Stran 2. »OORISKA STRATA« »gospodična« heerka. Mati jo zavije na trg, hči pa v modno trgovino. Kdo In hodil s siarko prodajat eresnje, ko je vendor tako prijctno iimiti svilo in sipati denar! Le »nobel« bodimo! ' Grem dalje. Vračajo se s sejmu. lidino kravico je pi'ljal na jjrodaj, da In obul, obleke! in nasitil hičnc otroke in pot; lutal še boll nenusitljivc in laene upnike. Pa ni prodal. ker ni mogel skoraj zastonj prodati edinc živali. Otožen hodi po cesti in začu- den posluša vpitje, Id prihaja iz bliž- nje gostilne. Tarn pijejo liter za li- troni in vino leee po mizi. Kaj zato! Naj stradujo žena in otroci. naj gre vse v »inaloro«, pijan je treba bid! Hripuva, razkricana pesem doni iz zukujenc sobe in kletvina se mesa med njo. Pač res: piti in kleti pa zna- jo nekateri, v tern so lahko celemu svetu v »zgled«! Kur se godi v me- stu, se pomivlja nedeljo za nedeljo po deželi. Kaj zato, ee propade kine- tija in rnbezen odnese hišo — gostil- niear ne sine propasti, njegov knp mora rasti! To so prizori, ki jih gledam skoro dan za dnein. V nedeljo je treba se- veda še več phboljska. Takrat se zgrne mladina iz okolice okrog vrat, ob katerih vise slike, polne nugih fi- gur. Nad vhodom brni zvonee. Kino. Pa gredo skozi vrat a par za parom in se vračajo s satmtskim nasme- liom in podlirn numigoyaniem. Ka* lioeete, jnd mora živeti, eetudi se proda poštenost! Dovolj, še več kot dovolj! Samo nekaj prizorov sem opisal. najboll zalostne pa zamolam, ker jih kolic- kaj pošteni človek gnusi. Jaz pravini, da je nekaj gnilega nail nasini rodom in da je treba to gnilo- bo ozdraviti, čeprav s tezko operaeijo. Sturisi, posebno vi, slovenski oee- tje, kaj pa vi pravite? DNEVNE VESTI. Duhovniške vesti. Vic. g. France filiš, župnik na Bit-, koveni bo oben cm upra/vljal Gnaho- vo, vlč. g. Ivan Leben, kurat na Li- bušnjem bo irpravljal Kamno, vlč. g. Alo.izij Lojk, zu'pni upravitelj v Ja- gerščah gre> kot župni upravitielj v Nemški Rut, žnpnijo Jageršče bo u- pravljal vlč. g. Jože Ivančič, župnik v Šebreljah. Opomin. Tajništvo K. D. Z. in PoMtičnega društva »Edinosti« opozarja stranke, da morajo dovoljno fra;nklrati sivoja pisma. Tajništvo je rnoralo že šest- krat plačati poštni upnavi kazen, ker so foil a pisma prenraio frauikirana. Za naprej bo tajništvo vsako pismo zavrnilo, ki ne bo dovoljnO' frankira- 110. To storimo neraidi, a ncmarnosti nekaitcrih strank ne bomo podpirali. Tainištvo. • Pripombe k dopolnilnemu dohodninskemu davku. 1. Mnoge sfranke se rnotijo pri pomnoževanjii obdačljivega dohodlka (katastralnega iznosa) pri zemlji- škem davku. Vzorci predpisiijejo, da se mora katastralni iznos pomnožiti štirikratno. Odlok, ki je izšel. ko so bili vzorci za prijave že dotiskani, pa določuje, da se mora katastrailni iz- nos pomnožiti samo trikratno. 2. Dopolnilni doh. davek bodo za letos prizadeti davkoplačevalci p^lač-av- ii samo polovično in sicer v obrokih 10. avg., 10. oktobra in 10. diecermbra. 