte, saj ni nič ostalo. Prav nič! Kako bo ostalo? Denar se je vedno potreboval za živež, za otroke, za stanovanje, za obleko se je rabil, in ko je bil mesec pri kraju, je bil žep prazen ... Pa je vendar ostalo, tako-le včasi. Torej je bila to vendar le zmota. Pilo se je včasi, da je teklo, kakor iz žlebov, in plačevalo se je tudi. Pravzaprav se je torej izvrstno popivalo. No vrag! In kai 'e Prišlo za teni? Čakajte, da se zbero misli! Obrnilo se je drugače. Vsled konkurence je delo nekoliko pojenjalo, in kar je bilo najhuje, prišel je nov ravnatelj. Premenil je red plačevanja in prenehali so mastni zaslužki. — Od nižje strani so sicer ugovarjali, cvilili, prosili, molili in kleli, od višje so ravnodušno skomizgavali, hohotali in mirno kazali široki izhod. In nastali so oni neugodni časi, neprijetni v zgodovini njegovega življenja. Štediti je bilo treba, da se je izhajalo, prav občutno se je moralo varčevati in mimo gostiln se je hodilo z mržnjo. Ali se je? Da! se je, ampak odkod je izvirala ta mržnja? Poromajte misli dalje ... Do zadnjega se je živelo enako. Pred tremi meseci pa je prišla bolezen v hišo in slovesno razglasila neomejeno oblast. Ravno njega je pritiskala najhuje in ko ga je že do malega zadavila, ga je pustila v nezavesti in v bedi. Da, v bedi. Za časa bolezni je družina izhajala trdo; živela se je deloma od nizkih bolniških doklad, deloma od trgovcev, ki so velikodušno zaupali na kredit bedne rodbine. Razkošno seve ni bilo takšno življenje, ampak življenje je bilo. Ko je ozdravel, je odšel na delo in kar je čudno, je najčudnejše to, da se je njih stanje s tem poslabšalo. Upniki so sproti čakali na posamezne novčiče in ko bi imel koncem meseca potegniti plačo, so bili nekateri gospodje tako uljudni. da so se potrudili zanj k blagajni in mu zapustili v spomin le nekake listine . . . In zdaj je bil na cesti in nedoločno je stopal po njej v mesto. Ko je dospel do prve žarnice. se je ozrl in se vprašal poltiho: »Kam neki grem? Trapast sem! — V pekarijo pojdem!« si je odgovoril bodreče, »vzamem kruha in se vrnem domu!.« Vstopil Je čez cesto k prvemu peku. »O. že iz postelje!« se je začudil pek prisiljeno in poskakoval za krušno mizo. »Veseli me, da ste prišli in kaj bi radi?« »Hvala!« ie odvrnil mož. »Sitnosti so, gospod, kadar jc bolezen v hiši. Kruha je zmanjkalo ravnokar in zapišite mi ga hleb.« »Obžalujem!« je odvrnil pek ravnodušno. »Zdi se mi, da imam že nekaj hlebcev zabeleženih v knjigi na vaš račun.« »Pa mi zapišite še tega in potem vam bom plačal vse skupaj.« »Smešni ste, da trdite kaj takega. Saj sami ne verjamete. Ni mogoče!« Pozdravila sta se in mož je ostavil pekarijo. Pravzaprav je bil skrivaj vesel, da ga ni prijel pek še huje. Odšel je dalje. Hiše so se gostile bolj in bolj, vrstile se in njih visoka, izložbena okna so nudila na ulice vse mogoče stvari. Živila, obleka, nakitje in mnogo drugega so kazale izložbe in vzbujale mimoidočim strasti. Cele sklade sladkorja jc zrl mož, velike mere dišeče kave in množine okusne slanine je poželjivo ogledoval, spominjal se je razmer, otrok, žene in sebe, otresal se sitnih mislij, hitel dalje in jih srečaval z nova. Ubogal jih je in odprl vrata v nizko, založeno prodajalno jestvin. »Glejte, glejte!« se je zavzel trgovec. »Prinašate nemara denar.« »Tega pač ne! Ampak nekaj malega bi vzel. Dolg Vam poravnani obenem. Prosim, dobro delo mi storite.« »Vsa čast!« se je priklanjal trgovec. »Toda vedite, da blago itak lahko prodam in ga nečem deliti zastonj.« Obrnil se >e k novi stranki. Priznal si je. da je skupil, kar je iskal in z nekim zadoščenjem se je vrnil iz trgovine. Nazaj k rodbini — in praznih rok. Zmagoslavno sc je mislil vrniti domu. z naročjem j*du, in hotel je svojce presenetiti. Vrnil se je po isti ccsti. Temne, hude misli so ga obhajale med potoma, grde in ostudne. Predrzno so stopale iui dan, silile v ospredja in nekatere so OČi-tale naravnost: »Ti si kriv! Sam si kriv! Zakaj si pil? Povej!« Zgrozil se je. »Sam sem kriv!« No, tako hudo ni. Prehudo nisem zapravljal nikoli, ker nisem imel kaj, a če sem se včasi poživinil, to vendar še ni tak greh. Sem pač človek. Sicer pa družina ni nikoli stradala, dokler sem bil zdrav. To se da opravičiti. Vkljub vsemu naporu je zmagovala obtožba in nepokorna domišljija mu je sproti slikala nove grehe. Razburil se je in vzkliknil srdito. »Kaj pa da drugi lahko zapravljajo in pijančujejo, pa jim vendar ne zmanjka nikoli. Pa bi jaz ne smel!« To je opravičba, ha! ha! ha! Tako ]e, moj bratec, prav imaš. Misliš na barona, kaj ne! On pije do onemoglosti, pije in bo pil; ti pa se poživiniš v mladosti, spozabiš se in ga posnemaš, misleč, da sta enaka. Opravičba pa je to le, uteha je, in v tej zavesti pada krivda na druge. Dobro modruješ! V premišljevanju je zašel nekoliko predaleč, mimo dolge, črne tovarne je korakal in ko se je streznil, je zagledal pred seboj v pol jasni noči dobro znano lepo vilo sredi vrta, zidano v italijanskem slogu. Troje oken v prvem nadstropju je bilo razsvetljenih in odofiJod se je slišal brezskrben smeh, razkošen kakor polna go^.ba dovršenega igralca. . . . »To so baronovi,« si jc mislil mož in strmel v okna. Potem se je sklonil k tlom. zajel z roko po blatu, dvignil pest in zamahnil proti svetlim oknom. Blato ie zaprasketalo po šipah, da \o nevarno zažvenketale; rogajoč smeh je zadonel v noč . . . utihnil ... in okno se je šklepetaj« odprlo . . . (Dalje.) Isti klic zoper vojno, ista obsodba oboroženega miru odmeva po obeh deželah. Pod praporom internacionale, ki predpostavlja svobodo in neodvisnost narodov, bodo franeski in nemški socialisti s podvojeno silo nadaljevali boj zoper nenasitni militarizem, zoper pustošečo vojno, za medsebojno spravo, za trajen mir med narodi. L;ubliana in Kranjsko. — Ljubljanski škof o splošni In enaki volilni pravici. Ljubljanski škof .Jeglič je izdal poslanico na duhovništvo svoje škofije in v njej modruje po svoje o najrazličnejših vprašanjih. Med drugim razpravlja pobožni mož tudi o splošni in enaki volilni pravici in razvija svoje pobožne misli takole: »splošna in enaka volilna pravica je nujna posledica vsega državnega in političnega razvoja od francoske prekucije sem. Ni osnovana v organizmu človeške družbe, ampak temelji^ na liberalnem bogotajskem načelu.* — Tako škof! Ljubljanskih liberalcev najbrž nima v mislih; ti se splošne in enake volilne pravice boje kakor smrti. Ampak ne glede na to netočnost. so škofove besede zanimive, ker kažejo vse hinavstvo klerikalne stranke.. Leta in leta so klerikalci vpili in lagali, da se bore za splošno in enako volilno pravico; škof sam Jih je najiz-datneje podpiral; sedaj, ko imajo politično moč v rokah, ko je čas, da svoje obljube izvrše in uvedejo splošno in enako volilno pravico za občine in za deželni zbor, pa nastopi škof s formulo, da je splošna in enaka volilna pravica zoper vero in da je iznajdba satanova. Da se le ne sramuje take brezprimerne politične tiedo-stojnosti! Končno bi bilo koristno izvedeti od škofa, kako si predstavlja »organsko« volilno pravico — ali mar tako, da bi smeli voliti le duhovni od fajmoštra navzgor? — Šiška. Na občinski deski imamo nabit razglas, s katerim se na znanje daje — da bogata Šiška zopet nove davščine nalaga. Gospod župan Seidl so podpisani na razglasu, ki je jasen dokument, da je Šiška — kakor se je izrazil finančni minister Šiške, g. Kralj — bogata občina. Bogatini po navadi zvale davke na najrevnejše. Tako tudi »bogata« Šiška. Po sklepu obč. seje z dne 24. febr. se bo pobirala