Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne .... sprejemajo. === Za odgovor znamka 15 vin.
= Izhaja vsako soboto. =
Štev. 29.
V Ljubljani, v soboto 25. maja*
Naročnina:
na leto .... K 8 — pol leta . . . „ 4'—
četrt leta . . . „ 2"— Pesam&zna Številka 20 v.
— Inserati po dogovoru. =
Leto 1918.
MaJniika deklaracija
»Podpisani poslanci, ki so združeni v Jugos'o-vansk«-m klubu, izjavljajo, da zahtevajo na trmelju narodnega načela in hrvatskega državnega prava, naj se vse zemlje monarf>ije, v katerih bivajo Slovenci, Hrvati In Srbi, združijo pod žezlom habsbur ško-iorenske dinastije v samostojno državno telo, ki bodi prosto vsakega rarodneaa gosi odstva tujcev in ki bodi zgrajeno na oemokratičnem temeliu. Za uresničenje te zahteve enutnega naroda bodo zastavili vse svoje sile.
Dunaj, 30. maja 1917.
Dr. Baljak, Dr. A. Gregorčič, Dr. Krek, Dr. Sesardič, Dr. Fr. Jankovič, Šušteršič, Vjekoslav Spinčič, Dr. Otokar Rybaf, Dr. Vladimir Ravnihar, Eogen Jarc, Dr. Ivo Prodan, Janez Hladnik, Fran Pišek, Ivan Roškar, Jos. Gostinčar, Mihael Brenčič, Dr. Korošec, Dr. M. Laginja, Dr. Kari Verstovšek, Fon, Dr. A. Dulibič, Dr. Benkovič, Juraj Biankini, Dr. V. Ivčevič, Dr. A. Tresič— Pavičič, Fr. Demšar, Prof. I. V, Perič, , Dr. Josip Smodlaka, Jaklič, Josip vitez Pogačnik, Dr. Lovro Pogačnik, Dr. Melko Čingrija.
Za ciljem!
Čisto zgodovinsko tipično je postalo za kulturni razvoj našega naroda dejstvo, da si je narod osvajal in pridobival vedno širša tla na polju prosvete — redno — ne korakoma, ampak v zanosnih, nenadnih sunkih, skokoma. Preporodna doba je vse polna takih zgodovinskih pojavov, ki so bili vsi spočeti tiho, skromno, bili takorekoč v vsaki posamezni duši nujno vznikli po naravnem nagonu, po instinktu nekako — ob pravi uri pa so udarili na plan, naskočili teren in si ga tudi vselej pridobili. Često se je mislilo, da so te pridobitve, ti nenadni razmahi samo trenutni uspehi morda kake stranke, kake organizacije — morda veljavne oseba. Danes vemo, da je naš narod vse osvojene postojanke vselej obdržal in samo čakal, da se razgiblje vnovič — ne nazaj — ampak naprej. Za vse to je dokazov vse polno v političnem življenju, v literaturi, v glasbi, slikarstvu, organizaciji, posojilništvu — vsepovsod. Kulturni zgodovinar bi popolnoma lahko registriral vse dobe in v vsaki dobi trdno zabeležil te skokoma osvojene postojanke. Da niso bili taki naskoki, taki za naš mali narod naravnost velikanski uspehi brez mrličev, je jasno. Toda vselej je iz smrti priklilo novo življenje. Kljub temu pa, da je bila prav zadnja doba — doba organizacije in setve izobrazbe med ljudstvo, kljub temu, da je bila prav zadnja doba na polju lepih umetnosti značilna za tak napredek, ki je im-poniral vsem našim mnogo silnejšim bratom - blova-nom, kljub temu smo bili prišli do nekega hipa, ko smo iskali orijentacije ko smo se skoraj boječi vpraševali: In sedaj? Kam naša pot? Čutili smo, da je naš naro.' dozorel, pa videli smo, da mu piše vojska debelo mrtvaško knjigo, — slišali, da mu tujci že izbirajo sarkofag, kamor bi ga položili in napisali nanj: Ni