3. Nanieščencem, ki so podvrženi dopolnilnemu doh. davku, bcxdo ]>ri- stojni uradi pričeli odtrgovati toza- devne davčne zireske od 1. julija 1925. dalje. Tajnistvo K. D. Z. v Gorici. Pod bremenom časti. Polboga Oabrijela d'Annunzia bo- do imenovali za senatorja. Dali mu bodo tmd'i najvišje odlikovanje: o- vratnico Annunziaite. Doscdaj ima že toliko naslovov, da bi rmi bila vsaka vizitka prekratka. Upravi državnih železnic! Na progi Oorica - l3odbr;dio želicz- niška uprava zelo slabo skrbi za pri- nicrno udoibnost potnikov. Včasih je številoi potnikov res bo:lj piolo in so vozbvi zlasti v zadiijem dclu proge redko zased'cni, včasih pa je do Ka- nala ali Sv. Lucije tak drcn in stiska- nje, da1 je naravnost mučno. Zlasti kadar so v Oortici tržni dnevi, je pn zjutranjem vlaku taik naval na vlak, da se potiniki koinaj zbašejo v vago- nc. Od Avč proiti Gorici navadno ne do'bi nihče več sedeža in mora na desetine in stotine ljudi v gneči stati. Ali bi železniška uprava vsai v iaki'i dme'h ne priiklopila vlaku lahko še en voz in tako vsaj deloma olajšala ix>- tovanje? To je njena dolžnost, zato to tudi odločno zaihtevarno. Saj ven- dtir niso potniki radi železnice tu, temveč železnica radi potnikov. Že- lezniška uprava, zgani se! Kako nastane nova postava? Ital.ija.nski senait je moral ])rod kratkim rešiti težko nalogo. Predlla- gan je bil za; sanatoria fašist in bivši vladni namestii^k \r afriških kolonijah Oevecchi. Senat ga pa ni hotel is,pre- jeti med se. Pa so si poTiiagali, zvite l)iiče. Skovali so nov zakon po kaite- rern so vladni n'aimest'niki ali guver- nerji v isti stopnji kot krialjevi posla- niki. In kot taki iniajo potrebno kva- lifikacijo za seiiatorje. Kar še ni, se lahko vs£ naredi. Niso se strezniH. Zadnjič smo poročaili. da boidk) najbrže bolgarske atentatorie pomi- lostili, ker si niso menda popohioina na jcüsne'jTi glede n.ii-Ii krivde. Zadnje vesti iz Sofije pa trde, da so jih obe- sili v sredo zjutraj ob S. uri. Raizcn teh so pa .med tern še nekaj drmgih •oseb polovili, d!a jih obsodijo in ii:s'mr- te. Cankov se še koplje v krvi. Obiski. Pred dnevi je niinistrski predsed- ! nik Mussolini .skrivirostno zginil iz Rima. Javnost je ugibala sem in tia, kam naj bi šel. Koučno je pa le pri- sla brzojavka od Ch'rdskega jezcra, da je Mussolini prise! na obiske k n'Annunziju v njegovo vilo. Zdaj je pa nastala nova uganka za vse liste, kaj naj poTiiiani ta obisk. Nekateri so miienja, da hoče Mussolini pridobiti n'Annunz-ija za is-e, ker je ta kot biv- ?.i bojeviiik z nastopom fasizma pro- ti bojevniski organizaciji zelo malo za'dovoljen. Olavni snoparski listi pi- Šcio z d obeli mi črkami, d'n sta se obn voditclja novc Italijc O'bjcUi in po- Ijubila. Velik sprejem. Dne 7. junija se bo obhajala 251et- nica kraljevega vlada-nja. Ta dan bo- sta kralj in kraljica sprejela v slo- vesni avdijenci nad 20.000 ljudi, ki bodo za&topali najrazličnejše orgčini- zucije iz vseh dclov države. Od vzvišenega do smešnega. L. 1917. je italijanska mornarica na hraber način potopila avstrijsko kri- žarko »Wien«, ki je imela nailogo. d!a !)rani tržaško pristanisce. Prejsnji teden so začeli to potopljeno lad jo dvigati, da jo postavijo v večeu spo- niin italijanske hrabrosti v nairodni iiiuzej. Komaj so dvignili nekatere ladjine dele iz brona in medi, že je skočil ziaven carinski uradnik in po- kazal plačilni nalog za 2500 lir, če hočejo dele razbite ladje spraviti na- prej. Točno poslov.mjc je kajpak 1-eipa čednost vseh uradov. Kdo je pravi delavski zastopnik? Na delovni konferenci v Ženevi so odposlanci nckaterih držav ostro ua- stopili prati overovljenju pooblastila itill. posl. Rossonija, ki zastopa fa- šistovske delavske sindikate. Ute- meljevali so svoj nastop si tern, da so d'cjali: »Pravi delavski zastopiiik je le tisti, ki ni izvoljcn pod! nikakim pri- tiskiom, ainpak uživa polno zaupanje vseh delavskih slojev.