ŠTEVILKA 2* LETNIK ?* JUNIJ 1998 INFORMATOR OBČINE VIDEM o trnke in obrni! V občini Videm smo skupaj prehodili dobra tri leta in verjemite, da se je splačalo, kajti naredili smo ogromno koristnega. Prvič bomo skupaj praznovali tudi svoj občinski praznik, na Vidovo nedeljo, in vse Vas občane vabimo na osrednjo svečanost ob prazniku, ki bo 13. junija, ob 14. uri pred novo občinsko stavbo. Dobrodošli v Vidmu pri Ptuju. Čestitam Vam ob /. prazniku občine Videm Zupan Predsednik sveta i a 'N'/"'1 IZ VSEBINE: * Županov nagovor * Predstavitev poteka gradnje in opisa vrednostnih del * Bliža se konec šolskega leta * Mladi dopisniki * Prireditve v počastitev praznika * Zgodovinski poudarki župnije sz Vida * Prvi praznik KS Sela na Anino nedeljo * V PGD Tržeč uspešna ženska in moška desetina * Pogovor z Adolfom Kopšetom, komandirjem PO Podlehnik NAŠ GLAS JE VAŠ GLAS OB PRAZNIKU OBČINE SPOŠTOHANE BRALKE IN BRALCI! ZnoOa prihajamo med Vas z not/o številko glasila občine Videm MAŠ GLAS in tale junijska je posvečena 1. prazniku naše občine. Po obsegu je skromnejša, kot so bile Vse dosedanje številke, Vsebinsko pa smo jo V uredniškem odboru poskušali kar se da obogatiti in Vas z njo tudi povabiti na Vse praznične prireditve. Pomlad nas je že dodobra obdarita z bujnostjo, obilico cVetja in sonca, in Vse še kako diši po poletju. Tudi ljudje se že malce nagibamo po poletnem Vremenu, pomladna utrujenost nas je Vse skupaj zagotovo že minita in ob obilici deta na Vrtovih, njivah in Vinogradih smo na to že malce pozabiti. In V dneh, ko zorijo češnje in je god zavetnika župnije sV. Vida, takrat tudi občina Videm praznuje sVoj občinski praznik. Letos junija bo za Vas občane petih krajevnih skupnosti to prvi praznik, zato bo V predprazničnih in prazničnih dneh toliko bolj svečano. Z našim glasilom Vas torej Vabimo na Vse prireditve, ki se še bodo zgodile prazniku V čast; objavljamo slavnostne nagovore: župana Franca Kirbiša, predsednika občinskega sveta Friderika Bračiča in predsednika gradbenega odbora pri občinski stavbi mag. Janeza Merca, objavljamo pa tudi tiste, ki bodo na osrednji občinski svečanosti 13. junija prejeli plakete in priznanja občine Videm. Bili smo zraVen tudi na bneVu odprtih Vrat Policije, pogovor pa je nastal s komandirjem PO Podlehnik Adolfom Kopšetom, manjkali nismo na občinskem gasilskem tekmovanju in biti smo pri uspešnih gasilcih V PGD Tržeč, da pa so naše časopisne strani bolj barvite in pestrejše, se Vam V literarnih prispevkih in risbicah na temo MAŠ KRAJ predstavljajo nadebudni učenci OŠ Videm. Ko boste imeli V rokah MAŠ GLAS, si zanj resnično Vzemite čas, mi pa Vam želimo prijetno branje. Čestitamo Vam ob občinskem prazniku, želimo lepo praznovanje in mnogo Veselja ob Vseh pridobitvah občine; med nje sodi tudi noVa občinska zgradba. Uredniški odbor Vas bo z noVo številko občinskega glasita znoVa razveselil septembra, ko bo poletnih počitnic in lenarjenja že konec, do takrat pa Vam Vsi skupaj želimo sončno poletje in prijeten oddih, kamorkoli boste že odšli. Tatjana Spoštovani občani! Današnji časopis, posvečen prvemu občinskemu prazniku, je pred vami. V njem boste našli obširno poročilo o delovanju občine v tem štiriletnem obdobju, vključno z letom 1998. Podani so vsi podatki, ki so bili realizirani na posameznem področju s sredstvi proračuna, vašimi sredstvi in s sredstvi države. Ob prvem občinskem prazniku Vam želim nadaljnega sodelovanja, čim več strpnosti in delovnih uspehov. Vaš župan Nagovor župana ob 1. prazniku občine Spoštovani občani, spoštovani gostje Lep pozdrav in prisrčna dobrodošlica in prijetno počutje na današnjem prvem občinskem prazniku občine Videm. Leto 1994 je bilo prelomno za delovanje nove lokalne samouprave in nastanek novih občin. Z zakonom so nastale nove občine tam, kjer je to bila volja občanov in prav tako tam, kjer niso bili za ustanavljanje novih občin, ena od teh je tudi občina Videm. Kajti od štirih KS, je le ena bila za ustanovitev. Ostale tri KS pa se niso izrekle, še manj pa za združeno občino Videm. Kljub temu je občina Videm nastala. Razprostira se na 128 km? s 44 zaselki, v katerih prebiva 7727 prebivalcev v 2200 gospodinjstvih. Izvedene so bile volitve, izvoljena sta bila 17 članski občinski svet iz 7 strank in župan. Danes lahko trdim, da so bili začetki izredno težki, skoraj nemogoči. Bili smo brez pravega prostora, približno pol leta sem deloval v prostorih pisarne KS, pod lipami v Vidmu in doma. Posluh za naše težave je imela Kmetijska zadruga Ptuj, poslovna enota Videm, s katero smo skupno uredili 3 prostore in se posluževali vseh drugih prostorov. S tem so bili omogočeni vsaj minimalni pogoji za delo. Zaposlili smo vse 4 delavce iz KS. Zaradi obsega del smo zaposlili tudi druge strokovne delavce, od katerih so trije delavci in dva funkcionarja zaposleni za določen čas. Sistematizacija je urejena na podlagi števila prebivalcev občine, žal pa vsi ti ljudje ne delajo na sedežu občine. Krajevne skupnosti niso bile ukinjene, saj dva delavca delata na terenu za potrebe KS. Proračunska sredstva, ki zajemajo 2/3 za obvezno javno porabo in 1/3 za urejanje komunalne infrastrukture in drugih področij, ne zadostujejo za pokritje vseh želja in potreb. V teh letih so bila izvedena dela na vseh ! f OB PRAZNIKU OBČINE področjih in sicer novo zgrajenih in preplastenih je bilo 36 km cestišč v vrednosti 210.000.000 SIT, izvedenih je bilo 160 novih priključkov na vodovod v vrednosti 117.000.000 SIT in sicer 96priključkov, katerih vrednost po priključku presega 1 milijon. Na novo je bilo priključenih 5 gospodinjstev na elektriko, zgrajenih je bilo cca 300 telefonskih priključkov s samoplačilom ter druga dela: gramoziranje, vzdrževanje cest, zimska služba in druga manjša dela. V teh letih, vključno z letošnjim letom, j e bilo investirano v KS LESKOVEC: 108.105.626 ' KS PODLEHNIK: 175.734.444 KS VIDEM: 154.453.792 KS DOLENA : 43.326.212 Torej je bilo za investicije skupno vloženih 481.620.074,00 SIT. Ostaja nam še več področij, katerim še nismo kos s svojimi sredstvi. V občini imamo štiri osnovne šole, od katerih nobena nima pogojev za devetletno šolanje. Dograditi bo potrebno učilnice šoli Videm, obnoviti šolo in dograditi telovadnico v Leskovcu, dograditi učilnice in telovadnico v Podlehniku in obnova