ga več! Kot plahe ptice so se stiskali ljudje in še šepetati nismo upali. Usta so molčala, srce je hrepenelo — toda komaj, da je še upalo. Toda v tem groze polnem molku in miru je priplul orel, zakrožil v drznem zamahu s perotjo nad našo domovino, nato se dvignil kvišku, da smo ga videli vsi, in zakiical, da so ga slišali tudi pripravljeni pogrebci našega naroda: Kvišku ptica plaha — poglej svoj cilj! Kot v ekstazi je ostrmel narod, ko je izza svinčeno težkih oblakov, ki jih je prebila
perot našega orla — našega Kreka — zasveiilo solnce, zažarel cilj — najvišji cilj naroda: njegova svobodna samostojnost Nasprotnik se je ozrl v oči nasprotnika — in zagledal v očeh solzo, ki je žarela v istem žaru kot njegova in mu je klicala: Kljub temu sva vendarle brata I Troj cilj — moj cilj, tvoja domovina — je moja domovina in tvoja svoboda, moja svoboda. Hipoma je bil ves narod orijontiran, prodiranje prvih cet »e je pričelo — in danes je mobilizacija izvršena do zadnjega moža, kaj moža, raztrgano revno dete ve danes za naš cilj in v bedi in lakoti pozablja vse drugo in iztega roke po pramenih te naše zarje, ki prodira na vzhodu nove dobe naše domovine. 30. majnik je tisti dan, ki bo narodni praznik do zadnjega diha našega naroda, 30. majnik je slovesna overtura — zagrinjalo se je dvignilo, ves šum malenkosti je potihnil, vso nepotrebno navlako, vse spletke egoizma, vse je narod odrinil in se pripravil na veliki dan, ki mu tako gotovo zašije, kakor gotovO solnce po vzhodu ne zgreši svoje poti niti za sekundo in pri vozi na visoki poldan. — Prva obletnica majniške deklaracije — in kam je že prišlo solnce svobode našega naroda!
To ni korak, to je skok velikana, to je orkan duš, ki ga nikdo več ne pokroti, ne persekucije, ne krivice, ne boj, ne vlada, ne vsi sovražniki. Danes ve vsak otrok, kaj je, se zaveda vsak ubogi izgnanec, ki tiči v podrti luknji svojega doma, obdeluje svojo grudo in strada in umira za njo, ker je ne da in ne proda tujcu za nobeno ceno, ve in se zaveda, da je seme izkrvavega naroda in ker seme, zato tako dragocen kapital svoje domovine. Nimamo sicer še svobodne domovine — lepe Jugoslavije — ni še ustanovljena na zemljevidu, toda utemeljena je v dušah naroda. In te duše vedo, da se papirni zemljevidi morajo raztrgati in da se tudi dajo raztrgati. Umetne meje, po sovražni roki nam postavljene, ne zabranijo poti duha preko njih in na tej poti jih bo narod zrušil sam in si sam izvojeval pravico in svobodo. Vsi laži-politiki, ki se tolažijo, da je deklaracija samo fantom par glav, da je deklaracija otrok zavožene taktike, vsi ti naj gredo po domovini na naše tabore, vsi ti naj poslušajo ogorčene vzklike množic, naj zro valovje pluskajočih trum, ki ne poznajo in ne priznavajo nobenega kompromisa več, ne marajo nobenih drobtin, ki bi jih z gesto oholega bogatina metal kdorkoli njim beračem v dar — ki nič več ne prosijo in ne barantajo, ki zahtevajo, in sicer na pri-rodnem božjem pravu samo zahtevajo pravico svobode — vse drugo si bodo dale same. Mi smo orijentirani, mi imamo veliki skupni cilj — mi gremo za njim.