« Proti Nemcem. »Oazzetta Ufficiale« od 25. maja 1.1. št. 120 prinasa kr. odlok oidi 16. apri- la 1925. št. 6C7, ki izroča vso oblast glede imenovanja dbčinskih tajnikov na Tridentinskeni pr.efekturi. S tern odlokoin je uničjiia tudi najmanjša avtonomija nemškib občin. Za tajni- k'e določa novi odlok prcccj mastnc place na račirn občin in še posebno nagrado na račun državne blagajne. Kdo jih bo deležen? Nova vrsta miličnikov. Viadti misili ustanoviti še eno vrsto fašistovske prostovoljne mil ice. Ta bo prideljena paštain. Miličnike bo- clio tudi iz-uc.il v vseh poštnih in br- zojavnih poslih, dai bodo lahko takoj liastopili, če hi uradništvo stavkalo. Nasilje ne rodi trajnih uspehov. (llavni tajnik fašistovske stranke Farinacci jc izdal ukaz, ki svobodo- Ijubni in kulturni ltaliji ne dela časti pred ostalim svetom. Dolocil in u- kazal je, da pokrajinski fašistovski odbori ne smeju vcč sprejeniati v svoje vrste državnili nastavljencev, Ki doseda.i sc niso vpisani v fašistov- i.ko stranko. Oni. ki 7t iiina.io izkuzni- co, jo lahko obdrže. Po domače po- vedano: Parinacci grozi uradništvu z bičem. Drži se sredinjeveškega. nem- škega načela: »WiWst du nicht mein Priider sein, so schlag ich d.'ir den Schädel du! (Če nočeš biti moj pri- jatelj, ti razbijern glavo!)« Oni urad- niki, ki dosedaj niso hoteli kloniti pred nasilnim strankarstvoin. naj bi bili na. ta način zaznamovani in ob- sojcni. Po vseh dosedranjih izkustvih bi morala fašistovska stranka pa menda že vedeti, da z grožnia.mi pri- dobljeni »prijatelji« nikoli niso za- ncsijivi, temveč naäneva'rnejsi na- sprotniki. Zaslepljenast in zalctslost sta zdo slabi politični histnosti. Slovenci v Rimu. V torek 26. t. m. poipoldnei so se odpeljaÜ slovenski roniarji iz Lju- bljanske in lavantinske Skopje v Rim, Zvečer so dosj>eli iz Ljubljane v Trst, od koder so ponoči nadaJjevali svojo pot proti večnemu mcstu. Vseh ro- marjev je okrog 650. Z njimi sta lju- bljanski škof dir. Jeglič in lavantinski d!r. Karlin ter razni drugi odličnjaki kot posl. dr. Hohnjec, vseučiliški prof. dr. Slavic in diugi. Svojim slo- venskim bra torn žalimo srečno pot! Časopisna zapora. Na Ccškein je vlada sklenila, da prepove p-ro'dlajati kar kaikih sto ino- zcmskih časopisov po državi. Baje so vsi ti pi'sali v proti državncm smislu. Potemtakem ima jo pa Cehi dosti so- vražnikov. Preveč jezikov. Na delovni konfe-renci ki zbonije te dni v Zenevi, je prišlo do spora, v kakšnih jezikih naj se voidSjo razpra- ve. Nemci, ki imajo načclstvo v treh važuih pododsekih, so zahtevali, da hndi nemiščina enakopravnai francos- čini. Tedaj pa planejo po koncii po- nos-ni Španci in hočejo, naj se pa tudi v njih jeziku razpravlja. Ce bodo Dustitia fundamentum regnorum. Ta napis, ki pove globoiko resnico, da se država razsuje, če ni več pra- vičnost merilo vsega njenega jav- nega življenja, je blestel na Dunaju nad1 vhodom v neko vladno palačo. Te besede, ki jih ni mipisal brez- nravni Macchiaveli, ampak, ki so po- gnale same od sebe, ker je tok člo- veške zgodovine tak, nam prihaja jo le prevečkrat na misel, ko razmišlja- Ttio o svoji usodi. Koliko kolon naših Časnikov smo že napolnili s stavki, ki jih ni i)isalo mrtvo jeklemo pero, bili so porojeni v naših srcih, nam jih je izgoltala naSa1 jedka bol. Ker priznavamo zgodoviuska dej- ;stva, zato STTIO se takoj z vsem razu- nievanjem vživeli v nove povojne razmere, Odrajtova'li