šole v Selih. Invensticijska vrednost v Leskovcu in Podlehniku znaša vsaka posamezno 350 oziroma 400 milijonov SIT, naš delež 50% bo zelo teško dosegljiv. Za otroško varstvo nimamo primernih prostorskih pogojev. Od 100 otrok, ki jih imamo v vzgojno varstvenem zavodu, imamo samo en oddelek v zasebnem vrtcu. Predvideva se pri vseh šolah dograditev prostorov tudi za vrtce. Upokojencev imamo preko 1000, ki so organizirani v štiri društva; ta so povezana v območno zvezo v Ptuju. Na socialnem programu je veliko težav, saj se vse več občanov odloča za domove ostarelih, kjer je že 50 naših občanov. Izraženo je veliko želja, da bi tudi v občini zgradili dom za ostarele. Za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami skrbi pet gasilskih društev, ki so organizirana v svojo Gasilsko zvezo Videm. Zelo razgibano imamo športno dejavnost z osmimi društvi, ki so povezana v svojo Športno zvezo Videm. Na kulturnem področju smo med najbogatejšimi, saj imamo zelo razgibano kulturno dejavnost z devetimi društvi, ki so zelo aktivna v okviru občine in izven. V letu 1996 je bil na svetu sprejet sklep, da si občina zgradi tudi svoje prostore. Parcela je bila ob stari dvorani. Dvoranski del je bil v denacionalizacijskem postopku. Z župniščem smo našli skupni dogovor in smo omenjeni del odkupili, ostali del parcele pa je pridobila KS Videm z zamenjavo družbene lastnine. Projekt nam je izdelal arhitekt Ivo Šnajder iz Maribora po priporočilu spomeniškega varstva, zato tudi ima takšno podobo. Dela so bila dana preko javnega razpisa podjetju Korpar d.o.o., seveda pa je delo teklo v okviru razpoložljivih sredstev. Pri sami gradnji so nastajale tudi objektivne težave izvajalca, zato smo se morali posluževati različnih podizvajalcev in skupno z glavnim izvajalcem objekt dokončali. Tehnični prevzem je bil uspešno izveden 5. maja 1998. Tako je tudi končan največji kamen spotike - novinarjev in posameznikov, ki niso razumeli, kako je občina potrebovala prostore, pa kraj in vsi občani. V tem štiriletnem obdobju pa so se pokazale velike razlike v razvitosti naših področij in želje po svojih občinah - KS Podlehnik, KS Leskovec in odcepitvi naselja Bolečka vas ter dela naselja Lancova vas. Občinski svet je vsem pobudam in predlogom dal pozitivno mnenje in s tem omogočil, da se občani organizirajo tako, da bodo čimbolj zadovoljni. Raznolikost razvoja pa je tudi pogojevala , da se je KS Dolena razdelila na dve Krajevni skupnosti- KS Sela in KS Dolena. V postopku pa je tudi ustanovitev štirih krajevnih skupnosti iz krajevne skupnosti Videm. Vse to pa kaže, da so naši občani za razvoj svojih krajev in da tudi veliko pričakujejo iz občinskega proračuna. Smo pred koncem štiriletnega delovanja občine Videm, iz opravljenega pa je razvidno, da je občina veliko ustvarila, seveda pa nismo mogli zadovoljiti vseh potreb in želja, kar pa bomo v prihodnje. Vsem občanom, poslovnim partnerjem, sodelavcem, ki ste v tem obdobju stali ob strani občini Videm, da ji je toliko uspelo uresničiti načrtovano se zahvaljujem in vam ob prvem občinskem prazniku čestitam. Župan občine Videm Franc Kirbiš, ing. -1CF- OB PRAZNIKU OBČINE Predsednik občinskega sveta Friderik Bračič ob občinskem prazniku Območje Haloz je vse do konca leta 1993 spadalo pod območje nekdanje občine Ptuj. V letu 1994 pa je skladno z zakonodajo to področje postala nova lokalna skupnost z imenom Občina Videm, ki zajema območja 44 naselij s 7727 tisoč prebivalci. Kmalu po ustanovitvi samostojne občine je bil sprejet najvišji akt občine in skladno z njim izvoljeni upravni in izvršilni organi, med njimi kot naj višji organ svet občine. Razvoj Haloz je bil le deloma zajet v programih bivše občine Ptuj, ki je ta del svojega območja vedno obravnavala kot obrobno področje in temu primemo skrbela tudi za njen razvoj. Prebivalci tega področja pa smo bili in smo še vedno prepričani, da imamo možnosti razvoja, tako na področju kmetijstva, gospodarstva in drobnega gospodarstva, turizma, kulture in športa. Glavna naloga občinskega sveta in občine nasploh je razvoj celostne podobe občine, k čemur lahko delno pripomorejo tudi razpisi za subvencije, za dodelitev ugodnejših kreditov na področju kmetijstva - predvsem za agromelioracije, drobnega gospodarstva in razvoj turizma in vseh ostalih področij, ki omogočajo razvoj in s tem zaposlitev. Ena izmed pomembnih nalog je modernizacija lokalnih in krajevnih cest in ureditev dmgih komunalno infrastrukturnih objektov. Pomembeni dosežek je dokončanje vodovoda v Trdobojcih in položitev temelj enega kamna za nov vodovod Majski vrh - Podlehnik. V teh štirih letih delovanja je svet občine sprejel veliko odločitev, vendar bi naštel le nekaj zadnjih, med njimi, potrditev proračuna zal998 in z njim potrditev plana, ki bo prispeval k razvoju celotne občine, novi telefonski priključki, elektrifikacija, ustanovitev novih 5 krajevnih skupnosti, odcepitev vrtca in oddelka malih šol iz J VVZ in priključitev k osnovnim šolam, začetek del za preureditev stare gramoznice v zanimiv Turistično rekreacijski center, v mesecu juniju bo referendum za ustanovitev nove lokalne skupnosti Podlehnik, razgovor za potrditev delitvene bilance z Mestno občino Ptuj glede premoženja naše občine ter še veliko drugih nalog, ki bodo imele za razvoj občine v prihodnosti velik pomen. Za uspeh pri realizaciji sprejetih odločitev pa ne gre zahvala le svetu občine. Zahvala gre predvsem vam občanom, ki ste podpirali naše odločitve, dasiravno ste jih včasih težko sprejeli, kot vsem odborom in komisijam, delu krajevnih skupnosti in vaških odborov, skratka razvoj občine je posledica skupnega sodelovanja tako župana, dela občinskih struktur, organov odločanja v občini kot vseh občanov občine Videm. Med investicijami v občini pa ima najpomembnejšo vlogo zgraditev nove občinske stavbe, ki pomeni izredno veliko pridobitev, saj prinaša posodobljene poslovne prostore, poročno dvorano, dvorano za kulturne prireditve, pisarno oddelka policije, krajevnega urada in še veliko drugih funkcionalnih prostorov. Ravno zdaj potekajo še zaključna dela pri opremljanju prostorov in tik pred je vrati uradna otvoritev novih prostorov, ki bo združena s praznovanjem prvega občinskega praznika občine Videm. Za dan občinskega praznika je določen 15. junij, dan