Toda nekaj ne pozabimo! Ne pozabimo, da je naš sovražnik na delu, ne pozabimo, dajeta zadnja osvojitev najtežja izmed vseh in zato žrtev in dela polna. Naj ne bo nikogar med nami, ki bi ne razumel, da so vse malenkostne koncesije, ki bi se nam in so se že ponujale od vlade, samo strup za naš narod, samo premišljene injekcije morfija, da bi Lah in Nemec in Madžar stanovitno glodali ob telesu naše Jugoslavije tako dolgo, da bi bila zglodana zadnja koščica. Vsaka taka politika — je politika smrti. Iz ljubezni nam ne dajo piškavega oreha, iz pravicoljubja nam ne dajo počenega groša. Le ne dajmo se slepiti! Svoj cilj, edini cilj, ki nas otme vidimo, zaeno pa vemo, da drugega cilja za naše narodno življenje ni. Vse drugo je smrt — sicer počasna, pa tem bolj grenka in tudi sramotna. Nič več se ne plašimo: Nismo več majhni —nismo nič več sami. Češki narod je v teh dneh manifestiral s svojo kulturo, s svojim nastopom tako sijajno, da smo lahko ponosni na tega brata, ki gre strnjen z nami v boj za nas in zase in ki v resni zavesti svoje moči, svoje edinosti, vse krivične udarce sprejema z
LISTEK.
PETER KLEMEN:
Pravda.
V	naši vasi smo imeli zlobnega soseda. Ko so pošteni ratarji sejali, je zlobni sosed tudi sejal, a njegovo seme je bilo podobno prepiru in njegove žetve so bile usodne in drage l^ikor mnogoletne pravde. '
V	vasi se je počasi in ne da bi kdo zapazil, naselila nesloga, mir je odšel bogve kam. Vaščani so se prepirali, pretepali in pravdali leto in dan. Temu ni bil po volji ta plot, drugemu je bila neljuba ona pot, tretji je hotel mejnik za en meter naprej, četrti ga je nosil neutrudljivo vsako noč na prejšnje mesto nazaj, krega in pravde pa ni bilo nikoli konec.
Hudobni sosed pa je sejal spomladi, sejal in branal je v jeseni, oral in sejal je ob vsaki uri, po dnevi in po noči, kadar je sodil, da seme ne more pasti na skalo in med trnje.
Ni bila to vas, kakor so druge vasi. Tu nisi slišal fantovskega petja v luninih nočeh in dekliški smeh ni žvrgolel na žitnem polju. Pred hišami ni bilo otrok, ob studencih se niso vrteli otročji mlini in žage. Vsi ljudje so bili nezaupljivi, čmerni in žalostni, le zlobni sosed onkraj vasi je bil vedno dobre volje.
Če si koga pozdravil, te je komaj pogledal, če si ga ogovoril, je šel nem in tih mimo tebe. Klopotci na njivah in drevesih so klepetali tako čudno, tako mrtvaško, kot velikonočne raglje, in ko so udarjali ob mlatvi v skednjih cepci, se je zdelo, kakor bi zabijali rakev. Krave v tej vasi niso mukale, ovce niso meketale, še osli niso rigali kakor po navadi, vse je životarilo mrtvo in žalostno.
Zlobni sosed onkraj vasi pa se je smejal in hodil na griček za vasjo gledat na belo cesto, ki pelje čez poljano neznano daleč.
Sredi vasi je stala mala, nizka cerkev, nebogljena cerkvica in tudi ta je nosila na sebi znamenje dolgih pravd in težkih prepirov. Nizka je bila in za silo le toliko pokrita, da ni deževalo na oltar. Svet-j niki so se držali čmerno, nezaupljiv je bil njihov obraz, bolehav njih izraz. Miklavževa palica je bila zlomljena, knjiga, na kateri je držal dve luknjičavi jabolki, vsa črviva. Sveti Peter, ki po drugih cerkvah tako ponosno drži svoje zlate nebeške ključe, je bil tak, da si ga komaj spoznal. Popolnoma izbrisan mu je bil z obraza značaj onega energičnega gorenjskega Petra, ki je Malhu pritisnil krvavo zaušnico. Mašna obleka je bila vsa strgana in po molju raz-jedena, mašni kelih, ki je bil svoječasno pozlačen in se je svetil kakor majevo solnce, je le z nekaterimi zlatimi pegami še pričal o nekdanji svoji krasoti.