smo prej kr- vne in denarnc davke oni državi, da- nes jih lojalno kot pravi državljani in kot resnični kristjani odlrajtujemo drugi. Nikdar se še ni slovenski rod, ki živi na1 grudi od Triglava do ja- dransikih čeri, odirökel te svoje držav- ljanske dolžnosti. Le eno je zahtevai v imenu pravičnosti in človečanstva: sprejcli smo dblžnosti, dajie nam tu- di postavnih pravic. Naše ljudstvo je za'htevalb ix> svo- ii'h zastopnikih, naj mu puste njegove šegi^ in navade, jezik in kultiiro, naj mu omogocijo gospodarsko življenjc | in naj vpoštevajo, da je država dol- žna se ozirati na želje in potrebe nad pol miljona Slovanov, italijan- skih državljanov. To in nič več smo zahtevali, ker nas tako učita pravo in zgodovina, da je to naša pravica, še več, naša diolžnost. Te dolžnosti nas uče sa,mi rodo- ljubni Italiijani. V čctrtek zvečer »se je vršilo v goriškem italijanskem Alojzijevišču veliko slavje. Blagoslo- vili so neko zastavo. Pri tcj priliki je prvi goriški mestni dostoianstvenik ob navzočnosti številnih 'dlrugih visokih oseb in velike liinožice takole vzvišeno govoril: »Ta ple- meuiti ItaHjan«, mislil je na pred- stojnika zavoda, kjer sie je slovesnost obhajala, »nas ni učil, ko smo ječali pod tujim jarmom, naj vpijemo na glas in po ulicah »Evviva Italia!«, ne, on jc milo dejal: »otroci, ne vpijte po trgih in ulicah; to nas ne reši; pravim vam le, učite se ljubiti svoj materni jezik, vcepite si v mJada sr- ca italijanske soge in navade, gorite 1 v ljubezni do svojili ljudi, ki se zvi- jajo po/d tujcc'vim bičem. To ste dol- zui nad'i Boga, ki je dial zapoved, naj ljubimo svoj narod!« Tako govori Italijan v imenu Boga. Mar smo mi Slovenci odvezani od te svete posta- ve? Nam mar ne narekuje ta iste lju- bezni do vsega, kar je naše? In če nam, potem pač zahteva pravičnost, dia se smemo boriti za svoje praivi- ce, da smemo doikazovati pred vsem svetom na ves gias, da biva- mo tukaj. A zgodilo se je, da nas hočejo u- radtio zatajiti. Češ, malo jih je, kr- dcke surovih ljudi bnez kulture, ki morajo pač biti zadovoljni in veseli, če jili odnavadimo, kar je njim lasiino in razglaisimo, d:a niso, kar so. Uradna statistika je objavi'la, da jc v mejaii kraljevine Italijc, oziroina v Julijski krajini 1c 258.944 Slovencev in 92.800 Hrvatov. Vsi ostali, to je 530.130. pa so Italijani. Dosl'cj jc ves svet računal, tudi mi saimi smo bili tako naivni, da je na Primorskem prieko pol miljona Slovanov. Tolik- šno število Slovencev, ikot 'je nava- jajo uraidni seznami za celo Primor- sko je živelo samo na tleh bivše Oo- riško-dradiščanske. To so dognala avstrijska oblastva, ki niso bila pri- jazna. Niti nas niso štela po mater- iicm jeziku, ampak so jemala v po- štev »občeval- nem« jeziku je tu kar odnehal. Isto se menda godi danes. Seznami govo- re o i parlanti italiano, sloveno... ne pa o luaternem jeziku posameznika. Na tak način bi lahko šteli n. pr. don Perosija, slavnega sklaidiatelja, ki se je učil slovenščino, kar za Slovenca. Tak način j>rivede do nesmisli. Po- tem radi priznaimo, da je »i parlanti italiano«, kot stoji tudi v »Piccoln«, cez pol miljona; mi si upamo trditi» da jih je cdo vec! Naj uaveidbmo, kar se here v uče- nih knjigali dunajske gcografske a- kade-mije. V 58. zvezku je pisano, da je pri sestavi seznamov po občeval- nein — kamoli po »i parlanti« me tod i — jeziku odprta prosta pot samovo'lji ura.dnistva in oblastev. Nacionalistične