odslej v šiški 30 % obč. doklada za žganje, 10 % za sladko žganje ter — 2% šolske doklade na na-jemščino. Revni ljudje, ki iščejo v frakeljčku utehe, postanejo stebri in zaščitniki »bogate« Šiške! In splošno najemniki stanovanj z 2%l No — no, gospodje Kralj in drugovi lepo začenjajo. Naredili v korist Šiške še niso nič, potrebujejo pa že precej. Kaj bo, ko bodo kaj ukrenili — joj, potem se bomo Šiškarji šibili pod hudimi bremeni . . . — Konsumentje v Sp. Šiški, vsi na shod, ki bo nocoj ob 8. v gostilni pri Anžoku. O »kon-smnnern društvu za Ljubljano in okolico« in njega razvoju predava sodr. A. Kristan. — Občno konzumno društvo v Idriji naznanja svojim cenjenim članom okoliša pod Gorami, na Luži. Cegovnici. Kovačevem Rovtu in na Zemlji, da je otvoril v četrtek dne 27. svečana 1913 svojo prvo filijalko pod Gorami v hiši člana g. Janeza Kenda št. 225. Prodaja se v filijalki špecerijsko in mešano blago ter mlinski izdelki po istih cenah kot v centralni prodajalni v Idriji. Cenjeni člani se vljudno vabijo, da kupujejo vse potrebščine edino v svoji prodajalni. Kdor še ni član. naj pristopi. Vstopnine je samo 2 K 40 v. Delež se lahko plačuje v obrokih. Društvo razdeljuje koncem vsacega poslovnega leta svojim članom dividendo. Sprejema tudi hranilne vloge, ki se obrestujejo po 5 Jo. Varščina hranilnih vlog Je pri društvu najbolj gotova, kajti društvo ima lastnega premoženja po inventarni vrednosti nad 188.000 kron. Če k temu prištejemo še vsakoletne prepise posestne vrednosti, ki je faktično vsako leto več, ne manj vredno, smemo reči. da presega društveno premoženje najmanj 250.000 K. Vsega tega so gospodarji člani sami po svojih vloženih deležih. Vsak član društva Je lahko ponosen, da je sodeležen podjetja, katero je doseglo komaj po 14. letih delovanja na gospodarskem polju tako ogromno premoženje. — Z Jesenic. Pričakovali smo, da napišejo o shodu dne 23. febr. poklicanejše roke kakšno poročilo, ali — ne vemo, kako je to, da ni poročila ... 23. febr. se je vršil na Savi, v veliki dvorani gostilne pri Jelenu znamenit shod, na katerem Je bilo toliko udeležnikov, da že ne pomnimo tega. Mogoče zato, ker je prvič pri nas nastopila kot socialno demokratična govornica žena. Saj veste, ženske so dandanes večinoma bolj pohlevne nego moški. Ce smo moški socialni demokratje. in če moški gremo na shode ter semtertja tudi agitiramo za socialno demokracijo in socializem, no, to se že razume. Ali — ženske, da bi ženske celo kot govornice nastopale. to seve je na Jesenicah nekaj novega in posebnega. Zato je prišlo na shod toliko ljudi, da se je vse trlo. Shod je zvolil v predsedstvo sodružico VVistrovo in sodr. Weisa, sodr. Pcpico Trojarjevo in sodr. Marčiča. O dnevnem redu; »žena in organizacija« je govorila sodružica Gornikova iz Trsta. V poljudnih lepih besedah Je orisala položaj žene in očrtala vrednost organizacije. Zena lahko prav veliko stori za organizacijo. Po navadi žene odvračajo moške, naj ne hodijo na shode, naj ne plačujejo prispevkov v organizacijo — vkljub temu gre še nekako naprej. Mož se bori z ženo zaradi organizacije. Kako imenitno bi šlo, ako bi žena moža celo nagovarjala, opominjala, da mora biti organiziran. Zlasti kot agitatorice za kon-sumna društva I Tu je njih najlepše polje. Prvič: lahko precej prihranijo z nakupom v kon-sumu, drugič: sopomagajo pri stavbi za pre-uredbo človeške družbe zelo važne organizacije. — Govorili so še: sodružica Cugvitzeva, ki je na lastnem zgledu dokazovala vrednost delavske socialno demokratične organizacije, sodr. Cink in sodr. Cugwitz, ki sta oba kot vztrajna delavca na organizacijskem polju poudarjala važnost ženskega sodelovanja v javnem življenju. Bil Je res lep shod. Navzoče žene so po shodu glasno pritrjevale, vsem izgovorjenim besedam. Slabo se nam godi; kje Je pomoč? Iz nas samih mora priti, iz nas samih mora zrasti tista trdnjava, ki nas bo ubranila večnega izkoriščevanja. Zena in mož, roko v roki, na delo za zgraditev te trdnjave. Današnji čas je že tak, da je potreba zvezan, združen biti! — Naj savska organizacija priredi še več takih shodov! Potrebni so. poučni so — saj, če se sliši prava beseda, se že o nji razmišlja in tudi dejanja potem sledijo. Beseda že postane meso! In tako mora biti. — Gozdni požari na Krasu. 25. februarja popoldne je pričelo goreti na pogozdenem Krasu pri Ilirski Bistri;! (Ahacijev plato). Po neprevidnosti je zanetil ogenj kosec, ki je kosil steljo. Ogenj se je silno hitro razširil, ker Je vse izsušeno in ker je vlekel močan veter. Vkljub temu, da so prihiteli gasit ljudje iz bližnjih krajev, je uničil ogenj približno 105 hektarov gozda. — Prav tisti dan so pričeli goreti tudi gozdni nasadi v Petelinjem pri št. Petru. Vzrok je neznan. Ogenj je unčiil štiri hektare krasnih jelševih in smrekovih nasadov. —• 26. februarja pa Je uniči ogenj nasade občin Bače na Rožjem. Pogorelo je tri hektare gozdnih nasadov. Tudi ori Divači, Famljah in Košani so bili večji gozdni požari. Pri Knežaku in Zagorju, dalje pri Zagonu (Postojna) in Vipavi so goreli travniki in pašniki. Ogenj se Je razširil čez več sto hektarjev. Pri Vipavi je bila nevarnost zelo velika. — Potres v Ljubljani. O potresnem sunku, o katerem smo v sobotni Številki »Zarje« na kratko poročali, javlja ljubljanska seismogra-fična postaja sledeče: Prvo tresenje se Je pojavilo ob 4. uri 16 minut 9 sekund popoldne, tipični maksimum pa je tresenje doseglo ob 4. uri 16 minut 12 sekund. Tresenje Je bilo lokalno in Je njegovo ognjišče iskati v bližnji okolici Ljubljane in sicer približno kakih 15 kilometrov daleč, takozvana tresljajska cona pa znaša okoli 30 km v premeru. Izpad igle na Luckmannovem aparatu (100 kg mase) znaša 117 mm. Včerajšnji potresni sunek Je bil najmočnejši od leta 1906 (16. junija) sem; takrat Je znašalo dejansko zemeljsko tresenje 1 mm, včerajšnje pa 0.2 mm. Včerajšnji sunek je posledica zemeljskega valovanja, povzročenega po potresu, ki se je pojavil 24. februarja v Lješu v Albaniji, istega dne v Messini, 27. februarja v miihlheimskem okrožju na Wflrtem-berškem, 28. februarja ob 6. uri 40 minut v Ino-mostu. Primeroma velika intenziteta včerajš-nega tresenja se da razložiti vsied več kot enoletnega seismičnega miru v Ljubljani in okolici, kajti leta 1912. ni bilo tu sploh nobenega lokalnega potresa, pač pa dva na Gorenjskem. Izkustva na postaji v Ljubljani uče, da so lokalna tresenja tem intenzivnejša, čim dalje je bilo preje mirno. Izkustvo na ljubljanski postaji oči tudi, da se v ljubljanskem okolišu najintenziv-nejši potresni sunki pojavijo sploh v mesecu februarju, menj v aprilu, juniju, septembru in decembru. Zanimivo Je, da je ljubljanska radio-telegrafična postaja o potresnem sunku obvestila na Rožniku improvizirano postajo (s poljsko antenno). kjer se potresni sunek na prostem ni čutil. Dognalo se Je. da so se v Ljubljani vsied sunka šipe tresle, porcelanski in stekleni predmeti ropotali in se čulo zamolklo grmenje. — Umrli so v Ljubljani: Anton Jebačin, sprevodnik južne železnice v p., 71 let. — Leopoldina P^Čar, rejenka, 16 mesecev. — Ignacij Ocvirk, rejenec, poldrugo leto. — Viktor Stergar, delavkin sin. 3 tedne. — S trebuhom za kruhom. V petek se je z Južnega kolodvora odpeijalo v Ameriko 78 Slovencev, 17 Hrvatov in 10 Ogrov. V Buchs je šio 27, v Heb pa 17 Hrvatov. Na Dunaj se je odpeljalo 10 Kočevarjev, nazaj jih Je prišlo pa 27. — Tujski promet v Ljubljani. Meseca februarja je prišlo v Ljubljano 5407 tujcev, tedaj 432 več nego prejšnji mesec in 712 več kakor lani meseca