In vsega tega je bil kriv zlobni sosed onkraj vasi. Prišlo pa je bilo do tega takole:
Pred mnogimi leti se je bil naselil onostran vasi, pod nizkim, s hojami in smrekami zarastlim gričem. In posestva si je bil nakupil tam daleč naokrog. Rad bi bil imel tudi travnik svojega najbližjega soseda, ker je ležal ravno med njegovo hišo in belo cesto, ki je peljala čez zeleno poljano v daljni svet. A sosed je bil star mož in je odklonil kupčijo, češ, kar je bilo mojih očetov, naj bo dedščina mojim sinovom, čez moj travnik pelje steza do bele ceste samo zame in moje otroke, ali pa čez naše grobove.
Ko je zlobni sosed videl, da ne opravi ničesar s kupčijo, je mislil, da bo laže dosegel svoj smoter z z'obo.
Zasejal je sovraštvo med svoje sovaščane in tragedija se je začela. Vsi so pač vedeli, da niso sami krivi tej nesreči, dobro jim je bilo znano, odkod prihajajo pravde, zakaj teče kri, a preveč so sovražili drug drugega, da bi se jim bile odprle oči in bi bili videli, kara jih pelje blazna pravdljivost.
ironičnim smehljajem. Torej v tej zavesti, da smo močni edinole kot Jugoslovani, ▼ zavesti, da nismo osamljeni, v zavesti, da je z nami Bog in pravica, se pripravimo na vreči poldan dela — in koraksjmo kot strnjena falanga — za svojim dljem.
■'iiiiiiMiaruTiTTTn—TirnnBiMiiMMiiiHiiiiiMii,«— im i »i mnn»miiii|——
Kaj pravi večina...!
Šthi, Jugoslovani in Ptljaki s» » Pragi sklenili:
,0 priliki slavnosti Narodnega divadla so se zbrali 17. majnika 1918 predstavitelji in zastopniki kulturnih slovanskih zavodov, ki trpe stoletja pod pritiskom tuje nadvlade in so sklenili soglasno vse, kar je v njihovi moči, da bi vstali njihovi narodi iz te strašne vojne osvobojeni in se dvignili na podlagi prava samoodločevanja k novemu svobodnemu življenju v lastnih samostojnih državah.
Prepričani so, da bo lepša bodočnost naših narodov zgrajena in za vedno zasigurana na trdnih temeljih svetovne demokracije, le v resnični in popolni ljudski vladi med narodi in na podlagi splošne mednarodne zveze, ki bo slonela na svetovnem razsodišču.
Odklanjajo najodločnejše vse pogodbe med državami, ki niso potrjene od proste volje naroda. Prepričani so, da more biti mir, po kojem hrepene vse demokratične stranke in vsi narodi sveta, pravičen in trajen samo takrat, če bo osvobodil svet od v sedanji dobi nenasitne nadvlade naroda nad narodom in omogočil, da si narodi sami uredijo v obrambi pred grožnjami imperijalizma svoje odnošaje na podlagi svobodnih prav in v svobodnem sporazumljenju od naroda do naroda. Sklenili so uporabiti solidarno vse svoje delo v prepričanju, da morajo v teh usodnih dneh svojih narodov trdno stati drug za drugega, da pomeni zmaga enega tudi zmago drugih in da ne služi vse delo samo lastnemu narodu, marveč se vrši .v interesu vsega človeštva in podpira stremljenja vse civilizacije, da bi ljudstvo po skušnjah te vojne, ki nima primere, trajno in za vedno prišlo iz stoletnega mednarodnega nasilja in moritve do nove velike dobe vlade mednarodnega prava, pobratenja med enakopravnimi narodi, splošne enakosti in pravega ljudskega življenja*.
„Dvigamo roke in se obvezujemo s slovesno in nepreklicno obljubo I Vse kar imamo, in kar je v naši moči in zmožnosti, posvečujemo osvobojenju vseh narodov in zgradbi države združenega naroda češkoslovaškega, države združenegu naroda jugoslovanskega in države združenega naroda poljskega.*
Ta sveta obljuba slovanskih časnikarjev je tudi zaveza slehernega našega človeka.