težnje popisovalca se sploh ne rnorcjo tukaj brzdati. Zato imajo vse take statistikc silno malo znanstvene vrcdinoisti; šc manj pa se sme njih izsledke razkričati v med- narodni svet1 kot pravične in na njih >OORISKA STRATA« Stran 3. vscin ugodili, bo v Zenevi pravai ba- biJonska godlja. Potniški listi. .lugoskwanski vizuni staue od 28. maja dalje za eno pot 26.50 lir, zn v"ckrat skupaj pa 53 lir. Slavnost v postojnski jami. Na binkoštno nedeljoi bo tudi letos kakor vsako leto v postonjski jami velika pod'zemdjiska slavnost s sin- faničnlm. koncertom. Poročali smo 7A da bo vozilo ta dan v Postojno več posebnili vlakov, pri katerih bo voznina znižana za 40%. Posebni v|ak iz Vidma bo odliajal ob 6. uri zjutraj prcko Oorice, Tržiča in Na- brežine. Iz Ooricc bo odšel oh 7.01 Uri, iz Tržiča oh 7.53, iz Nabrežine °b 8.45. V Postojno ho prispel ob 10.50. Ta vlak odliaja iz Postojnc oh 17.40, privozi v Oorico ob 20.32 in v videm ob 21.40. Dva poscbna vlaka vozi t a iz Trsta: prvi ob 7.35, d.rugi °b 13. uri. V Postojno privozita ob 10.30, odnosno ob 15.40 uri. Vračata se združena ob 19.55. Iz Reke vozi Posebni vlak oh 8.40, gre skoz-i §t. peter na Kraisn ob 10.58 in prispe v Postojno oh 11.20. Vrača se ob 18.45 "a Reko. kamor dbspc ob 20.55. Pet! Posebni vlak vozi iz Bsmetk, odkoder °dhaja ob 7.05 in pride čez Tržič in Nabrcžino ob 13. uri v Postojno. Od- haja nazaj v Benetkc ot> 8.25. Za 40% znižana vozniiui pa ne velja sa- Ir|o za posebne vilake, temveč tudi za Y&e redne vl:ake, ki vozijo iz omien- tenib mest v Postojno. Vozni listki ye'jajo pet dni, od dncva ko so bili fes-tavljeni. Junaški raziskovaiec. Znani raziskovalec lcdcnili poljan n-a^severnem in juzrieni tečaju Nor- Vežan Amundsen, se je letos pripra- vil> da odkrije s pomočjo letal sever- ni tečaj. Vst znanstveni krogi hi raz- fie vladie so junaškega moža in nje- Kove sprcni'ljcvalce, ki se bore z na- r^vo opremili z vsem potrebnim za cxpedicijo. Z laidjami so pkili koli- *°r so moglj daleč proti severu. Po- tem 'sta se pa ladji ustavili in Amund- sen je s par tovairiši odletel z zra- koplovi na tečaj. Zdaj pai že ni peti daii^ nobene vesti o tej eeti Iiraibrih l^ož. Ves učcni svet je v stralni, da Je tudi to pot zabtevala severna na- rava žrtve od slabotnega človeka, ki '1(>cc odkriti njene tajne. Škipetarska država. V Albaniji so se zopct začdi stre- 'Jati in pobijati. Zdaj boeeio vreči Ahmed bega Zogu. Pregnanci in pri- staši prejšnjcga gospodarja Fan No- ''Ja se zopet vračajo v domovino in Sestavlja.jo vstaškc tolpe. Albanija je P'ic res ne samo po prebivalcili, am- pak po vsem svojem dubu divja- ska. Vsaka dva ineseca si menjajo V'ado, če ne zlepa pa zgrda. Lc naprej, dokler je še vetra kej... V Florenci so v torek ponoči »ne- zuunci« zažgaJi 14 stojnic, kjer pro- da ja jo časnike in so vdrli v prodajal- no nekega komunista, ki je prodajal časnike. Fašistovsko vodstvo je iz- dailo proglas, kjer obsoja vsa taka nasilja. — V Padovi so napadili in razrušili, kakor poroča »Piccolo«, sedež libcralne stranke. Odnesli so tudi zastavo. O napadu na urodništvo katoliškega lista smo že pisali. Mestne novice. * Nov zuvod. V Qorici se je usta- novil nov zavod za pospešcvanje obrti. Za vzdrževanje te«:a zavod'a bo- do prispevali: ministrstvo za narod- no gospodarstvo lir 40.000 na .leto; furlanska deželna uprava Lir 9.000; goriško mc&to lir 5.000 in tr^ovska goriška zbornica lir 1.000 na leto. Ravnatelja bo plačevalo tudi imeno- vano ministrstvo, za prostore in luč lx) pa skrbela trgovska zbornica. Ko hi zavod tudi nain koristil?! * Kriza v občinskem svetn. V na- šcin g{>riškein občinskem svetu ŽJ več mesecev ni vse tako kot hi uioralo biti. Holgo časai sc je skušalo nepri- jutno .