sv. Vida. Kot predsednik najvišjega organa občine bi želel povedati, da sem bil na začetku svojega predsednikovanja poln dvomov ali bom zmogel takšno odgovornost, ostati zvest svojim načelom pri tem pa izpolniti to, kar mi je bilo naloženo. Sedaj nekaj mesecev pred iztekom mandata vem, da sem zmogel združiti oboje. Z veseljem in ponosom opazujem celostni razvoj občine in prav vesel sem, da sem imel, skupaj z vsemi člani odborov, komisij, in vseh občanov, možnost soodločanja pri razvoju naše občine. Predsednik občinskega sveta Friderik BRAČIČ 1 f •'epassis/ OB PRAZNIKU OBČINE Predstavitev poteka gradnje in opisa vrednostnih del Vsaka Občina kot lokalna skupnost, z vsemi svojimi upravnimi in samoupravnimi organi si oblikuje programe, ki so pod vplivi potreb in možnosti. Z nastankom novih občin so potrebe specifične, saj je potrebno začeti postavljati pogoje za svoje delo in izvajati naloge lokalne skupnosti do krajanov hkrati. Če gremo še dalje, to je na obmejno, v razvoju deficitarno področje Haloz, ki v Sloveniji nima primerjave, so izražene potrebe še bolj v nasprotju z možnostmi. dolgoročnimi rešitvami. Ker bi prvim nekoč sledila tudi dolgoročna in ker bi v obeh primerih govorili tudi o dveh zaključenih cenah, smo menili, daje izbrana odločitev najracionalnejša. Kljub izjemnim razhajanjem med potrebami in možnostmi smo si v mandatu zadali mnoge velike projekte in to: vodovodno omrežje v vrednosti 130 mio. in za 163 priključkov, cestna infrastruktura v obsegu 27 km in v vrednosti 180 mio. in izgradnja upravne zgradbe, ki je stala 86.500.000 SIT. O izgradnji občinske zgradbe smo se odločili v novembru 1995, ko so se nam ponudile tudi primerne prostorske možnosti. Avgusta 1996 so pričeli z deli ob nekdanji kulturni dvorani Začetki pristopa k gradnji Mag. Janez Merc Med potrebami in možnostmi z različnimi idejami Če nam je znano, da občina lahko nudi dovolj za krajane, če ima sama osnovne pogoje, potem niso utemeljene obstoječe rešitve s tremi zaposlenimi v prostoru, ki meri llm2 ali delo delavca KS v sejni sobi in podobno, pa še to v najemu. Ob stalnih prostorskih težavah in slabih delovnih pogojih smo se nahajali vedno pred novimi izzivi, med katerimi je bilo jasno, da je potrebno sprejeti tudi ustrezne odločitve. Bili smo razpeti med kratkoročnimi in Kot ni bila odločitev o začetkih gradnje lahka, tako tudi v nadaljevanju ni manjkalo nadaljnjih težav. Od februarja do junija 1995 je trajala aktivnost med lokacijskim in gradbenim dovoljenjem za gradnjo upravne zgradbe. Istočasno in vse do konca leta 1996 so potekale aktivnosti za pridobitev zemljišča in dvorane Slomškovega doma. Omenjeni Slomškov dom je bil predmet denacionalizacijskega postopka, pri čemer je Občina Videm podpisala Sporazum z minoritskim samostanom Sv. Vida o pridobitvi nepremičnine. Naslednja odločitev občinskega sveta Občine Videm je bila 23.4.1996, ko smo se odločili za objavo razpisa za izbor najugodnejšega ponudnika za izgradnjo upravne zgradbe na osnovi javnega razpisa ki je bil objavljen v Ur. listu RS št. 24/96. Med vidnimi datumi beležimo izbor najugodnejšega ponudnika za gradnjo, ki je bil 1.7.1996 in začetek gradbenih del, ki je bil 10.07.1996. Za izgradnjo je bil kot najugodnejši izbran izvajalec Korpar D.O.O. Med samo gradnjo nastopajo nova stanja in bivša dvorana, ki je bila predvidena za nadzidavo, ni bila ustrezna, zato je potrebna njena rušitev, dodajo se nove podkletitve in podobno. Zraven tehničnih težav pa ne manjka težav pri samem izvajalcu, ki zaradi finančnih težav in v začetnem primernem gradbenem zagonu začne vidno zamujati z vsemi roki. Tekli so dnevi, tedni in meseci, ko se na objektu ni zgodilo nič vidnega in pred nami so potrebe po novih odločitvah. Župan, občinski urad in občinski svet so pred novimi izzivi, med možnostmi pravdanja in čakanja ter hkratnim iskanjem novih rešitev. Ob oceni stanja smo se odločili za nadaljevanje aktivnega dela na projektu in hkratnem reševanju pogodbenih obveznosti s prvotnim izvajalcem. Dela smo nadaljevali z večino pod-izvajalcev pri Korparju direktno in izborom novih izvajalcev za tista, ki niso bili izvedljivi po osnovni pogodbi. Stara zgradba je bila dotrajana, potrebno jo je bilo porušiti Kljub nadaljevanju del ob tem ni manjkalo težav s koordinacijo, ki jo v tem času opravlja Urad Občine Videm, marsikje so potrebne tudi nove tehnične in strokovne rešitve, prav tako so precejšnja prizadevanja, da Korpar D.O.O. opravi del obveznosti iz projekta. Ker je bilo potrebno opraviti mnogo organizacijskih, tehničnih in drugih obveznosti, je bil decembra 1997 ustanovljen tudi gradbeni odbor. Do njegove ustanovitve je te naloge opravil županski urad in odbor za infrastrukturo. Na temeljih nekdanje kulturne dvorane je že oktobra 1996 nastajala nova občinska zgradba Kljub temu, da so vsi izvajalci del v zadnjih mesecih dela uspešno in hitro opravljali, je bilo potrebno mnogo koordinacije, nadzora in administrativnih in tehničnih opravil tako, da je bila upravna zgradba uspešno tehnično prevzeta 12.05.1998 . Zraven gradbenih nalog in potreb ne moremo mimo OB PRAZNIKU OBČINE potrebe po vsaj delni nabavi opreme, da bi lahko objekt pridobil svojo funkcijo. Naj ob tem navedemo, da smo v celoti uporabili vso opremo, ki je doslej služila potrebam občinske uprave. Naj navedemo, kaj bo v tej upravni zgradbi: 1. Upravni prostori Občine Videm 2. Upravni prostori KS Videm 3. Upravna enota Ptuj, Matični urad Videm 4. Kulturno-prosvetna dvorana, ki je nadomestilo za prejšnjo Slomškovo dvorano 5. Poročna dvorana 6. Prostori za delovanje političnih strank 7. Občasna pisarna Policijskega oddelka Podlehnik Nekateri finančni primerjalni podatki o financiranju upravne zgradbe: Pregled finančne konstrukcije: 1. Vrednost investicije po idejnem načrtu 69.988.425 2. Vrednost celotne investicije po pogodbah 80.684.297 3. Končna vrednost investicije (predvidena) 86.500.000 4. Vrednost nove opreme (predvidena) 8.200.000 Sedanja podoba nove občinske zgradbe Fotografije: Ivan Pernek Misel za konec: ko smo se odločili za nov upravni objekt, smo vedeli, da ta mora biti funkcionalen in času primeren, vse drugo bi razvrednotilo vloženo ali podražilo naslednje potrebe. Nedokončani objekt ne bi omogočal njegove izrabe, zato smo se trudili, da bomo od njega