svečana. Nastanilo se je v hotelu Union 1387, Slon 1131, L!oyd 389, Cesar Avstrijski 204 Ilirija 193, Malič 192, Južni kolodvor 159, Štrukelj 98. Tratnik 58 in v ostalih gostilniha in prenočiščih 15% tujcev. — Bilo Jih je s Kranjskega 1072. z Dunaja 956, iz slovenskih dežel 1090, iz dežel Češke krone 302, iz ostalih avstrijski dežel 1170, z Ogrske 132, s Hrvaške in Slavonije 358. iz Bosne in Hercegovine 32. iz Nemčije 113, iz Italije 87, iz Rusije 6, iz Anglije 3, iz Francije 7. iz balkanskih dežel 6. iz Romunije 2. iz drugih evropskih dežel 24. iz Severne Amerike 39. iz ostale Amerike 6 in iz Azije, Afrike in Avstralije 2 tujca. — Z nožem v hrbet! (Izpred ljubljanskega porotnega sodišča.) V torek 4. Junija po noči so sedeli v gostilni Mar-ete Mušičeve v Trzinu fantje Franc Kmetič, Peter Verbič (22 let) in Janez Nagode. Kot zadnji je prišel posestnikov sin 19letni Franc Jemc. ki je spremil domov svojo ljubico Šimenčevo in katerega je že naprej grede med potjo povabil njegov prijatelj Nagode, da naj pride v gostilno, češ, da je notri tudi njegov najboljši prijatelj Peter Verbič. Jemc je prisedel k mizi, bil je videti zelo sla-bovoljen, potegnil Je klobuk čez čelo, podprl si je glavo z rokama in ni nič pil. Fantje so ga pustili v miru in ga niso hoteli dražiti. Sedeli so gostje še nekaj časa pri mizi, nato se je družba razšla. Odšla sta fanta Kmetič in Peter Verbič. Kmalu za njima pa Nagode in Jemc. Nedaleč od gostilne so trčili gostje zopet skupaj in brez kakega povoda je pograbil Nagode Verbiča in ga vrgel ob tla. Ko se je hotel Verbič pobrati, je stopil k njemu navidez popolnoma miren rranc Jemc, zavihtel je roko, v mesečini se ]e zasvetlikal nož. in udaril je z njim Verbiča v hrbet. Zgrudil se je Verbič na tla in ta hip začutil strašno bolečino — v levi nogi. Noga mu je postajala vedno boli mrzla in ni je mogel več rabiti. Sunek z nožem v hrbet mu Je ranil hrbtni mozeg in posledica je bila, otrpnenje leve noge. — Pri obravnavi se zagovarja obtoženec s pijanostjo. Toda vse okoliščine kažejo, da je ta zagovor le zagovor za silo, in da je Jemc sovražil Verbiča in se hotel nad njim maščevati. Da bodo nastopile tako žalostne po- sledice, tega seveda ni mislil, in verjetno je tudi, če bi bil vedel, da bo s tem lahkomiselnim sunkom spravil v nesrečo za celo življenje svojega tovariša in ga ohromel, da bi bil posegel za svoje maščevanje raje po kakem drugem sredstvu. Žalosten in naravnost pretresljiv je bil prizor, ko je pripeljal oče mladega 201etnega sina ob bergljah, hromega na levi nogi v sodno dvorano. Revež je izpovedal slično kot smo omenili v uvodu. — Porotniki so krivdo Jemca potrdili in je bil obsojen na 2 leti težke ječe, poostrene vsak četrt leta s postom in trdim ležiščem. Tudi mora plačati Jemc Verbiču tisoč kron odškodnine in mu povrniti stroške za bolnico in zamujeni zaslužek. V kazen pa se šteje Jemcu preiskovalni zapor. — Neprostovoljna kopelj. V četrtek popoldne je peljal posestnik Anton Bahovec iz Sent Vida iz Iga posestnika Štefana Krušiča in njegovo ženo ter tudi posestnico Marijano Štrukljevo iz Vižmarjev. Ko Jih pripelje do Karolinške zemlje, je proti kraju ceste tako nerodno zavil, da se je voz prevrnil in so vsi štirje padli v jarek, v katerem je bilo 1 m visoko vode. Poleg tega, da so se vsi štirje do kože premočeni komaj izkopali iz mrzle kopelji ter tudi konja z veliko težavo rešili, je zadobila Štrukljeva po životu znatne telesne poškodbe, pri konjski opravi se Je naredilo pa 100 K škode. — Tatica hranilnične knjižice. Antoniji Brecelnik, po domače Šimnovi, je bila pred nekaj dnevi ukradena hranilna knjižica, katero je imela spravljeno pri neki stranki. K tej je prišla na obisk neka šiškarica, ki je iz omarnega predala izmaknila knjižico. Dne 25. februarja Je šla z njo v hranilnico, kjer je hotela dvigniti 600 K. A ker Je bil denar vložen pod geslom, kar pa dotični osebi ni bilo znano, so v hranilnici knjižico pridržali. Ona pa je odšla s tem. da gre poizvedeti za geslo, katerega pa še do danes ne ve, zato tudi denarja ni dobila. Ko so pogrešili knjižico, je šla gospodična v hranilnico, kjer so ji jo vrnili ter popisali osebo, ki je hotela dvigniti denar. Dotično Šiškarico gospodična dobro pozna in bo stvar tudi dalje naznanila. — Krava je bila ukradena iz zaprtega hleva v Soteski pri Stari Loki nekemu posestniku. Krava je rdečkaste barve, ima velike roge in Je vredna 270 K. — Kar čudno je, kako hitro se kako blago priljubi konsumentom. Odvisno je to seveda predvsem od njegove dobre kakovosti, kajti konsumentje kaj kmalu spoznajo, katero blago je dobro. Izvrstna kakovost je tudi Kolinski kavni primesi pripomogla do splošne priljubljenosti pri vseh naših gospodinjah, in težko že človek najde družino, kjer bi tega imenitnega in pristno domačega kavnega pridatka ne rabili. Povsod so že spoznali, da je kava najboljša, če se ji pridene Kolinska kavna primes. Pazite pri nakupovanju, da bo vsaka škatljica imela varstveno znamko »Sokol«, ker le s to varstveno znamko je res pristna domača in izvrstna Kolinska kavna primes. V vašem interesu je, da zavrnete vsako, ki nima te znamke. Štajersko. — Varnostne naprave pred dvajsetimi leti v velenjskem rudniku. Dne 3. in 21. februarja je preteklo dvajset let, odkar sta se prigodili v velenjskem rudniku dve veliki rudniški katastrofi. Prva se je dogodila dne 3. svečana, pri kateri je bilo 5 rudarjev mrtvih in okok) 10 ranjenih, druga pa 21. svečana, pri kateri jih je bilo 17 mrtvih in okolo 20 ranjenih. Vneli so se jamski plini, ker so rudarji delali v Jami z odprtimi svetilkami. Šele od tistega časa so uvedli v velenjskem rudniku varnostne svetilke. Uvedli pa so varnostne svetilke šele po tistih.velikih nezgodah tudi pri drugih rudnikih po Slovenskem. Kakor pri vsaki drugi varnostni napravi v rudnikih, tako Je bilo tudi z varnostnimi svetilkami, da se rudniške oblasti šele takrat odločijo za kakšno preuredbo, če se je pripetila že kaka večja nezgoda. Danes imamo varnostne svetilke skoraj povsod v vseh rovih v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju. V velenjskem rudniku, ki se je šele par let pred tema nezgodoma pričel, so bili uslužbeni večinoma tisti rudarji, ki so bili v januarju 1892 v koflaškemu, voitsberškemu revirju, kakor tudi trboveljskem in hrastni-škem odpuščeni iz službe zaradi stavke in so Jih odgnali iz navedenih revirjev z odgonskim vozom. Bili so toraj najboljši sodrugi, ki so bili najprej žrtve preganjanja in so potem izgubili življenje zaradi nemarnosti podjetnika, kakor tudi rudniškega urada v Celju, ki nista pravočasno poskrbela, da bi se bile uvedle varnostne svetilke. Mnogo Je še rudarjev, vdov in otrok ponesrečencev, ki se spominjajo na svoje može in roditelje pred dvajsetimi leti. Spominjamo pa se teh žrtev tudi mi. ker so bili med njimi najboljši bojevniki za rudarsko organizacijo in ustanovitelji prve strokovne organizacije za alpske dežele« — Nezgoda na železniški progi. (Dopis s Pragerskega.) 