-itanje prikriti in zamolčau, to- da končno je javnost le zvcdfcla, da vladajo med olx:inskimi rnožmi c-stri spori. Pred časom je zato občinski odbor oldstopil in so prišli na vodstvo obcine dru'gi možje. Račiinalo sc jo, da je s tern kriza poravnana. Toda pod pepelom je tlelo dalje in zopet so se širile različnc govoricc, ki so pri- čale, da obstojajo še vcd'no nespo- razumljenja. Glasen izjraz so dobili ti spori z ostavko ohčinskega odbor- nika drja D'Osvalda, katero je po- dal v eni zad'njih sej občinskega od- bora. Za, vzrok ostavke je navedel dr. D'Osvaldo dcjstvo, da je on - občinski od'bornik -- kot zdravnik bohiiške blagajne odvisen od njene- ^ra izrednega komisarja, ki je ob- eneim občinski uradlnik, kair nikakor ne grc skupaj. Občinski odlbor je po daljšem razpravljanju sklenil, obrniti se na omenjenega izrednega komi- sarja bol. blagajne z zaibtevo, naj od- stopi kot komisar, Zupan Bombig je pa zadevo zatneckal, tako posnema- mo po italija/nskih liis'tib, ter spravil D'Osvaldovo ostavko prcd občinski svet. Vsled tega sevedia nova nevolja in še vedno nerešena kiiza. Če trpe pri tern goriški nieščani, kd'o bi se zato mcnil! Saj so polilevni! * Cene kruha. V zadnji številki na- šega lista smo objavili opravičene pritožbe nekega meščana o krušnili cenali. Mest no županstvo je objavilo. da so se ccne krubu znižale. v resnici je pa ostalo pri starem. Iz vrst p€- kovskih rnojstrov ])a smo izvedeli sledeče: Takoj, ko so peki izvedleli za dotično naredho, so se obrnili do ix>dlagi usmeriti diržavno politiko r'apram narodnim rnanjšinam. Ker bi predaleč zašli, če bi hoteli ^^vajati še druga znanstvena dejstva jj'ede Ijudskih štetij, se otnejimo na ^ratko le na eno. Jezikovna meja tsifcU dvema narodnostima je gotovo ^obra opora na katero smemo za-ne- Jljivo opreti svoja razmotrivanja o ^cvilu narodnosti kake dežele. Vze- jjiimo slovensko - italijansko jezi- ^ovno mejo na zapadu. 2e dolga de- Setletja se vleče ta meiia rned temi °bčinami: Devin — Tržič Doberdoh — Ronki Opatjeselo — Zagrad Sovocfaije — Fara Podgora — Ločnik St. Horjan — Ločnik Kojsko — Kopriva Medana — Krmin Bi'Ijana — Dolenje Kozhana — Dolcnjc. Obcine na levi so z 90% prebival- I stva slovenske, občine na desni prav j'iko z 90% italijanske. Izjemi sta le ^olenje v prid Slovencem, Devin v Prid Italijano.ni. Ta meja se razteza °d morja pa do tolminskili 'hrrbov, kjer prehaja med Rezijanc. feto mejo je že približno določil tuidi zgodovi- nar in zeni'ljepiscc Czörnig, ki ni ni- kaikor slikal Slovencc v rožnatih barvab. Vojna tudi ni zasekala nika- kih sprememb. O tern se lahko vsak sam prcpriča, če prehodi to mejo od začetka do konca. Priznamo, da so se otokoma nasclili Italiijani za to mejo, a strnjeno le niso naseljeni, ra- zen če izvzanicmo rnesto Qorico. Torej, če bi biloi resnično število pol miljona pravili Italijanov, nc »i par- lanti italiano«, na Priniorskem, bi ta jezikovna meja morala tcči kje od Triglavskega slemena čez postojn- ščino na Snežnik. Ne bomo še dalje znanstveiK) raz- glabljali o uničevaiiju slovenske na- rodiiosti na papirju. Povedati pa mo- ramo te besede, siccr bi nam ple- incniti Italiliani sarni, ki bi jib morali mi posnemati v pravi domoviniski ljubezni, v obraz zabrusili. da ne za- služinio boljše usode, ker smo su- ženjski rod, ki se ne zna braniti v svoji topoglavosti. Mi jim pa odgo- varjamo: »Braniti se znamo, a nas ščit more in niora biti naša pretek- lost, naš meč pa pravica in upanje v pravičnost.