Problemi malega naroda.
(Abditus.)
Dr. M. — „Kulturne, gospodarske in politične tendence, ki vladajo svet, spraviti v sklad z našimi domačimi razmerami in nalogami — to je velika naloga bodočnosti".
Tako je pisatelj sam opredelil tudi namen svoje knjižice. S kratkimi, redkimi, pa jako ostrimi črtami je narisal naše domače razmere in naloge, zraven pa kulturne, zlasti pa gospodarske in politične tendence, ki vladajo svet. Abditus si je že davno zagotovil
sloves resnega socijalnega delavca, pa on ni samo to, je tudi umetnik, knjižica ima tudi umetniško vrednost. Sliko v poglavju Bp0d pritiskom ekonomskih sil" — vsaka posebej je umetnina.
S posebno gorko ljubeznijo je naslikal našega k»lt«rnoga delavca, ki mu je „mati že v zibelko položila notranji imperativ nesebičnega žrtvovanja, ki sta mu bila delo in trud preje v škodo nejzo v dobiček, ki se je vbadal zastonj, živel takorekoč od miloščine in umiral v bedi*, in vendar „v dobi tuge in bede je hodil po slovenski zemlji idealist, ki je nosil po konci glavo. V njem je bila vera. To je bil naš kulturni delavec". In senčna stran : »Naši najboljši književniki in umetniki so med preprostim narodom tujci, malo poznani ljudje. Država se ni nikoli zmenila za njihova dela, avtonomne korporacije pa samo takrat, kadar so ob svečanih prilikah potrebovale okraskov in ornamentov. A politične stranke, ki so edine prišle v globlji stik z ljudstvom, so pozabile na našo književnost in umetnost. Delo književnikov in umetnikov jim je bilo brezpomembno igračkanje. Zato ljudstvo ni moglo spoznati v njih svojih pravih nesebičnih vodnikov". Ali ne zadene krivda malce tudi književnike in umetnike same, da so ostali med ljudstvom tujci, malo poznani ljudje? Aii si res brez političnih strank ne bi bili mogli pomagati ?
Abditus je socijalist — mladin. Ostra in jedka je njegova kritika. O naši politiki v predvojni dobi pravi: ,V predvojni dobi narodno-politični cilji niso bili odločilni za slovensko narodno politiko, ki se je pečala največ z vsakdanjimi potrebami, zahtevami in krivicami. Izgubljali smo se v malenkostih. Naše narodne, socijalne in kulturne zahteve so se razblinile v postranostih. Narodno-politični cilji so se obravnavali le ob posebnih prilikah; splošno se predvojna slovenska narodno politika ni dovolj brigala za narodno - politične probleme ; zato je ostala malenkostna in osebna. Ko se le bil zanesel tako imenovani ,kulturni boj* med slovenske politične stranke, se je pokazala njena pritlikavost! „Kulturni boj" je utonil v mlaki . . . Politični boji so stremeli za nadvlado posameznih stanov. V javnem življenju je zavladalo plehko demagoštvo, ki je dvignilo posameznike v tako zvane »narodne voditelje". Ti voditelji so pritisnili političnim bojem svoj posebni pečat, ker so se radi okoriščali z njimi. Slovenski konservativci, ki so bili prvi med vojnimi hujskači, kakor njihovi tovariši povsod drugje, so z demagoško taktiko izrabili ideje demokracije Zvezani z plemstvom in veleagrarci, so premamili večino posedujouega kmetiškega ljudstva in ga pridobili za svoje politične namene. Politično slabotno in nezanesljivo meščanstvo je bilo potisneno ob tla. Industrijsko delavstvo pa je bilo na Slovenskem prešibko, da bi prišlo do besede in veljave. Pri teh političnih pobojih, ki so se sukali okolo vsakdanjih potreb in nagonov, so bili veliki narodno-politični cilji in družabni problemi porinjeni na stran. Prevladovali so stanovski interesi, ki so se pokrivali zdaj z narodno pobarvanim, zdaj z verskim plaščem. Zato je v vsakdanjih političnih borbah skoraj neomejeno zagospodovala laž. V puščavi vpijoči so ostali tisti nesebični in modri možje, ki so povdarjali etično načelo, da je narodna politika po svojem bistvu delo v korist ljudstva, naroda in da politično delujoča oseba ne sme b o g a t e ti i z t e g a naslova".