27. februarja je ponesrečil sodrug Ivan Dreo. star 26 let. Ko je hotel pripetT vozove, katere je peljal rezervni stroj na 9. tir, so ga stisnili odbijači in mu zdrobili prsa. Bil je takoj mrtev. Strašna nezgoda je bila ob trl-četrt na šest zvečer, ob sedmih pa bi bil moral iti Dreo domov. Sodrug Dreo je bil skladiščni delavec, vesten v svoji službi. Nadoniestoval Je premikača. Rajni je bil zvest sodrug in vnet agitator. Pred cremi tedni se je oženil, vdova je noseča in tudi že 8 dni bolna. Blag mu spomin! — Med železničarji vlada splošno mnenje, da so strašne nezgode največ krivi nemško nacionalni uradniki. Ki preganjajo slovenske delavce. kjer koli jih le morejo, in jim odkazujejo najnevarnejša dela, čeprav nimajo za taka dela še dovolj izkušenj. Goriško. — Vojaštvo se nastani v Cervinjanu ob meji, in sicer oddelek kavalerije. Municipij v Cervinjanu se brani zgraditi vojašnico, trdeč, da so blagajne prazne. — Klavem Konec »vohunske« pravde. .Me* seca novembra lanskega leta je aretirala finančna straža v Višku nekega človeka, ki ja bil sumljiv vohunstva. Bii je to neki dr. Bernard Steinmetz. bos karmelitanec. doktor medicine in filozoiije. — tako je namreč sam trdit Uvedla se je proti njemu preiskava zavoljo špionaže in se je dognalo da Je osumljenec navaden pustolovec, ki m bil ne doktor, ne karmelitanec. Ker ni bilo tehtnih dokazov za vohunstvo, se je kazensko postopanje ustavilo, »doktor« pa je bil vseeno obsojen na dva meseca zapora zaradi vlačugarstva. V petek, po skoraj štirimesečnem zaporu je tukajšnja policija odgnala »doktorja« v domače kraje na Nemško. »Doktor« Steinmetz je baje obljubil, da bo spisal o tukajšnjem svojem bivanju brošuro. -- Stekli psi. Pred kratkim so se zopet pojavili stekli psi v Furlaniji in je bilo zopet nekaj oseb ogrizenih. Sedaj je ukazala politični oblast v varnost pred steklimi psi. da morajo v Furlaniji vsi psi nositi nagobčnike. Ce dobijo psa brez nagobčnika, ga kratkomalo ustrelijo. Istra. — Puljski škandal se je izpremenil z opro-stivijo tatov v rovinjski škandal in nacionalistično časopisje sc zgraža in pohujšuje Ampak le počasi, gospoda! Kakor je puljska korupcija sad nezavednosti, zoper katero vodijo edino socialni demokratje odločen boj prav tako je zrastel izrek rovinjskih porotnikov, na strupenih in močvirskih tleh nacionalistične gonje, kateri se ustavlja edinole socialna demokracija. Da se nacionalisti zgražajo' nad puljsko goljufijo in nad rovinjsko justico za to je že potrebna nemajhna porcija predrznosti in hinavščine! — Nezgoda na železniški progi. Od dveh vlakov je bil povožen In strašno razmesarjen v Istri Henrik Perko. V pijanosti Je na projri za-spal. Trst. — Žalosten povratek v domovino Dne 26. t. m. je priplul iz Amerike v Trst 'parnik Austro-Americane »Martha Washington« Na krovu je imel v III. razredu 17 umobolnih 'ki so Jih ameriške oblasti poslale nazaj v njihovo domovino. Zdravi so šli služit tujini, bolni se vračajo. Slučajev blaznosti je zadnji čas med izseljenci vedno več. — Zblaznela je vsied samomora hčere V Trstu se je vsied nesrečne ljubezni zastrupil* 27letna Lina Gregančeva. Ko Je mati zvedela za samomor svoje hčere. Je zblaznela. Umetnost in književnost. — Opera. Po dolgih letih smo slišali v so« boto zopet Rossinijevega »Brivca Seviljskega* — ne »prvič«, kakor je trdil gledališki list« V tej kljub njegovi stoletni starosti še vedno sveži in v njenem žanru neprekošeni komični operi je slavila Rossinijeva muzikalna genialnost nrav* triumf; dražest lesa melodičnega in šegavegi dela ne zastara, in v vseh opernih gledališčih prihaja brivec Figaro od časa do časa na repertoar. Zlasti v italijanskih. Sobotna predstava se Je držala nad srednjo višino; ali najbrža ni bila dovolj pripravljena, kajti tudi z močmi naše opere bi se dalo več doseči. Zlasti se je to poznalo v orkestru, v katerem je marsikaj finega utonilo. Gda. Harfnerja grof Almaviva je bil muzikalno dober; glas Je popolnoma obvladal obširno in težavno partijo, tudi njegova igra jo ugajala, z jezikom pa je bilo hudo. Trudil se je, prozo je večinoma govoril slovensko, semtertja Je tudi par taktov slovensko zapel. Vsied tega pa je nastala neka mešanica, ki je potrjevala pevčevo dobro voljo, kljub ternu pa zelo motila ušesa. To seveda ni očitek. Doktorja Bartola Je pel g. Križaj dobro, kakor smo pričakovali. Pozabil pa Je, da igra starca, za katerega so bile njegove kretnje premladeniške. Prav mična Rozina je bila gdčna. Richterjeva! glas Ji je zvenel sveže, kolorature so Ji tekle gladko in tudi igra ji je bila prav živahna Od. Bukšek zasluži za svojega don Basilija vso pohvalo; če bi bil njegov glas sistematično šolan, bi precej zalegel. Od Fejfar se Je kot brivec Figaro zopet pokazal prav porabnega pevca in je bil okreten fnktotum. V manjših vlogah je omeniti gdčno. Peršlovo ter gda. Povheta in Kovača. Berta pl. Suttner: Dol je s oružjem! Po- vijest jednog života. *Luč«, založba hrvaških sodrugov je izdala prevod znanega tendenčnega romana Berte Suttnerjeve, ki je prav posebno aktualen z ozirom na vojno klanje balkansko. O razoroženju v sedanjem času ni govora in po vsej Evropi odpira rnoloh svojo žrelo za nove žrtve. Ampak pot propagando zoper vojno, ki jo je izbral ta roman, rišoč voj* ne strahote in pogubo za poedinca in za narode. vodi do cilja: do mednarodne solidarnosti. — Roman obsega 250 strani in je pisan živahno in zanimivo; okusno broširan stane 2 K, elegantno vezan 2 K 50 v. po pošti 20 v več. Naroča se pri: Naklada »Luč«, Zagreb, Iliča 55. I., za gotov denar ali pa po poštnem povzetju. Kdor naroči iet izvodov, dobi en izvod knjigepovrhu in ne plača poštnine. ' ' ■■ ■ ^ Vestnik organizacij. Sodruge šolsko-poljanskega okraja vabimo na redni letni občni zbor, ki bo 9. marca v gostilni pri Bončarjti, Poljanska cesta 23 točno ob 10. dopoldne. Sodrugi, udeležit« se polnošteviiuo občnega zbora. Odbor. Krakovsko trnovska podružnica »Vzajemnosti* imi v četrtek ob 8. zvečer v stanovanju s. Krašovca odborov* sejo. Vabljen je tudi slarl odbor in nadzorstvo. Organizacije In zaupniki, ki imajo v kolportaži .Dru-šinskl koledar* se nujno vabijo, da denar za prodane koledarje takoj vpošlje na naslov: .Delavska hranilnica in posojilnica v Ljubljani. Neprodanih koledarjev ni treba vračati Sodruge po Slovenskem vabimo, da opozore delavstvu prijazne trgovce, obrtnike, gostilničarje Itd. na reklamni del .Družinskega koledarja", ki bo za 1. 1914. še veliko lepše opremljen. Nabiralcem oglasov sc da znaten popust ifl lahko precej zaslužijo. Kdor hoče sodelovati naj se obrne na naslov: Zveza .Vzajemnost" v Ljubljani. Inssrentl naroč« oglase lahkb naravnost pri zvezi. Balkanski in mednarodni položaj. Turčija prosi, da bi velesile posredovale za mir. — Na bojišču je vse pri starem. — Silistrija noče postati rumunska. MIR SE BLIŽA. TURČIJA PROSI ZA POSREDOVANJE. London, 2. Turški poslanik v Londonu Tev-fik paša je včeraj obiskal državnega tajnika Sir Edward Greya s prošnjo, da bi velesile posredovale pri balkanski zvezi zaradi iniru. Dunaj, 2. Iz Londona poročajo, da je on-dotni turški poslanik sporočil Grcyu prošnjo turške vlade za posredovanje velesil. Kelmorajn, 2. »Koln. Ztg.« poroča: »Angleška vlada in poslaniki velesil so dobili, kakor se zdi od ondotnega zastopstva Turčije sporočilo. da je Porta pripravljena sprejeti posredovanje velesil za določitev mirovnih pogojev. Prva naloga evropske diplomacije bo, da doseže enako izjavo tudi od balkanskih vlad. Nemško oliciozno mnenje. Berlin, 2. Kancelarjevo glasilo »N. A. Z.