« mestnega županstva s prošnjo, naj jim isto preskirbi zaloge navadne krušne moke, potem so prtpraVljeni tudi saniii cene znižati. Nikaikor pa ne morejo prodajati krulia iz moke St. 1 in finejse po znižani ceni. ko je v vseh drugib mestih ostalo pri starem, dokler se tudi cene ino'ki n^ znižajo. Zato je izdalo mestno županstvo nov odlok, kjer se določa, dla ostanejo ce- ne krulia iz fine bele moke po 2.40 lir kilogram. Navaden ljud'siki kruh pa se mora prodajati po 2 liri. * 14. junija bo vsak, ki žcli slišati lepo, umetno petjc, prihitel na koncert >Mladike« v Goirici. Kidbr je slišal zadnje izvajainje tega zbora ix)d tak- tirko niJadega zborovodje. gotovo tudi topot ne bo zamudil. Tu bo imel piiliko slišati Vodoipivčcvo »Noč na Adriji«, ki je bila v .lugoslaviji na- giiijena s prvo nagraido. Na spore-du so tudi težki, a globoki Kogoj, naša sra.a in ljuba znanca Ad'amic in Ku- inar in cel,a vrsta drugili skladfnteljev s svojimi najkpšiini umetninami. Pri tem koncertu se bodo tudi prvič pcli solospevi nekega našega domačega skladatelja, ki še ni toliko znan v gla,sbcnem svetu. Solist Bratuž, nje- govib znanih vrlin nočemo ponovno poudarjati, ho gotovo iz njih izluščil najlepša zrna. Zbor bo pa, kakor nam pravijo, s svojim tiliim delom in vztrajnostjo — zadnje dni se skušavjo nekateri ncbogljcnci v »pravem« u- ttievanju plemenitcga ikulturnega tek- movanja vanj zaganjati z naivnimi stavki v dneviiem časopisju — dbse- gel gotovo tak uspeh kot pri svojem /Trdnjem uastopu. Solkimski most. Po nei>rjstanem straliu, ki so ga vživali potniki, ko so se vozili čez zasilni železni most nad Sočo pri Solkanu, so venidlar! oblastva uvidela, da bo le trejha: poprave. Voj- ni žclezni most je bil baje narejen le za kaka štiri leta. Vlaki so pa čezcnj vozili že men da šesto leto, tako da so se ljudje že resno bali. Zdaj pa kair mrgoli pridnih rok pri mostii. Zidali bodo ])rav takega kot je bil prcd vojsko, s tistim drzno izpel.iani.-m lo- korn, ki je bil znan širom sveta. Za- nimivo je tudi, da ga gradi has tisti iuženir, ki je sezidal prvega. Kljub dein pa ni promet nie oviran. :: Elektrarna ob Soči. Mestni svet ze skoraj pri vsaki seji razpravlja o elüktraredpriprave za elek- trarno. * Nasü so sc na javni ulici trije za- stavni Listki za. Mont. Hrani jih urad mestne polieije. Kdor jih je izgubil, naj se obnie tja;. Listnica Kmetsko - delavske zveze in političnega društva „Edinosti" v Gorici. 1. /\ Ä., Št. Vitl: Ob priliki zglasite se radi Vaše zadeve v tajništvu. Pi- smenega nasveta ne moremo dati, ker je Vaša zadeva zelo zaimotana. Potrebujemo točne podatkc, ki nam j111 morete id'ati samo ustmeno. 2. Č., ükve: Kaiko je uredil M. svo- jo vojnoodškodninsko zadevo? Ali je M. govoril z N. po našem odgovo- ru v »Q. S.«? 3. / B. 93, Grivče Ajdovščina: Ob priliki zglasite sc v tajniLštvu. 4. B. )., Lokavec, Ajdovščina: Ob priliki zglasite se zaradi Vase zadeve v tajništvu. Prinesite s seboi vse do- kumente, ki ji'b hranite. 