imeli čimprej tudi korist in to vsi, predvsem pa občani. Delo s strankami in občani bo prijaznejše, ker bodo delovni pogoji boljši pa tudi učinkovitejše. Občina je tako zraven obsežnih infrastrukturnih in gospodarskih funkcij kljub vsem zaostankom desetletij naredila nekaj za tudi na upravnem in kulturnem področju ter pri oblikovanju svoje identitete. Odslej bo v tej upravni zgradbi možno opraviti vedno več, tudi tega kar se je nekoč opravljalo v Ptuju ali kje drugje. Mag. Janez MERC IZ NAŠIH OS Bliža se konec šolskega leta Na kratko bi rada zapisala, kaj smo v minulih desetih mesecih delali v zavodu OS Videm. Zraven naše osnovne naloge izobraževati in vzgajati naš mladi rod so naši učenci veliko raziskovali, se poskušali v projektnem delu, se udeleževali cele vrste tekmovanj na nivoju šole, na področnih tekmovanjih in tudi na državnih. Mladi pevci vseh treh šol so se udeležili revialnih področnih srečanj, člani OPZ Videm so bili na reviji zborov v Zagorju, instrumentalna skupina ORFF na državnem srečanju teh skupin. S projektom Gostija so se učenci šole Leskovec uspešno predstavili staršem in krajanom ter na prireditvi Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju. Mladi raziskovalci so raziskali Prostovoljno gasilsko društvo Leskovec in na področnem srečanju dosegli zlato priznanje. Udeležili smo se Mednarodnega knjižnega kviza, kjer je učenec šole Sela zmagal in bil edini nagrajenec s področja Ptuja. Soli Leskovec in Sela sta sodelovali v knjižnem kvizu: Kaj pa zdravje? S projektom pravljica L in 2. razred so se ukvarjali v šoli Sela. Učenci od prvega do četrtega razreda so tekmovali v znanju iz matematike Računanje je igra. Dosegli so bronasta, srebrna in zlata priznanja. Veliko učencev razredne stopnje je tekmovalo v Cici veseli šoli. Sodelovali so tudi v znanju Veš? Vem!, vendar jim žreb ni bil naklonjen, da bi se udeležili državnega telanovanja. Učenci od petega do osmega razreda so se udeleževali tekmovanj v znanju iz slovenskega jezika, tujega jezika, matematike, fizike, kemije, zgodovine, računalništva. Dosegli so veliko bronastih priznanj. Na državnem tekmovanju iz slovenskega jezika so tri učenke iz Vidma in ena iz Leskovca dosegle srebrna priznanja. Uspešni so bili mladi kemiki šole Videm, saj so vsi štirje na področnem tekmovanju dosegli srebrna priznanja, trije pa so udeležili državnega srečanja. Tudi mladi matematiki Vidma in Leskovca so dosegli srebrna priznanja na področnem srečanju. Tekmovali smo tudi v logiki. Pri angleškem jeziku je učenka šole Videm, ki je tekmovala na državnem nivoju, dosegla srebrno priznanje. Zgodovinarji Vidma in Leskovca so se uvrstili na področno srečanje. Mladi kolesarji so tekmovali v Kaj veš o prometu?. Tehniki so bili na področnem srečanju mladih tehnikov in se uvrstili na državno srečanje. Tudi mladi fiziki so se pomerili s svojimi vrstniki na področnem srečanju. Šoli Videm in Sela sta bili na področnem srečanju Vesele šole. Učenec šole Videm je bil področni prvak in se je udeležil državnega tekmovanja. Ravno tako so mladi strokovnjaki s področja računalništva pomerili svoje znanje na regijskem srečanju. Ob vseh teh tekmovanjih iz znanja smo se udeleževali tudi tekmovanj s področja športa. To so medobčinski kros in potem še državni kros, atletsko srečanje. Odigrali smo veliko tekem v nogometu, rokometu in še zlasti v košarki. Ekipa šole Videm je bila vključena v državni projekt šolska košarkarska liga (ŠKL). Igrali smo v pomurski ligi in se potem uvrstili v drugi krog tekmovanj. Na temo košarka smo na predmetni stopnji izvedli projekt in ga predstavili ob dnevu šole. Prebrali smo veliko lepih knjig, saj smo tekmovali za Bralno značko. Napisali smo veliko literarnih prispevkov in narisali risbice za razne literarne in likovne natečaje. Ob tej priložnosti se zahvaljujem učiteljem mentorjem, ki so delali z učenci in čestitam učencem za dosežene rezultate. Ravnateljica: Marija Šmigoc Prispevki učencev OŠ Videm I.6 ^Ui/vu. M£5rA W POBčifLje 1, 'Xy O-S. -u-v»H ^VUltt.p JJAAJ j (AkVcVa. .VVvuX^xvL', f t-H. C^^o' z3-C\>\ . \ t_V^icr ^ i TVAV/AA ^Tv' . lA-VpjilR,, /L/v- p/U^itVirVjU^A. joLc , iLcu ^ (.(Lcrv^iv -Trjo/ve^U A-vu Mmu /^ava /Xa_Vx<^Cv1aL AlcV ^ ivvVQ_. |» r^A/vt-icL AT MA-u- /u_q_ (P/to-^u, -! ole" :\ul rfvv^ i\$r ^ ^ f,nroy- f ^ °^y. k,<_ n#L (UVvVTt^jU. *VQ,Uj’e, . vk^ 0)Wtr A^e n^y,vi: Uir w f> ^U; ^ | ^ ,^v< • Xkjv ^0Cv£vo,txXv^ flt-vrv .U^Jaj dA,vv ^ 3u^X ^■cdjar fA\»y, AfVaVA rp\oU^ | u. r»v4- Jk&V- ^ pcdjoWer ikU*- MA^-Jcl £& cU-W. . ^vvx ^ ^ ^ tx_ turk>v XroJLc_. IT AAr^Ai-c^- ^va cž-vva^ ta. rm-tdv f/VVvUAAAj |Aa_c>a>vvu^ ,Wa ,yxA-,*-aajCV'aa,wv1 oV\£J*a ^AJtoe' fa/2-tac " JaU ^ *- rss^tKA^ ZM WLx' cvk: rt®. A11^- ^V- .'Tp> l'Ay_l\ , dlrVll^3-<< rf-vv^ pi tau5\ /VACVCT /UA^^c^Vre- p/V^oAJ^Vt« Avx, pOCU-t^A pt-VH ,y. ( &*A d-c_ /ifvv^ /TO /vv^,wS 1^4 ^ wL (»zk M .. i-vs^ . ulfx ulie- fctiu, ,y ,w^ A ludutvv, ^ ^ iV tt rAAr4AV ^ AV\A psfVV^CLlc ^uQ_ «A)Udt" Z/k ^5C=r ■C Lu-U-C- | (Ur pfvv, /Yl^ . ^Aj©- ^VVa (vV^i ^ ^ jOC&utii^ |dLs , J-J-' i^VVCO^AAvi. C'>VVŽV*AJ /( ( /Hc JbvN .V Z)4- iov oAlcvuLA nvoje^i ^vVe'T' ■'^f'^' LvvJ-Ul .^vvC A^vvcAft ,v-M.H.vAyt-x A»^-l (p/tvj A'-' v pA vX- ^VVc Cvks^ Z^Xi—■ l' AxX.tv\x * k.' -3-.-V-A "A d'a /VV^ V'.- .-y^ ^ ,«a_ j,< /VWC,AX<.V. W.j. iV .'/■'vx ClLcr AvcCvA- A^'|pdW« , MJBjf /tWlXlČV/lAXU/ Jci^/ ami/ ^e/). ZW,fi/ /v v/.. .j/TAT''-L qj /oStUvi' VlAvtjČ. /vucvim/ J/' -' zddAUA^m^v /s-c4l M-1Uyp\JwX£AM:P ijsArcdloi^.JVljMAf )^p\AM/. j&Mlhls, °/OAhlf M/ /ftčtrtol r/. 