® piše o turškem koraku: »Za izjasnitev položaja na vzhodu je storjen odločilen korak. Turčija Je na radost izjavila da je pripravljena sprejeti posredovanje velesil za dosego miru. Velesile sc nemudoma obrnejo do vlad balkanske zveze, če sprejmejo tudi one posredovanje Evrope kakor Porta. Z ozirom na to, da se povsod uveljavlja želja po miru, se sme pričakovati, da se bodo tudi balkanske vlade zaupale velesilam. Ce se posreči spraviti evropska mirovna pogajanja definitivno v tek, tedaj se sme od tega skupnega dela diplomacije pričakovati tudi ugoden vpliv na rešitev ostalih od velesil še nerešenih in njih lastnih interesov se dotikajočih vprašanj. Angleško mnenje. London, 3. V tukajšnjih političnih krogih pripisujejo prošnji Turčije za posredovanje največjo važnost. Da je imel Haki-paša posredovati v podobnem zmislu, je bila javna tajnost. Ali njegova naloga je bila poizkusiti, da bi se Odrin rešil Turčiji. Ta želja je bila razumljiva, kajti tak uspeh naj bi bil opravičil mladoturško re-volto in sedanjo vlado. V Londonu je pa Haki-paša izvedel, da velesile ne morejo zatajiti svoje note. Dalo se mu je razumeti, da more biti turška prošnja za posredovanje le tedaj uspešna, Če je brezpogojna. Haki paša je sporočil ta odgovor v Carigrad in prosil za inštrukcije. Sedanja profnja za Posredovanje je brezpogojna. Med turškimi koncesijami in balkanskimi zahtevami so pač druge diference, poučeni krogi pa so pre-pr,.-ia!Lu ^ v os*a'a vprašanja ne bodo delala prevelikih težav, čini je turška vlada pokazala, da ne vztraja na Odrinu. Da sprejmejo tudi balkan-ske^drzave posredovanje velesil, ni dvomiti, ker so ze tekom prvih pogajanj pokazale, da so pripravljene skleniti mir in ne vodijo vojne zaradi •X ™JeiTU;eč-.zaradi realnih interesov. Posredovanje velesil v balkanski vojni se pa lahko .Za začetek ugodnega reševanja onih vprašanj, s katerimi se bavi konferenca poslanikov in katerih doslej še ni mogla rešiti. PORTA SPOZNAVA POTREBO MIRU. Carigrad, 3. V poučenih krogih zatrjujejo, da se je Mahmud Ševket paša zlasti na svojem inšpekcijskem potovanju prepričal, da je nadaljevanje vojne neziniselno. Umikanje Bolgarov pri čataldži, ki se je nekaj časa razglašalo za znamenje bolgarske slabosti, ni nič zboljšalo položaja turške vojske. Turki bi v svojih utrdbah in ,s f 'eY>lpiti svojega vojaštva lahko vztrajali v (Jeienzivi ali tudi za to je treba gmotnih sred-Sf'h k, Porta nima. Vsled tega je vojaštvo slano oblečeno in je vsled zadnjih mrazov neznansko trpelo. Tudi živeža primanjkuje, in Če bi se vojna zavlekla, bi tudi vprašanje streliva lahko postalo kritično. Nekateri mladoturški ministri so dlje nasprotovali prošnji za posredovanje brez garancije za turški Odrin. Toda naposled so spoznali, da hrabrost Šukri-paše in njegove posadke ne odločuje vojne usode. Zato so se tudi oni vdali Mahmud Sevketu, pa so glasovali za to, da se velesile naprosijo za brezpogojno posredovanje. POTOVANJE DŽAVID BEGA. Carigrad, 2. Bivši finančni minister Džavid beg je včeraj odpotoval s prvim sultanovim tajnikom Halid Zio. V poučenih krogih zatr-Meio. da ni to potovanje v nobeni zvezi z misijo Haki paše. Iz Berlina poje Džavid v Pariz in London, kjer ima stopiti v stik z raznimi finančnimi krogi, da pripravi tla za neke finančne operacije, ki jih namerava vlada. Z ozirom na resno miroljubnost, ki jo je Turčija pokazala, upa Porta, da se finančni načrti, ki nimajo vojnih namenov, posrečijo. SAJD HALIM IN RUSKI POSLANIK. Carigrad, 2. Ruski poslanik Oiers je imel včeraj pri porti daljši pogovor s princem Sajd Halimom, ministrom za zunanje zadeve. Navzoč je bil tudi veliki vezir Mahmud Ševket paša. Konferenci pripisujejo veliko važnost. Posredovanje. London. 3. Konferenca poslanikov se bo na svoji prvi seji bavila s posredovanjem, za katero je naprosila Turčija. Posamezni kabineti so že vzajemno stopili v stik, da se sporazumejo o načinu posredovanja. London, 3. V poučenih krogih zatrjujejo, da so se balkanske vlade že vprašale, če sprejmejo od Turčije zaželjeno posredovanje velesil za dosego miru. Diplomacija pričakuje ugodne odgovore. Balkanska zveza. Sofija, 3. Bolgarska zavzame oficielno sta-Jišče napram vprašanju posredovanja, ko se (sporazume z ostalimi balkanskimi državami- RUSIJA IN AVSTRIJA. Peterburg, 3. Dne 6. marca ob priliki jubileja vladarskega doma Romanovega izide iz- java ruske vlade, ki izreče, da je razmerje Rusije do sosednih držav, zlasti do Avstro-Ogrske izvrstno. _________ NA BOJIŠČU. Nič novega. Carigrad, 2. Uradno poročilo pravi, da ni na bojiščih ne pred Čataldžo, ne pred Bulaji-rom, ne okrog Odrina nič novega. Praska pri Janini. Atene, 2. *Agence d’ Athene« javlja sledeče poročilo iz Filipiada: Pri Molisti severno od Janine se je v petek vnela bitka, ki je trajala šest ur. Turki so bili potaženi in so zbežali. Okrog 180 jih je padlo Grkom v roke. Ko so Turki dobili pojačanje, so obnovili napad. Bili so vnovič poraženi. Trupla padlih Turkov, med katerimi je bilo osem častnikov, so Grki pokopali. Sami so imeli samo štiri ranjene. Molista leži med Laskievičem in Konico. Povsod je prebivalstvo proslavilo grško zmago. Bitka pri Čorluju? Berlin. 3. »D. Tageszeitung« poroča iz Carigrada, da pričakujejo vsak čas veliko odločilno bitko pri Čorluju. Kljub temu, da so tla vsa premočena, se je Turkom posrečilo, da so se zelo približali Bolgarom. Odločilna bitka se torej lahko vsak čas vname. Topovi za Kurde. London, 2. > Daily Chronicle« javlja iz Carigrada, da je prišlo za kurdske čete osemnajst baterij novih Kruppovih topov velikega kalibra. Krupp je dal Turčiji kanone na upanje. ZAROTA PROTI MLADOTURKOM. Carigrad, 3. Vesti, ki so izkušale podati zadnjim aretacijam v Carigradu brezpomemben značaj, se ne vjemajo z resnico. Vlada je resnično odkrila široko razpleteno zaroto, ki Je imela namen odstaviti sultana Mehmeda II. In posaditi drugega prestolonaslednika Vahld Edina na tron, obenem pa storiti kraj mladotur-škernu gospodstvu. Pravijo, da so bili na čelu zarote princ Vahid Edin sam, potem princ Sa-bah Edin, bivši sultanov drugi tajnik Rešid beg, bivši major Ferid beg bivši šef intendance Su-kri paša (ne odrinski Sukri) ter nekateri odlični Arabci. Vsled zarote je kompromitiran tudi polkovnik Sadik beg, ki je pred kratkim pobegnil. in mnogo častnikov iz vojaške lige. Priprave so že tako napredovale, da so bili tiskani proglasi in je bila sestavljena lista novega ministrstva, ki bi ga bil imel imenovati novi sultan. Ministrstvo za notranje zadeve je bilo namenjeno Rešid begu. Ta je bil v Parizu in je dobil poziv, naj se vrne v Carigrad, ker so zarotniki mislili, da Je že prišel čas za njih nastop. Sklep mladoturške vlade, da se odreče Odrinu. le imel opravičiti zaroto v javnosti. Oeneral Sukri paša, ki izhaja iz odličnega arabskega rodu. je imel povzročiti vstajo arabskih plemen. ki bi vzeli Turčiji kalifat in prenesli njega sedež v Meko ali pa v Egipt. Vlada Je dala pograbiti Ferid bega. k» Je izkušal pobegniti s potnico ruskega poslaništva. Tudi ostali častniki, kar jih je zapletenih y to zaroto, so bili aretirani. Preiskave pri princih Vahid efendiju in Sabah Edinu so bile brezuspešne. Mladoturki taje zaroto. Carigrad, 2. »Jeune Ture« piše o vesteh, ki se tičejo zarote proti mladoturkom in pravi, da ne gre za nič drugega kakor za demonstracijo proti vladi, katero Je organiziralo par oseb. Razširiti so hoteli proglas, ki je bil izdelan v tajni tiskarni. Preiskava je uvedena in vlada bo objavila uspeh. Princ Sabah Edin ni bil zapleten v zaroto. Hišna preiskava je bila samo pri njegovem tajniku, katerega ni moči najti. Zaprli so vsega skupaj pet oseb. Oflclozno poročilo. Carigrad, 2. Policija je odkiila tajno tiskarno in v njej konfiscirala 5000 proklamacij proti vladi. Grška tiskarna. Carigrad, 3. Revolucionarne proklamacije. ki jih je policija konfiscirala. so bile Izdelane v tiskarni nekega Grka v Peri. Tiskarnarja in več delavcev so zaprli. BOLGARSKA IN RUMUNIJA. London, 3. Dasi je Bolgarska sprejela posredovanje velesil z opombo, da sprejme brezpogojno njih sklep, če poda tudi