5. J. K., Čezsoču 32: Vprasanje je, koliko je tvrdka- dvignila na Vaš ra- čuii predujina in pri kateretm: za.vodu? Vi bi zamogli dvigniti le ostali zne- sek predujma, drugače bi pa niorali nadaljevati öbnovitveno delo z last- nimi sredstvi. 6. P. F., Lazna, Čepovan: Zglasite se oh priliki radi Vaše zadeve v taj- ništVn. Vaso zadevo je mogoče le ustmeno rešiti. 7. M. J., Ajba: Nhnate pravice. 8. /(. M., Tribiisü 77: Ne morete zahtevati; pravico do pokojnine je imela Vaša pok. mati in ne Vi. 9. /. P., Cerkno: Odgovorite na slcdeča vprašanja: 1. pri katcrem polku ste služili? 2. kakšno bolezen imate, oziroma rano? 3. Vase šljite zavarovalno polico tajništvu v pre- glecl. 11. F. R., Zudlog: Ce morete do- seči mirnim potom znižanje nscinuu je prav. S tožbo ne hoste dosegli no- benega uspeha. 12. N. S., Prestranek: •Poslancc Be- sudnja'k je sporočil tajništvu. da je žc dvakrat iDosredoval v korist pri- zadctih ddavccv na eraričncm po- scstvii. O uspebu Vas ohvestimo. 13. K. A., Štanjel: a) Prrza- deta stranka naj se oisebno zglasi v tajništvu zaradi koncesije. Naj prine- se s seboj tudi odiloke podprefekture. b) Olede 7. ni tainištvo še prejelo odgovora. 15. Pr. Fr., Gor. Novuki: Pravico ima'te. Ali ste že vložila prošnjo? Drngače je bil rok za vlaganje pro- šnje do 31. decembra 1923. Pri zdravniku. Bolnik: »No, kako je z mano?« Zdravnik: »Upanje lahko imate. De- vet slucajüv od diesetih te vrste kom- ča s smrtjo. Toda. vi ste p:i aneni rav- no deseti, die vet prejšnjih mi je pod1 nožcm zdihnito.« Pri odvetniku. »Veste kaj, prijaitelj«, rcče odvet- nik stranki, »vaša zadeva je v oči- vidnem nasprotstvu z zakoni.« »Ja, saj za to semi pa k vain pri- štl«, odvme ta. V družini. Oče pretepc nadlebudnega sinčka. Da bi mu bolj vtisnil v spomin, cemu jih je dobil, ga vpraša: »Veš, zakaj sem te z leskovko?« »Na, vidiš,« jeclja siniko, »najprej mi jlMi naJožiš, potem pa ne veš za- kaj.« Knjižeunost in umetnost. Nenavaden izum. Blizu Djakov^i na Hrvatskcm je župnik Mihajlo Bcsermenji prise! na zelo izvirno misel. Izumil je glasbe- ni pisalni stroj. To ibo največjega pomena za skladatelje, ki bodo lahko kar -piri klavirju sedeli, stroj pdteg njih. bo pa z največjo naitančnostjo beležil vse note in vsa glasbena zna- menja. V Zagrehu baje že itstanav- ljajo družbo, ki bo- ta izum vzelai v zakup. * * * 10 moskih in mešanih zborov, u- glasbil Peter Jereb. SamozaJožba. Cena 4 lire in pol. Sklatkitel.i nami je znan že iz predvojne dobe; naleteli srrio na njegove sklaidlbe tudi y »No- vih Akordih«. Zhirka vsabuje ]>et moškili in pet mešanih zborov. Na prvi pogled bi uvrstili Jerabovo mu- ziko v prvo dobo slov. romantike, kar tudi lahko storimo zlasti pri tno- škili zhorib, a skladatelj se poslužuje — sicer jako previdno — novih iz- raževalnih sredstey. Lepe in zanimi- ve so melodične linije, katerim je podložen v vseh pesmih lop, svež tekst. Mcšani zbori so mnogo boljši od moškili ter so izpeljani bolj m\ ši- roko in so jako prikladmi za nase zbore kateiräm se bo gotovo priljubila visaka pesein iz te zbirke. Obliike so zgrajene pravilno in Siroka izixil'java v mcšanib zborib ne dolgočasi. Emil Adamič: Šest pesmi za me&a- ni zbor, izdlal in založil Pevski od- delek Prosv. zveze; Oorica 1925. Med slov. skladatelji ima Adaniič zlasn d"obro in za naše zbore koristno la- stnost, da zn,a biti zanimiv, prisrčen in lep, čefprav se poslužiije vC-asih ja- ko skromnih glasbenih sredst-ev. Pričujoče ]>esmi so zlozcne deloma na narodno besedilo in človek res ne