1/ V ' MUtCTTl/ 1/A.io/ vfw$y JVUMMUct/, z^M/dz/V tlUlllMfl -iz-lM ^ ,rAjiq.il /\ LE^ fc/\K) , 2,GL MLADI DOPISNIKI 'lkUw % ^A&J***. J^VoJLma. fdU^^Ahe; ^*us^or jtVUrU. AMa^i ^o5uLl& V* &i^_ %u*uht'C5L/ ^B^AAvoiuO/ 2J^ PRAZNIK OBČINE Prvi praznik občine Videm, JUNIJ 1998 PRIREDITVE V POČASTITEV PRAZNIKA SOBOTA, 23. maj: OBČINSKO GASILSKO TEKMOVANJE (organizator PGD Videm) SOBOTA, 6, junij: POHOD PD HALOZE (odhod ob 8. uri) SREDA, 10. junij: OTVORITEV VODOVODA MAJSKI VRH - PODLEHNIK 17. uri pri črpališču PETEK, 12. junij: Ob 16. uri: TURNIR V MALEM NOGOMETU na športnem igrišču v Vidmu, organizator Športna zveza Videm Ob 19 uri: OKROGLA MIZA NA TEMO »RAZVOJNA VPRAŠANJA LOKALNE SKUPNOSTI«, organizator SLS, občinski odbor Videm Ob 15. uri: ODPRTJE LIKOVNE RAZSTAVE (razstavljajo slikarji DPD Svoboda Ptuj) in RAZSTAVE ROČNIH DEL (razstavljajo članice Aktiva žensk Videm pri Ptuju), v kulturnem programu bo nastopil sekstet KD Podlehnik. Razstava bo na ogled v prostorih nove občinske zgradbe. SOBOTA, 13. junij: OSREDNJA SVEČANOST OB 1. PRAZNIKU OBČINE Ob 13. uri: SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA SVETA Ob 14. uri: PRIČETEK PRIREDITVE OB PRAZNIKU OBČINE NEDELJA, 14. junij: VIDOVA NEDELJA Ob 10. uri: MAŠA V FARNI CERKVI OGLED NOVE OBČINSKE ZGRADBE Dopoldan: MEDNARODNI TURNIR V LOKOSTRELSTVU (pričetek ob 9. uri) PRAZNIK OBČINE Ob 16. uri: 4. PRIREDITEV SPOZNAJMO SE OB PESMI, PLESU IN GLASBI SOBOTA, 20. junij: LITERARNI VEČER S SLOVENSKIMI PESNIKI IN PISATELJI (nova občinska dvorana) NEDELJA, 27. junij: JUBILEJNI KONCERT TAMBURAŠKEGA ORKESTRA KD FRANCE PREŠEREN VIDEM PRI PTUJU OB 75-LETNICI DELOVANJA (pričetek ob 16. uri v novi občinski dvorani) NEDELJA, 28. junij: DAN GASILCEV GZ VIDEM in 70-LETNICA PGD LESKOVEC (v Leskovcu) SOBOTA, 4. julij: REGIJSKO SREČANJE UPOKOJENCEV V VIDMU SESTAVIL: Organizacijski odbor za pripravo 1. praznika občine Videm! DOBITNIKI PLAKET IN PRIZNANJ OB PRAZNIKU OBČINE VIDEM Plaketi občine Videm prejmeta: 1. MAKS VAUPOTIČ (za delo na področju kulture in drugih družbenopolitičnih aktivnostih) 2. MESOIZDELKI ŽERAK iz Podlehnika (za dosežke v gospodarstvu) Priznanja občine Videm prejmejo: 1. MARIJA ČERNILA (na področju vzgoje, šolstva in izobraževanja) 2. PIHALNI ORKESTER KD PODLEHNIK (na področju kulture) 3. PGD LESKOVEC ( področje humanitarnih organizacij) 4. ŠPORTNO DRUŠTVO VIDEM (področje športnih dejavnosti) VABLJENI NA PRIREDITVE IN PRISRČNO DOBRODOŠLI v v IZ NAŠIH ŽUPNIJ Zgodovinski poudarki župnije sv. Vida Zgodovina župnije sv. Vida in s tem kraja Videm se začenja v Halozah z zgodovino cerkvice sv. Janža. V neposredni bližini izliva reke Dravinje v Dravo, na desnem bregu v Halozah pod nekdanjim gradom Traum stoji podružna cerkev sv. Janeza Krstnika (Janž) - romanska arhitektura in prav gotovo ena naj starejših cerkva na Slovenskem. Grad in cerkev so zgradili »gospodje Ptujski«, ki so tukaj nameščali tudi duhovnike. V samem začetku je ta konec spadal pod hoško nadžupnijo in pri Janžu so bili le vikarji. Leta 1320 župnijska kronika omenja že prvega župnika pri sv. Vidu zunaj Ptuja in sicer je bil to Rudolf de Hollemberch. To dejstvo in pa obnova župnijske cerkve sta pokazali, da ima tudi vidovska cerkev romansko zasnovo iz 13. stoletja. Leta 1445 je grof Ulrich Saumberški cerkev dal povečati. Zakaj so cerkev posvetili prav sv. Vidu lahko le ugibamo, ampak ena razlaga o tem vendarle obstaja, zasledil sem jo na koščku papirja v župnijski kroniki. Pravi takole: »Kristjani okoli starodavnega Ptuja so izbrali ime farnega zavetnika sv. Vida zaradi podobnosti imena s poganskim-slovanskim bogom Svetovitom.« Leta 1532 so Turki napravili ogromno škodo, saj so po Štajerskem razdejali več gradov, cerkva in pobili mnogo ljudi. Tako sta bila 22. septembra istega leta porušena tudi grad Traum in cerkev sv. Vida. Pozneje so cerkev obnovili tudi s kamni razdejanega gradu. Kar pa je pri gradu še ostalo, je v nekaj letih izginilo in tako je ostal pozabljen rojstni dom fare sv. Vida. Leta 1545 je župnija obsegala le podružnice: sv. Katarina na Beli (danes sv. Barbara v Cirkulanah), sv. Andraž v Leskovcu in Devico Marijo v Podlehniku. Pozneje so omenjene podružnice postale samostojne župnije. Po mnogih letih nas vendarle znova povezuje nova občina Videm in iz zgodovinskega prikaza ste lahko spoznali, kako prav je, da je sedež občine v Vidmu in da ima občina na Vidovo tudi svoj praznik. p. Emil Križan ZAVETNIK FARE SV. VID Mnogo cerkva po vseh deželah sveta nosi ime mučenca sv. Vida, najznamenitejša je Vidova stolnica v Pragi, cerkev posvečena sv. Vidu pa je tudi v Vidmu pri Ptuju. Sv. Vid je zavetnik mladine, gostilničarjev, lekarnarjev, viničarjev, rudarjev, kovačev, gledaliških igralcev, za ohranitev čistosti, hišnih živali (psov in perutnine), proti številnim boleznim, proti streli, neurju in nevarnosti požara, za dobro setev in žetev.. Vid prav gotovo spada med najbolj čaščene cerkvene like; okoli njega je spletenih nešteto legend (kadar pri nas zorijo češnje, takrat ljudje rečejo: sv. Vid - češenj sit). (Povzeto po knjigi Svetniki....) KDO SO ZNAMENITI VIDOVČANI? Župnijo sv. Vida že od leta 1617 opravljajo redovniki -minoriti. Minorit je bil tudi Dominik Pen (1785 - 1855, doma iz Tržca), ki je zbiral gradivo za slovenski slovar. To gradivo so pozneje uporabljali Miklošič, Cigale in Caf. Domačina sta veterinarja in strokovna publicista dr. Ivanka Brglez (1929) in dr.Janez Brglez (1927). V Vidmu je umrla pesnica Draga Beloglavec iz Kranja. V letih 1928 - 1933 je v Vidmu služboval župnik Jakob Soklič, zbiralec umetnin in ustanovitelj Sokličevega muzeja v Slovenj Gradcu. Iz Dravinjskega Vrha je tudi Janek Musek (1945), ki je zadnja leta izdal več del na področju prihologije. V Vareji se je rodil prvi haloški pripovednik in pesnik Jože Krivec (1916), ki je svoje pesmi in črtice -globoko zasidrane v domačo pokrajino - objavljal v številnih predvojnih revijah. Najbolj znana njegova knjiga je Dom med goricami. V Pobrežju je bil rojen pesnik, pisatelj in novinar Franc Forstnerič (1933). Najbolj znana njegova dela so pesniške zbirke, n.p.r. Ljubstava, Pijani kurent, črtice Srakač in mladinska zbirka Bela murva. 