Rumunija enako izjavo, medtem ko rumunska vlada tega ni storila. mislijo vendar v diplomatičnih krogih, da se bodo velesile brez obzira na te neenakosti brez zamude lotile posredovanja. Silistrija proti Rumunijl. Sofija, 2. Te dni so prebivalci Dobrudže naprosili vlado, naj ne odstopi njih ozemlja Ru-muniji. Enako prošnjo so vložili tudi Židje. Prvi se branijo Rumunije, ker imajo tam bojarski veleposestniki tako moč, da žive kmetje kakor v tlačanstvu, Židje se pa boje progonov, ki se v Rumuniji vsak čas ponavljajo. Zdaj je tudi Silistrija izrekla protest proti rumunski aneksiji. Ob priliki 351etnega jubileja osvoboditve Sili-strije izpod turškega jarma je mestni župan brzojavno naprosil vlado v imenu vsega prebivalstva, naj ne izroča mesta Rumuniji, ker želi Silistrija ostati bolgarska. Tudi kralju Ferdinandu, ruskemu carju, ruskemu zunanjemu ministru Sa-sonovu ter Sir Edward Greyu je župan brzojavil podobne prošnje. ALBANSKI KONGRES. Trst, 2. Včeraj in danes zboruje tukaj z velikim truščem naznanjeni kongres albanskih be- gov in barjaktarjev. Med njimi sta kneževska kandidata princ Ghika in Skanderbeg. Včeraj je kongres razposlal dolgo vrsto vdanostnih telegramov, danes pa je sklenil, da zahtevajo Albanci takozvano Veliko Albanijo. Jutri se zborovanje nadaljuje. POŽAR V STEINFELDSKI TOVARNI ZA PATRONE. Dunaj, 2. Prva poročila o požaru v stein-feldski tovarni za patrone so se izkazala kot pretirana. Zgorelo je le lesno skladišče wollers-dorfske vojašnice in je bil ogenj že ob pol 11. ponoči pogašen. Tovarna sploh ni bila v nevarnosti, da jo plamen doseže. NEVARNE VOJAŠKE IGRAČE. Meran, 2. Pri pohodu tukajšnjih cesarskih lovcev z Vigiljocha v Ultental je bilo vsled poledice mnogo nezgod in je več vojakov znatno ranjenih. AVTOMOBILSKI APAŠI V BELGIJI. Bruselj, 3. Ob nočnem roparskem napadu na grad Kleyse pri Laekenu, pri katerem sta bila ubita dva orožnika, so oblasti izsledile obsežno in dobro organizirano tolpo avtomobilskih roparjev, ki je zadnje čase oplenila mnogo gra-dv in izvršila več umorov. Doslej je policija prijela devet banditov. KOPENICKIADA NA ANGLEŠKEM. London, 3. Za zabavo občinstva so poskrbele sufražetke s tem, da so prav nesramno potegnile policijo in prebivalstvo v mestecu Ponty-poolu. S fingirano uradno brzojavko o mobilizaciji rezervistov in teritorialne armade so spravile po noči vse mesto po koncu. Policija je z bobnom in s trombami alarmirala zaspane brambovce, ki so se brž oblekli v uniforme in hiteli na zbirališča. Tam so se z jokom in stokom poslavljale od njih družine. Ko so bili brambovci pripravljeni, da udarilo na sovražnika (na Nemčijo!), se je izkazalo, da so nasedli šali su-fražetk. ki so se na ta način znesle vsled aretacije Pankhurstove. NEVARNE STRELNE VAJE. Veracruz, 2. Pri strelnih vajah amerikanske bojne ladje je padla v mesto (Veracruz) granata in ubila eno osebo, tri pa nevarno ranila. GENERAL DIAZ KANDIDIRA ZA PREZI-DENTA. Mehiko, 2. General Feliks Diaz je »sprejel« kandidaturo za predsedništvo mehikanske republike. Ogrske homatije. Andrassy in Tlsza. Budimpešta, 2. Nori Tisza je v listu »Uj-sag« objavil članek z naslovom »Zdaj naj bi bilo dovolj.« V članku daje opoziciji »dobre svete«, češ, da si je s svojo taktiko sama škodovala, pa naj bi se spametovala. Na to odgovarja Andrassy v »Magyar Hirlapu«: »Takrat, ko je vlada s silo dala skleniti brambno reformo, je bilo njeno ravnanje napačno, ali vsaj razumljivo. Sedaj pa je njeno postopanje nerazumljivo in zločinsko. Vlada razvnema brez razloga meščansko vojno po budimpeštanskih ulicah. S svojo trmo škoduje ugledu vladarja in podkopava stike parlamenta. V interesu vladarja in večine je, da se konča ta komedija in ta sistem vladanja. GENERALNA STAVKA. Volilna reforma se zavlači. Budimpešta, 2. Po včerajšnji seji takozva-ne poslanske zbornice ne pridj volilna reforma jutri še na razpravo. Včeraj so dali na dnevni red pondeljkove seje tretje čitanje v soboto sprejetih predlog in načrt o učiteljskih plačah. Volilna leforma se Je torej edgodila najmanj do lorka. Socialisti pripravljeni. Budimpešta, 2. Po vesteh zaupnikov Je delavstvo tako pripravljeno, da dve uri po signalu strankinega vodstva povsod lahko ustavi delo. Lump ne razume. Budimpešta, 2. V razgovoru z nekim časnikarjem je Lukacs dejal, da absr.lutno ne razume, kakšen namen naj ima generalna stavka. (Saj je uosti, če delavci razumejo, kakšne namene ima falot s svojimi šuftarijami. Vsa dežela razume štrajk in njegov namen; če ga rokovnjač na ministrskem sedežu ne razume, bi ga morali že zaradi te sramotne neumnosti pogrniti k vragu.) Krvave priprave bečarov. Budimpešta, 2. Policijski načelnik Boda je dal po mestu nabiti troje krvoločnih plakatov, ki vnovič potrjujejo, da bi pclicija na željo lopovskih dioskuro\ Lukacsa in Tisze rada prelivala kri. V prvem razglasu pravi policijski birič, da je socialno demokratična stranka »nahujskala« delavce na štrajk. Lukacsev hlapec se laže. da se vse prebivalstvo boji tega štraj-ka, pa hinavsko tarna o slabem gospodarskem položaju. Resnica je, da vsa javnost, izvzemši par mamelukov lumpa Lukacsa odobrava pogumni boj delavstva in mu želi uspeh'. — Z drugim plakatom prepovedule policajskl lakaj vsak obhod in vsako zbiranje na cesti. Hišna vrata morajo biti ob 7. zvečer zaprta. Tuje osebe se ne smejo puščati v hiše. V slučaju kakšnega izgreda se motajo takoj zapreti vsa vrata, okna, Izlogl, trgovine. Čim se vrže iz kakšnega okna kaj na vojaštvo, se bo takoj streljalo. Ta plakat že govori še parkrat o streljanju, kar je za namene Lukacseve bande dovolj značilno. Tretji plakat se trudi, da bi navedel delavce na skazo stavke. Policija priznava, da ne more nikogar siliti na delo, ampak obširno hoče varovati vsakogar, kdor bi hotel delati, pa pripoveduje. da se vsak lahko oglasi pri vsakem poli-caju, na stražnicah, ali pa telefonično za »po-moč.« Policija Je pomnožena, razuntega stoji na 37 krajih po pol do ene stotnije vojaštva. Rešilna družba. Budimpešta, 2. Nihče ne dvomi, da ima socialna demokracija namen izvršiti stavko mirno, kajti stavka je njeno najostrejše orožje. Nihče pa tudi ne dvomi, da bi Lukacsevl rablji radi videli prelivanje krvi. Zato se je tudi prostovoljna reševalna družba pripravila, da lahko pomaga, če je treba. Za reševalno družbo je pripravila šest avtomobilov, 15 vpreženih vozov iti sto nosilk. Dvajset zdravnikov in vsi medicinci zadnjega tečaja na vseučilišču bodo opravljali službo. Na vseučilišču. Budimpešta, 2. Med vseučiliščnimi dijaki se razvija živahna agitacija, da se v dobi stavke ne obilkujejo predavanja. Velik del profesorjev simpatizira s tem namenom. Škoda. Budimpešta, 2. »Esti Ujsag« računa, da povzroči vsak dan splošne stavke okroglih 12 mi-Ijonov kron škode. Lump se pere. Budimpešta, 3. Vlada je izdala oficiozno izjavo, v kateri obsoja generalno stavko (kajpada! Saj je ne prirejajo lumpu Lukacsu na ljubo, da bi jo hvalil!) Lukacs pravi, da vlada ni odgovorna za posledice (kdo pa?) in da ne bo z vso silo varovala »red«. , Včerajšnja nedelja. Budimpešta, 3. Tako živahne nedelje še ni bilo v Budimpešti kakor včerajšnja. Trgovine za živila, pekarije, mesnice so bile odprte in kupčija je bila zelo živahna, ker si je vse hitelo nabaviti živila za dobo generalne stavke. Trgovina bi bila še večja, če se ne bi bilo zvedelo, da je volilna reforma odgodena in da pride šele v torek ali v sredo na dnevni red. Mesto ima prav tako lice kakor v vojni. Vse policijske straže so pomnožene, vsak hip sreča človek policijsko patruljo na