14 IZ KRAJA V KRAJ Prvi praznik KS Sefa na Anino nedeljo Vodstvo nove KS Sela seje na eni od svojih rednih sej odločilo, da bo tudi KS imela svoj praznik in sicer na Anino nedeljo, 26. julija, ko je v podružnični cerkvi sv. Družine tudi žegnanje in že po tradiciji velika vrtna veselica pri gostilni Svenšek. Letos julija bodo krajani naselij: Barislovci, Sela, Trnovec, del Popovcev in del Zg. Pristave praznik novoustanovljene KS praznovali prvič. Krajša svečanost ob prazniku KS Sela bo v soboto, 25. julija, ob 20. uri v kulturni dvorani na Selih. Že popoldan člani PGD Sela pripravljajo zanimivo taktično gasilsko vajo, obeta se tudi kakšno športno tekmovanje med vasmi, članice Aktiva žena Sela bodo pripravile razstavo kmečkih dobrot in tako obudile spomine na nekatere že skoraj pozabljene vaške običaje, večerna proslava z nagovorom predsednika KS Jožeta Krajnca, pa bo bogatejša tudi s kulturnim programom. Ob tej priložnosti bo vodstvo KS podelilo še priznanja najzaslužnejšim posameznikom in krajanom ob 1. prazniku KS. Da pa bo prvi praznik resnično dobro izzvenel, bodo seveda morali poskrbeti krajani sami, ko bodo uredili vasi, očistilo okolico svojih domov in te majhne vasi naredili prijetnejše na pogled. Kdo ve, morda se tudi v vaški urejenosti obeta kakšno priznanje za najzaslužnejše, zato se resnično splača potruditi. TM iostilna pri Kostanju^ Jakob Svenšek Sela 29 2324 Lovrenc na Dr. polju Telefon (062) 781-120 VABIMO VAS MA TRADICIONALNO ANINO NEDELJO, KI BO NA SELIH 26. JULIJA, OB 16. URI. ZA VAS BOMO PRIPRAVILI HALOŠKO KAPLJICO, 0GNJIŠČN0 GIBANICO IN DRUGE DOBROTE IZ NAŠE KUHINJE. VABLJENI! Z NAMI BODO SLOVENSKI MUZIKANTJE Jubilej videmskih tamburašev Kulturno društvo "Franceta Prešerna" Videm pri Ptuju V kroniki društva je o videmskih tamburaših ima poleg ostalih sekcij še tamburaško skupino, ki v zapisanega mnogo zanimivega, posebej ob jubileju je tem letu praznuje 75-letnico svojega delovanja. te podatke zbral Anton Sedlašek in bo o njih več povedanega ob jubilejnem koncertu, ki bo 21. junija, ob 16. uri v novi občinski dvorani. Pri videmskih tamburaših bo v gosteh tamburaški orkester iz Cirkovc, prireditev pa je posvečena prazniku občine Videm. Tamburaška skupina je v zadnjih letih veliko nastopala v domačem kraju, na prireditvah, srečanjih tamburaških skupin in letos so tamburaši sodelovali na republiškem srečanju. Pred nekaj leti je vodjo tamburašev Maksa Vaupotiča zamenjal Jože Šmigoc. Vljudno vabljeni na jubilejni koncert LJUBITELJSKA DEJAVNOST ! f t ■<— V PGD Tržeč uspešna ženska in moška desetina Letošnjega državnega gasilskega tekmovanja za memorial Matevža Haceta v Novem mestu, na sporedu je bilo 16. maja, so se udeležili tudi člani in članice Prostovoljnega gasilskega društva Tržeč. Ob pomoči Gasilske zveze Slovenije je najpomembnejše tekmovanje pri nas uspešno organizirala Gasilska zveza Novo mesto, uspehi najboljših slovenskih desetin v vseh kategorijah pa so bili ob koncu seveda različni. Skoraj nepričakovano so imeli najuspešnejše tekmovalce gasilci Tržca, saj so dekleta v svoji kategoriji zasedla presenetljivo 3. mesto, moška desetina pa 4. mesto, kar je za društvo in za gasilstvo v GZ Videm izredno velik uspeh. Medalje na državnem tekmovanju so tokrat prejele: Anita Kojc, Darja Jelen, Maja Šmigoc, Petra Zupanič, Marija Jelenc, Dušanka Zupanič, Damjana Hliš, Silva Pignar, Sandra Emeršič, Lidija Rotvein in Suzana Pignar, z njimi pa so se veselili tudi mentorji: Branko Tominc, Anton Jus in Roman Cafuta. Tudi mentorji, še najbolj pa Branko Tominc, so bili na dan tekmovanja v Novem mestu skoraj prepričani o uspehu svojih tekmovalcev, pa je smola in nekaj kazenskih točk tako za las izmaknilo obema ekipama prvo mesto. Sicer pa imajo v PGD Tržeč zelo mlado ekipo po letih, predvsem v ženski desetini, prva in tista višja mesta na tekmovanjih pa bodo oboji imeli še priložnost dosegati. Že lanska gasilska sezona je bila za trževske gasilke uspešna, o čemer pričajo številni pokali s tekmovanj, letos pravijo, da gredo na vse in da so na to tudi dobro kondicijsko in tehnično pripravljene. Letos jih čakajo tekmovanja v gasilski ligi, ki štejejo za pokal GZ Slovenije in so »razmetana« skoraj po vsej Sloveniji, zmagale so tudi na občinskem tekmovanju za pokal občine Videm, najbolj pa si želijo uvrstitve na olimpiado, ki bo čez tri leta na Finskem. Tudi moška desetina PGD Tržeč je bila na tekmovanju daleč v ospredju, celo so člani s časom opravljene vaje (34,3) postavili rekord. Sicer pa so tako dekleta kot fantje v PGD Tržeč za republiško gasilsko tekmovanje že oblekli enaka športna oblačila, pri nakupu le teh pa so jim pomagali številni sponzorji, za kar se jim seveda toplo zahvaljujejo. V društvu so s skupnimi močni kupili tudi nekaj kosov gasilske opreme. Gasilke in gasilci PGD Tržeč z mentorjem Brankom TOMINCEM PGD Tržeč se zahvaljuje sponzorjem: Gasilski zvezi Videm, podjetju Webo, občini Videm, Avtoličarstvu Stanko Cafuta, podjetju MIT - Alešu Horvatu, Parketarstvu Milan Šibila, Kleparstvu Milan Drevenšek, Avtoprevozništvu Jože Muršek, Avtoelektrika Friderik Bračič. Hvala pa tudi staršem vseh gasilcev in gasilk za potrpežljivost in OŠ Videm za najem telovadnice. DRUGO GASILSKO OBČINSKO TEKMOVANJE V VIDMU V POČASTITEV PRAZNIKA OBČINE Gasilci petih PGD združenih v Gasilsko zvezo Videm so se 24. maja srečali na 2. gasilskem občinskem tekmovanju na športnem igrišču v Vidmu pri Ptuju. Organizator tekmovanja je bilo PGD Videm, v tekmovalnem delu pa je sodelovalo 19 gasilskih desetin; sedem pionirskih, dve mladinski, devet članskih in le ena ekipa veteranov - starejših gasilcev iz PGD Sela. Tudi tokrat so se gasilci pomerili v vaji po CTIF programu in v štafetnem teku, po mnenju vodstva GZ Videm pa v izvedbi vaje pokazali veliko znanja in izkušenj. Tekmovanje je dalo tudi zmagovalce: pri pionirkah so slavile Podlehničanke, druge so bile pionirke iz PGD Sela, pri pionirjih znova najboljši Podlehničani, druga ekipa Tržca, tretja ekipa Leskovca, sledijo pa Sela in Videm. Pri mladinkah Tržeč in pri mladincih Leskovec niso imeli konkurence, pri članicah so zmagale gasilke PGD Tržeč, druge so bile Podlehničanke, pri članih so prav tako slavili gasilci Tržca, sledijo pa: Sela II, Leskovec, Videm in Sela. V kategoriji člani B so bili najboljši gasilci Tržca, druga je bila ekipa iz Sel, veterani pa tako niso imeli konkurence. Tekmovanje gasilcev Vse ekipe so po tekmovanju prejele tudi pokale, gasilci pa so bili prvi, ki so pripravili prireditev v počastitev L praznika občine Videm. Sicer pa je v koledarju prireditev občinskega praznovanja DAN GASILCEV GZ VIDEM, ki bo 28. junija v Leskovcu, takrat pa bodo gasilci obeležili tudi 70-letnico delovanja PGD Leskovec. TM VABILO TURISTIČNO DRUŠTVO KLOPOTEC IN AKTIV KMEČKIH ŽENA LESKOVEC LETOS ŽE TRETJIČ PRIREJATA KMEČKI PRAZNIK S KMEČKIMI IGRAMI. TUDI LETOS BODO OCENJEVALI NAJBOLJE UREJEN DOM. NA PRIREDITVI, KI BO 15. AVGUSTA, BODO PRIPRAVILI TUDI RAZSTAVO JEDI, POSKRBELI BODO ZA ŽABA VO IN PONUDILI KMEČKE DOBROTE. AVGUSTA TOREJ VLJUDNO VABLJENI V ZGORNJI LESKOVEC. Pogovor z Adolfom Kopšetom, komandirjem PO Podlehnik DAN ODPRTIH VRAT POLICIJE IN OCENA VARNOSTI Policijski oddelek Podlehnik in UNZ Maribor sta 12. maja organizirala Dan odprtih vrat z obsežno predstavitvijo policijskih enot, opreme in sredstev, pa tudi delo nekaterih specialnih policijskih enot Uprave za notranje zadeve. Dan odprtih vrat PO Podlehnik je bil na travnatem igrišču ob OŠ Videm izredno dobro obiskan, manjkalo pa ni radovednih obrazov najmlajših in tudi nekaterih starejših občanov. Med predstavniki policije sta bila tudi vrhunska športnika - policista: smučarka Alenka Dovžan in atlet Miro Kocuvan. Ob dnevu odprtih vrast je slovenska policija znova želela poudariti, da ni sama sebi namen, temveč da dela za ljudi in z ljudmi - občani. PO Podlehnik se nahaja na območju haloških občin Videm in Majšperk in sicer na 240 kvadratnih kilometrih, kjer v številnih zaselkih živi dobrih 14 tisoč prebivalcev. Območje je pretežno hribovito, malo je strnjenega ravninskega dela, meji na sosednjo republiko Hrvaško in na območju oddelka sta tudi dva mejna prehoda: Gruškovje in Leskovec. Adolf KOPŠE Po sistematizaciji je v PO Podlehnik 15 zaposlenih, pretežno so ti 24 ur dnevno prisotni na terenu s patruljami, komandir oddelka pa je Adolf Kopše. V PO sta zaposlena tudi dva policista - kriminalista in trije vodji policijskih okolišev: Miran Brumec, pokriva KS Videm in KS Leskovec, Damjan Bračič, dela na območju KS Podlehnik, KS Sela in KS Dolena ter Borut Stok, ki pokriva celotno območje občine Majšperk (štiri KS), kjer ima tudi svojo policijsko pisarno. PO besedah Adolfa Kopšeta še eno policijsko pisarno načrtujejo v odpreti Vidmu, v prostorih nove občinske zgradbe, vendar se o tem še pogovarjajo. Vodji policijskih okolišev se pri svojem delu srečujejo z marsičim zanimivim, tako so največkrat v vlogi svetovalca, najsi gre za mejne spore, lastništvo vozil, družinske spore, goljufije, sosedske spore in še marsikaj, ponavadi pa so ti primeri taki, da policiji vanje ni potrebno posegati nemudoma. Komandir Kopše pravi, da se je policijska pisarna v Majšperku pokazala kot izredno odmevna, to so na neki način dosegli tudi z ustreznim medijskim obveščanjem, tako da je verjetno, da bi zaživela tudi kje drugje, najprej že v Vidmu. KAKŠNA JE VARNOSTNA OCENA ZA PRVO TRIMESEČJE? V primerjavi z lanskim obdobjem prvih treh mesecev, je letošnja ocena varnosti po besedah Adolfa Kopšeta nekoliko v drugačna. Tako so policisti na področju kriminalitete v prvi treh mesecih letošnjega leta obravnavali 42 kaznivih dejanj, lani le 27, torej je ta porast kar 36 odstotni. Pri poznejših zbiranjih podatkov v štirih primerih naj ne bi šlo za kazniva dejanja, tako, da se ta številka zmanjša na 38, vendar so za vsa že podali ovadbe tožilstvu. Komandir Kopše je povedal: »Od omenjenih kaznivih dejanj smo jih 25 že raziskali in večina jih spada v področje premoženjskih deliktov, poudaril pa bi, da ta raziskanost za nas ni slaba. Največ težav srečujemo ravno pri tatvinah, sledijo vlomi, poškodovanja tuje stvari in goljufije, moramo pa tatvine raziskati vsaj v 50 odstotkih, potem lahko rečemo, da smo po policijskih merilih bili uspešni. H kaznivim dejanjem lahko štejemo še pretepe, obravnavali pa smo tudi poskus posilstva in pet primerov samo za evidenco, kjer je oškodovanec tisti, ki odloči, ali bo zahteval pregon in takih primerov smo v istem obdobju lani imeli šest. Tudi na področju javnega reda in miru beležimo porast vseh kršitev in sicer je število kršitev večje za 80 odstotkov, vendar to na račun ilegalnih prestopov meje, sicer pa smo v prvih treh mesecih zabeležili 80 kršitev, lani 47, od tega je 31 tistih splošnih kršitev. Največ kršitev beležimo v zasebnih prostorih, torej v družinah (letos 17, lani 14), na javnem kraju 8 kršitev, lani pa 11, zmanjšala pa seje tudi represivna dejavnost policije. Največ ilegalnih prestopov smo zabeležili v neposredni bližini mejnega prehoda Gruškovje. Tudi na področju prometne varnosti je poraslo število prometnih nesreč; lani smo jih v istem obdobju beležili 37, letos pa že 43, k sreči pa so bile posledice nekoliko manjše. V prvih treh mesecih se je na našem območju v prometnih nesrečah telesno poškodovalo 12 oseb, lani le 7, v treh primerih so udeleženci dobili hude telesne poškodbe, 11 -krat pa lahke, moram pa poudariti, da na srečo lani in letos v enakem obdobju nismo beležili nobene smrtne žrtve.« KATERI SO NAJPOGOSTEJŠI VZROKI NESREČ? Komandir Adolf Kopše pravi, daje na prvem mestu vsekakor neprilagojena hitrost vožnje, sledi nepravilna stran in smer vožnje, neupoštevanje pravil prednosti in nepravilni premik vozila. Na območju majšperške občine so zabeležili nekoliko več nesreč kot v istem obdobju lani, v občini Videm je stanje nekoliko boljše, sicer pa so na celotnem območju obravnavali tudi 6 prometnih nesreč s pobegom, vendar so vse povzročitelje pozneje izsledili. Policisti so izvajali tudi represivne ukrepe in to zaradi vinjenosti voznikov, neprilagojene hitrosti, neuporabe varnostnega pasu in čelade pri motoristih. Od januarja do konca marca letos so napisali že 283 predlogov sodniku za prekrške, izrekli so 2056 mandatnih kazni (zraven se pri štejejo še plačilni nalogi), lanska statistika pa kaže, daje bilo lani napisanih samo 156 predlogov. Komandir Kopše je povedal, da so največ predlogov napisali zaradi vožnje pod vplivom alkohola (103), 587 voznikov so kaznovali, ker niso bili pripeti z varnostnim pasom, 1140 voznikov je prekoračilo dovoljeno hitrost, 60 so jih mandatno kaznovali zaradi neprilagojene hitrosti in smeri vožnje, nekaj zaradi neuporabe varnostne čelade, neupoštevanja prometnih znakov, nekatere pa so kaznovali tudi zato, ker so bili brez vozniškega dovoljenja. ZELENA MEJA PREDSTAVLJA TEŽAVE Zanimiv je tudi podatek, da je kar 24 kilometrov obmejnega območja, t.i. Zelene meje, ki jo pokriva PO Podlehnik. Teren je zelo razgiban, na območju majšperške občine skoraj neprevozen, pravi komandir Kopše, dve najbolj kritični točki pa sta okrog mejnega prehoda Gruškovje in Leskovec. Kljub rednemu nadzoru, pa so policisti PO Podlehnik v prvih treh mesecih tega leta že obravnavali 24 oseb, ki so v osmih primerih poskušale ilegalno prestopiti našo mejo, lani v enakem obdobju je bilo takih oseb 16; največ ilegalcev je bilo državljanov Turčije, Romunije, nekaj Makedonije, BIH, prišteti so tudi državljani Kitajske in