konjih, po šolah je vojaštvo nastanjeno, tupatam marširajo celi bataljoni in polki po mestu. Razgovor ni o ničemer kakor o generalni stavki. Socialno politični pregled. = § 74. obrtnega reda in lordi v gosposki zbornici. Že leto dni počiva v arhivu gosposke zbornice sklep poslanske zbornice, da se iz-premeni § 74. obrtnega rega in razširi pravica vlade za izdajo predpisov v varstvo delavskega življenja proti obratnim nezgodam in poklicnim boleznim. Med drugim pooblašča sklep poslanske zbornice vlado, da predpiše nezdravim obratom krajši delovni čas, t. zv. zdravstveni maksimalni delovnik. Čez leto in dan je narodnogospodarska komisija gosposke zbornice skotila poročilo, v katerem pravi, da večina tega odseka priporoča sprejem sklepa poslanske zbornice v neizpremenjeni obliki. Stvar gosposke zbornice ie, da čimprej izvrši svojo dolžnost. Da !e skromen delavski zakon čakal toliko časa na milost plemenitih gospodov v gosposki zbornici kaže. iz kakšnega lesa je urezana ta blagorodna družba. = Stavkovna organizacija podjetnikov. Zveza industrijcev, ki ima svojo podružnico tudi na Kranjskem, je ustanovila podporno društvo za podjetnike, pri katerih delavstvo stavka. Z neverjetno naglico je nižjeavstrijsko namestništvo odobrilo pravila tega društva, ki je začelo v soboto poslovati. Po teh pravilih postane lehko član društva vsak podjetnik, ki je organiziran v zvezi industrijcev. člani so razvrščeni v tri skupine. V skupini 1. a) vplača član po 1 krono od 1000 kron pri nezgodni zavarovalnici naznanjene letne mezdne vsote in dobi počenši z osmim dnem stavke kot odškodnino 25 odstotkov dnevnega zaslužka stavku-jočih delavcev. V skupini l.b) vplača po 3 krone od 1000 kron letne mezdne svote in dobi kot odškodnino v slučaju stavke 50 odstotkov dnevnega zaslužka stavkujočih delavcev. V skupini 2. vplača Član pol odstotka letnih režijskih stroškov in dobi v slučaju stavke odškodnino v znesku povprečnih dnevnih režijskih stroškov. — Delavci so že večkrat skušali ustanoviti stavkovno organizacijo, ampak oblasti niso nikdar odobrile pravil — »iz zavarovalno-tehničnih razlogov«. Z odobritvijo pravil podjetniške stavkovne organizacije je vlada izprc-menila svoje dosedanje stališče in upati je, da tudi delavstvu ne bo več delala ovir. Ali je mar razredni značaj moderne države tako krepak, da je to. kar je podjetnikom dovoljeno, delavcem prepovedano? ▼ Pošljite naročnino, če je še niste I Novice. * Postranski poklic avstrijskih lordov. Zoprna družba, ki se od časa do časa shaja v prostorih gosposke zbornice, da vrže socialnemu napredku poleno na pot, se po strani ukvarja z jako nevarnimi rečmi. Na torkovi (tajni) seji je gosposka zbornica izročila dva svoja člana justici v roke: blagorodnega grofa Haugwitza, ki je na lovski zabavi nevarno obstrelil gonjača in žlahtnega barona Loca-telija, ki je z nerazsvetljenim avtomobilom povozil kmeta in ga, namesto da bi žrtvi svoje hudodelske nemarnosti pomagal, za nameček še ozmerjal, kakor se taki visokorojern gospodi spodobi. Taki slučaji v gosposki zbor-niic niso redki in imajo zločinski ubijači m po-končevalci človeškega žiljenja v tej izbrani zbornici morda celo večino. * Lev ga Je raztrgal. V torek zjutraj se je zgodila strahotna nezgoda v parku Tivoli v Kodanju. V parku imalo tudi kletke z divjimi zvermi. Urednik dr. Thomessen je -večkrat prinašal zverem jedila, tako je tudi v torek zjutraj dajal velikemu levu meso. Lev pa se je naenkrat silno zaletel proti ograji kletke, podr? nekaj palic in je skozi odprtino zamahnil n*; Thomesscna. Ta si o a samega strahu ni vedel pomagati in lev ga je popolnoma razmesaril, preden so prišli uslužbenci, da hi ga rešili. 1 homesseji je bil takoj mrtev. * Kako se godi ruskim socialistom. V zadnjem času se strahotno množe aretacije oseb, o katerih izve vlada, da pripadajo socialno demokratična stranki. Pred nekaj dnevi so aretirali brez najmanjšega povoda urednika delavskega lista »Pravde«, sodruga Filipova. Kmalu na to so izvohali ruski biriči delavca Stefanova in ga aretirali, ker je bil čian stavkovnega odbora. Poleg njega so aretirali še tri druge delavce, ker so vodili stavko v neki tovarni. Kjerkoli so bile v zadnjem času stavke, oovsod je odganjala policija delavce v zapor. * Umor in samomor. V torek popoldne je ustrelil na Dunaju tovarniški ravnatelj Ban-ting s puško svojo soprogo in koj nato še sam sebe. Banting in njegova soproga sta Angleža. Vzrok groznega dejanja so najbrže slabe premoženjske razmere. * Nov davek. Mestni zastop v Berlinu je sklenil davek za obisk kinematografov. Davek prične pri vstopnini 30 pfenigov (36 vinarjev) :ri narašča od 5 do 5 pfenigov po višini vstopnic. Živi v grobu. S tem naslovom prinaša milanski iist »Secolo« poročilo svojega vojnega joročevalca iz Podgorice, ki z živimi barvami lika strahotno usodo turških jetnikov v Črni rori. Črnogorske oblasti strogo branijo vsem tujcem vstop v kraje bridkosti, kjer so ne-rečni turški vojaki. Skrivoma pa se je splazil italijanski žurnalist v tabor jetnikov Diokleje. Ob bregovih reke Rebirice prebivajo jetniki po votlinah. Poročevalec pripoveduje: V kotu votline je ležalo dvajset človeških teles, roke in noge skrčene, da so na ta način nekoliko lažje prenašali silen mraz. Strašen vzduh mi je butnil nasproti, ki sem ga komaj prenesel. Tedaj dvigne eden iz vrste svojo glavo in dve veliki očesi strmita v me, ki sc strašno svetijo med lici brez krvi. Kmalu sem bil obdan od vseh struni od strašnih postav. Nekaj časa sem premišljeval, da bi to sliko bede fotografiral in imel tako izpričevalo, ki bi tudi najtrše srce omeh--alo. Ali skupine jokajočih ljudi ni leliko fotografirati, ne da bi učinkovala fotografija smešno. Nato mu je pripovedoval eden od jetnikov o mukah, ki so jih morali pretrpeti. Ta ietnik ni naiven človek. Ve, kaj da pomeni turški jetnik v rokah Črnogorcev in razume njihovo sovraštvo. Ali črnogorska vojaška oblast si lasti pravico, da ubija jetnike, ne da bi jih enostavno postrelila, temveč da jih zapira kakor itekle pse v te brloge, kjer vsak dan mraz, lakota in bolezni terjajo svoje žrtve. Napol nagi so v brlogih. Nihče jim ne preskrbi ne obleke, le odej. Včasih odpošljejo oddelek jetnikov v Podgorico, kjer morajo opravljati najnižje posle. Kdor se upre slabemu ravnanju, tega pouče z bajonetnimi sunki. Smrtna obsodba Jezusa Kristusa. V Caserti v Italiji so naxli v neki kapeli ploščo, na kateri je b a j e ohranjeno v stari hebrejščini prvotno izvirno besedilo sodbe rimskega skrbnika Poncija Pilata zoper moža, ki je z resnico nastopil proti bogatinom in pobožnim hinavcem svoje dobe. Posebna komisija pariške družbe umetnosti je prevedla besedilo sodbe tako-lc: Sodba /zrečena od Poncija Pilata, skrbnika Spodnje Galileje, izrekajoča križanje Jezusa Nazareškega. V sedemnajstem letu vladanja cesarja Tiberija m petindvajseti dan meseca marca, v svetem mestu Jeruzalemu, ko sta bila Ananija in Kajfa duhovna in velika duhovna božja. Poncij Pilat, skrbnik Spodnje Galileje, obsodi s Paetonovega prestola Jezusa Nazareškega v smrt na križu med dvema razbojnikoma, ker izrekajo velika in splošno znana pričevanja ljudstva: 1. Jezus je zapeljivec, 2. Jezus je hujskač, 3. Jezus Je s o v r a ž n i k postave, 4. Jezus se po krivem imenuje sinu božjega, 5. Jezus se po krivem imenuje kralja izraelskega, 6. Jezus je vstopil v tempelj, spremljan od množice, noseče palme v rokah; ukazuje prvemu centurijonu Kviriliju Korneliju, da ga povede na morišče, da prepove vsem revežem in bogatinom oviranje usmrtitve Jezusove; priče, ki so podpisale obsodbo zoper Jezusa, so: 1. Danijel Robani, farizej, 2. Janez Carabahel, T 3. Rafael Robani, 4. Kaper, pismar; Jezus bo odpeljan iz jeruzalemskega mesta skozi vrata Serena. (Poleg tega besedila stoji opazka.) Enake plošče so bile odposlane vsem rodovom. Vprašanje je, ali je plošča z obsodbo Jezusa Kristusa zgodovinsko resnična, ali je potvora iz poznejših dob. Zanimiva je motivacija obsodbe. Ali pa bi se Kristusu dandanašnji bolje godilo, ako bi nastopil zoper bogatine in pobožne farizeje naše dobe? Iz mednarodnega delavskega gibanja. Avstrija. V centralni zvezi avstrijskih konsumnih zadrug je bilo ob začetku leta 1912 515 zadrug z 273.000 člani (leta 1911 pa 249.000). Promet je narasel od 78 miljonov kron na 85 miljonov, kosmati dobiček od 12 in pol miljonov kron na 13 miljonov kron. Čisti dobiček je A m pol nnljona. Hranilne vloge članov so znašale 13 m pol milionov kron. Dunajska 'kon- siimna zadruga »Vonvarts« ima 39.000 članov, obstoji deset let in ima 67 prodajaln, lastno zalogo čevljev in modnih predmetov, tovarno za čevlje itd. Za svoje člane gradi tudi hiše. Člani dunajskih konsumnih zadrug imajo ob določeni meri konsuma tudi pravico do podpore v slučaju smrti družinskega člana. — Od 3. do 6. septembra bo na Dunaju mednarodni kongres lito-grafov, kainenotiskarjev in sorodnih poklicev. Nemčija. V Berlinu so leta 1911 zaklali za konsurn 9906 konjev, lansko leto že 12.389. Nekatere mestne občine so odpomogle pomanjkanju mesa s tem, da so dovolile uvoz mesa z Ruskega, čeprav so temu mesarji močno nasprotovali. V Berlinu je izročila mestna uprava prodajo ruskega mesa konsumnim zadrugam, ki imajo sedaj 44 prodajaln za meso in 110 drugih prodajaln. — Kakšno varuško oblast si prisvajajo nekatere železniške uprave nad železničarji, kaže odlok železniškega ravnateljstva v Frankobrodu, ki ukazuje vsem društvom železničarjev, da morajo naznanjati svoja zborovanja z natančnim sporedom štirinajst dni prej ravnateljstvu. — V kamenotiskarski obrti se je ustanovila žolta organizacija, h kateri so pristopili večinoma delovodje. Za 450 članov te organizacije plačuje podjetniška zveza po 48 vinarjev na teden za člana. — Zveza krojačev je imela v preteklem letu 226 mezdnih gibanj v 283 krajili z 31.577 udeleženci. Za 3687 delavcev se je skrajšal delovni čas za 12.500 ur na teden, za 19.890 delavcev se je zvišala tedenska mezda za 61.200 kron. Stroški mezdnih gibanj so bili 636.000 kron. Le za 180 udeležencev mezdnih gibanj ni bilo mogoče doseči uspeha. Angleška. Parlamentu je bil predložen zakonski načrt, ki naj uredi delovni čas v krojaški obrti. Delovni čas za delavke in mladostne delavce bi 'lil od pol devetih dopoldne do sedmih zvečer, ob sobotah le do 1. popoldne, med delovnim časom naj bi bila dva odmora, ki naj znašata skupaj poldrugo uro na dan. Čez-urno delo bi smelo biti dovoljeno le dvakrat po dve uri na teden, vse leto ne bi smelo presegati 60 ur. Sedaj veljavni zakon za delavke in mladostne delavce v krojaški obrti dovoljuje, da jih sme podjetnik pridržati na delu deset in pol ur na dan. — Glasovanje rudarjev za upeljavo petdnevnega delovnega tedna je imelo sledeči uspeh: 231.741 glasov za, 171.270 proti. Zaradi neznatne večine bo to vprašanje predloženo novi konferenci. — Angleške strokovne organizacije in zadruge izdelujejo načrt, da bi zgradile v Londonu velik delavski dom. Za gradnjo bi izdali okolo tri miljone kron. Danska. Na Danskem imajo 37 zadružnih klavnic s 110.000 člani. Leta 1910 so v teh klavnicah, ki so urejene najmodernejše, zaklali poldrug miljon glav živine. 85 odstotkov vseh prašičev, ki jih zrede na Danskem, oddajo v zadružne klavnice. — Centralna organizacija danskih podjetnikov je izprla 30.000 delavcev, ker je 50 delavcev v cukrarni, 130 sodarjev v cementni tovarni zahtevalo neznatno povišanje mezde. Norveška. Centrala strokovnih organizacij objavlja zanimivo statistiko o delovnem času v rokodelstvu in industriji. Statistika obsega 68.688 delavcev, ki so zavezani s 626 tarifnimi pogodbami. Delovni čas je znašal za 49.168 delavcev manj kakor 60 ur na teden, za 11.423 delavcev 60 ur na teden, za 5102 več kakor 60 ur In za 2995 nedoločeno število ur. Belgija. Priprave za generalno stavko so v polnem tiru. Stavci se bodo tudi udeležili stavke, zato ie izhajanje časopisov ob času generalne Slavke zelo dvomljivo. Kovinarii so dovolili stavkovnemu skladu 100 000 frankov kredita. Krali je dobil iz podjetniških krogov vse polno prošeni, da naj prepreči stavko. Odgovorni urednik Fran B a r 11. Izdala in zalaga založba »Zarle«. Tiska »1'Čiteliska tiskarna« v 1 luMjani. Vezana „Zarja“ v polletnih knjigah za leto 1911 in 1912 se dobi. Cena vsake knjige K 14*— :« A. Kje pa pustite brusiti svoje in škarje? B. Pri gosp. Ivanu Kraigherju, fin umetni brusač. Tudi se dobi pri njem vsakovrstno zelo dobro blago. Obiščite ga, stanuje v Ljubljani, Zidovska ulica štev. 3. ca »esa E=a co ra > ra « c c E ca o g ra S- S O vi S liker Medicin®' /iTJravifnifTnj^n lovroSebs£;’rt,Sišk» pri Ljubljani 3 to •2. ST V) O N t=o CD erzk 03 S« 03 T-i 3 *-« ?r % L3 s r m ^ K I ni amPak za 1 K 80 vin. dobiš ,»Zarjo" ves Liti«3 1 U 1\ J mesec. Vsak delavec mora biti nanjo naročen, Pri sedanji draginji bode vsakdo z veseljem pozdravil, da od iiO. februarja naprej v moji modni trgovini za gospode dobrovoljno odračunam 10°/o popusta vsakemu odjemalcu pri gotovem plačilu od mojih sbromnih ntalnili cen pri nakupovanju klobukov, čepic, srajc, spodnjih hlač, majic, ovratnikov, zapestnic, kravat, rokavic nogavic, naramnic, žepnih robcev, palic, dežnikov, gumb itd. Opozorim istočasno, da je moja modna trgovina za gospode, zsložena nc* dvomljivo z najnovejšim in najboljšim bl»gom iz prvih in zanesljivih tovaren, in siccr v nedvomljivo največji izberi. T odličnim spoštovanjem se priperoč* Pazite na cene v izložbah! Modna in športna trgovina za gospode P. MAGDIČ, Ljubljana, ££$* Občno konsumno društvo v Idriji vpisana zadruga z omejenim poroštvom naznanja svojim članom, da se vrši redni letni občni zbor v nedeljo dne 9. marca 1913 ob 9. dopoldan v pivovarni pri „Črnem orlu* v Idriji. DNEVNI RED: 1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Računsko poročilo za leto 1912. 3. Poročilo nadzorstva, razdelitev prebitka in podelitev odveze načelstvu. 4. Volitev 2 članov načelstva. 5. Volitev 3 članov nadzorstva. 6. Sklepanje glede izplačila hranilnih vlog za mlin v smislu §. 3 poslovnika. 7. Predlogi, nasveti in želje. Nadzorstvo. Za pomlad se priporoča nova modna in športna trgovina za gospode in dečke J. Kette Ljubljana, Franca Jožefa c. 3. „Zarja“ se prodaja v Ljubljani po 8 vin. v naslednjih Južni kolodvor, na peronu Pirnat, Kolodvorska cesta. Zupančič, Kolodvorska cesta Blaž, Dunajska cesta. SterkOVie, Dunajska cesta. Fuchs, Marije Terezije cesta Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu Šubic, Miklošičeva cesta. Sen k, Kesljeva cesta Kanc, Sv. Petra cesta. Treo, Kušar, Podboj, JBizlak, Bahoričeva utica. Remžgar, Zelena jama. Svetek, Zaloška cesta. Sešark, Selenhurgova uHe« Suhadolc Anton, Zelena jama 5 to-o akarnah: Dolenec, Prešernova ulica Pichler, Kongresni trg. Ušenicnik. dovska ulica. W isiak, Gospodska ulica. Kleinstein, Jurčičev trg. Stiene, Valvazorjev trg. Košir, Hilšerjeva ulica. Sušnik, Kimska cesta. Klanšek, Tržaška cer.';*. Elsner, Kopitarjeva ulica Blaznik, Stari trg. Kuštrin, Breg Sever, Krakovski nasip. Državni kolodvor. Križaj in Kotni!:, Šiška Likar, Glince. Jezeršek, Zaloška cesta