Bangladeša, vsi ti so v glavnem ekonomski emigranti, ilegalno pa so državno mejo prestopili tudi Slovenci, prijeti pa so bili zaradi tihotapstva. Komandir Kopše pravi, da se na svojem območju ne srečujejo z ilegalnimi zaposlitvami delavcev. Podlehniški policisti so v prvem trimesečju letos obravnavali še 13 požarov (največ travniških), ki so nastali ravno v času prepovedi kurjenja v naravi in v devetih primerih je bilo ogroženo tudi premoženje, vsi požari pa so se končali brez kakih večjih posledic. Komandir Kopše k temu še dodaja, da poleg naštetih statističnih podatkov kakih drugih odmevnih dogodkov policisti v tem obdobju niso beležili. DOGODKI IN ODMEVI »CESTE SO SLABO VZDRŽEVANE« Čeprav varnost na cestah v občini Videm na prvi pogled ni videti ogrožena, so pa na drugi strani slabo vzdrževane ceste, tako državne kot občinske, pravi komandir Adolf Kopše. Že na sami regionalni cesti Videm - Leskovec je veliko udarnih jam, nekaj občinskih cest pa ogrožajo tudi plazovi, ti so največkrat nesanirani, neustrezno zavarovani, na splošno pa ima občina Videm mnogo boljše ceste -asfaltirane, kot marsikatera druga občina. Slabost marsikatere ceste je po mnenju komandirja Kopšeta ravno ta, da je na nekaterih cestah že slaba signalizacija, ki pa se bo tako kmalu morala spremeniti z novim Zakonom o varnosti v cestnem prometu in PO Podlehnik o tem že pripravlja poročilo. Udeleženci dneva odprtih vrat policije v Vidmu pri Ptuju VARNOST OTROK MED POČITNICAMI? Že nekaj let v času pred šolskimi počitnicami policisti oddelka Podlehnik opozarjajo otroke po osnovnih šolah, da le-ti ne bi pozabili na varnost na cesti, na previdnost, zato se o tem pogovarjajo tudi z vodstvi šol, vendar pa tudi v času počitnic posvečajo pozornost mladim udeležencem v prometu. Že sredi avgusta policisti ob pomoči vodstva šol naredijo načrte varnih poti v šolo, ugotovijo spremembe v infrastrukturi na posameznih območjih obeh občin, cel september pa je po besedah komandirja Kopšeta še kako pomemben za varnost šolarjev. Policisti v septembru nadzirajo promet v bližini OŠ Videm, Leskovec in Majšperk, drugje so nekoliko manj prisotni. In kaj komandir PO Podlehnik Adolf Kopše svetuje mladim pred pričetkom šolskih počitnic: »Dragi šolarji. Policisti vam svetujemo, da se tudi v času počitnic ravnate po prometnih predpisih, da ne pozabljate na druge udeležence v prometu, za hojo in vožnjo uporabljajte varne površine kot so pločniki in skrajni robovi cest. Poskrbite, da bodo vaša kolesa popolno opremljena, da boste pri vožnji uporabljali varnostno čelado, odsevnik, pri vožnji z motorjem pa imeli prižgane luči. DOGODKI IN ODMEVI ■125F- Kadar boste sopotniki v avtomobilih in še niste udeleženci, to vam policisti seveda odsvetujemo, stari 12 let, sedite na zadnjem sedežu in pripeti z Pazite tudi, kje se boste igrali in rolkali, da to ne varnostnim pasom. Opozoril bi še na mnoge bo ravno na cesti in predvsem poskrbite za svojo nesreče s traktorji, ki se pripetijo ravno v času varnost.« potnic in pri katerih so ravno otroci velikokrat TM AKTIV ŽENA LESKOVEC, TD KLOPOTEC LESKOVEC, OZVŽ PTUJ - KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA IN OBČINA VIDEM RAZPISUJE TEKMOVANJE ZA NAJLEPŠE UREJEN DOM V OBČINI VIDEM POD NASLOVOM UREDIMO NAŠE PODEŽELJE Z namenom, da bi imeli čim lepšo okolico domov in ohranjali kulturno in arhitekturno dediščino naših vasi, bomo letos tretjič izvedli ocenjevanje najlepše urejenih domov v občini Videm. Izbrali bomo najlepše urejen dom v vsaki krajevni skupnosti (Leskovec, Videm, Podlehnik, Dolena in Sela) izmed njih pa najlepše urejen dom v občini Videm. Do konca junija bomo zbirali prijave za tekmovanje najlepše urejenih domov. Prijave lahko pošljete svetovalki za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti na kmetiji Slavici Strelec na naslov OZVŽ Ptuj, Ormoška c. 28,2250 Ptuj, ali na sedež občine. Rok za prijave je 30. junij 1998, komisija bo obiskala vse prijavljene domove do 30.j ulij a. Ko se boste odločali za to, ali boste preiskusili lepoto in urejenost svojih domov, naj vam bodo v pomoč tale merila. 1. Urejenost doma in okolice s cvetjem in zelenjem - Krajini in svojevrstnosti arhitekture doma prilagojena ureditev zelenja, - izkoriščanje danih možnosti ureditve s cvetjem in zelenjem glede na letni čas, - ohranjanje krajevne tipike pri urejanju okolja (ograje, brajde, ute, vodnjaki, tla). 2. Kakovost arhitekture - Glede arhitekturnih rešitev; pri starejših obnovljenih domačijah ohranjene sestavine značilne stavbne dediščine in tistih značilnosti, ki določajo stavbi pokrajinsko in naselbinsko razpoznavnost; arhitektura nove stavbe se mora vključevati v stavbno tipiko svojega okolja, uporabljeni materiali ali prostorske ter likovne rešitve pa naj bi bile usklajene z lokalno in regionalno tipiko itd. Organizacijski odbor IZDAJATELJ: občina Videm, Videm pri Ptuju 42, 2284 Videm pri Ptuju, tel./fax 062/764 120 * GL A VNI IN ODGOVORNI UREDNIK: Tatjana Mohorko * TEHNIČNI UREDNIK: Ivan Vitičnjak * LEKTOR: France Planteu * OBLIKOVANJE IN TISK: Lories d.o.o., Ruprova 8, 2204 Miklavž na Dravskem polju * STROKOVNA SODELAVCA: Anton Kovačec, Nataša Zagoranski * Na osnovi mnenja urada vlade za informiranje RS št. 23/90-541/96-12 se za glasilo plačuje 5% prometni davek * Glasilo NAŠ GLAS je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi urad vlade za informiranje RS, pod zaporedno številko 1332 * Glasilo je brezplačno * Izhaja v nakladi 2.300 izvodov. DROBNE INFORMACIJE Domoznanski oddelek 35 NAŠ glas 1998 Ljudske pevke iz Zg. Leskovca Ljudske pevke iz Zg. Leskovca so maja letos izdale svojo prvo kaseto, na kateri so zbrane ljudske pesmi iz Haloz. Snemalec in producent j e bil Ivo CIANI, založnik pa Radio Tednik, d. o. o., Ptuj. Kaseta z bogatim izročilom ljudskega petja je naprodaj tudi v Krajevni skupnosti Leskovec. Občina Videm je z novimi prostori dobila priložnost, da se v bodoče v občini lahko sklepajo tudi zakonske zveze. Upravna enota Ptuj je tako županu naše občine dala pooblastilo za sklepanje zakonskih zvez. Takoj po 1. občinskem prazniku bodo novi prostori že na voljo. 352(497.12 Videm) ... lili lili I ll i mul 6001346,2 -g S £ Vse informacije dobite v upravnih prostorih občine. c.„ss. ',RADBA - PONOS OBČINE IN VIDMA foto: Langerholc