Tako kratka črta je težko popolnoma pravična. Zakaj se ni pisatelj izrazil bolj konkretno? Kadar čitam ali slišim kaj o naši politiki v predvojni dobi, se spomnim na važno nalogo, ki jo še imamo do pokojnega dr. Kreka. Enkrat moramo jasno očrtati dr. Krekovo stališče v politični stranki. Kako je kot
Zlobni sosed pa je posedal pred svojo hišo in čakal, da pride njegova ura in se mu odpre pot do bele ceste.
Leta so tekla, dolga, nesrečna leta. Naša vas je postala jama bratomorov in nasilja. Vsi so vedeli, zakaj je postal teman njih duh in žalostno njih srce, vsi so proklinjali na tihem hudobnega soseda, a nihče si ga ni upal žaliti, ker je bil bogat, po vasi pa je pel boben vedno pogosteje. Le enega niso vedeli in spoznali, umeti niso mogli, da je zeleni travnik, preko katerega pelje pot do bele ceste, vzrok vsega zla, nasilja in krvi.
In prišla je vrsta tudi na zlobneževega najbližjega soseda.
Majevo solnce je sijalo na našo va« onega dne, ko je ropotal krog njegove hiše boben v mrtvaškem veselju.
Prodajala se je hiša, dražil se je travnik ob beli cesti. In sodnikov je bilo prišlo in biričev vse polno.
Pa vse je kupil zlobni sosed onkraj vasi. Veselo je bilo njegovo hudobno srce, saj je imel, kar je hotel, imel je tudi travnik in stezo in pot do bele ceste. In med tem, ko so v vasi proklinjali možje in so jokale ženske z otroci, se je čez poljano razlegala od hiše zlobnega soseda pesem, krohotajoča se in mrtvaško doneča obenem.
Tedaj pa je prišel, sam Bog ve odkod, skozi našo vas samaritan. Temna je bila njegova obleka in strgani njegovi čevlji. Njegov glas pa je bil mehak in oči so mu bile dobre, ljubezni polne. Zbral je naše vaščane pod vaško lipo in jim je rekel:
»Ljudje moji, prinašam vam ljubezen in »loge. V imena Onega, ki je sovražil edino sovraštvo, trpito in ljubite ie med seboj! Prodali so Vam hiše, a hiše so še vaše, ker prodali so vam jih po krivici. Travnike so vam zdražili, a ti so vaši, ker kupili so jih v zlobi, polja in njive so vam pomandrali iz samo-paštva, a ta polja, pojena s krvjo, bodo rodila bolje nego do sedaj, in za vas! Njive bodo zelenele in cvetele, in za vas! Kajti ni krivice nad pravico in ta mora priti. Slepi ste bili, ko s«ni vam giedal t
oči, čiste in nepokvarjene, gluhi ste bili, ko sem vam govoril, sedaj je čas, da vržete s sebe mrak in sle-čete dolgo slepoto. Za veliko krivico naj hodi velika pravica, tako je Bog ukazal in uredil, a sloga in ljubezen, ne prepir in sovraštvo naj hodita med vami!"
Onega dne so izpregledali naši vaščani. Omečil« se je njih srce, njih razum se je zjasnil, roke so si podajali in jokali so v sreči in kesanju.
Onostran vasi pa so pokali biči, grmelo je kro-hotanje, žvenketal je peket kopit, ropotala so kolesa. Divje drdranje se je slišalo od bele ceste. Zlobni sosed je praznoval svoj prvi pohod preko našega travnika.
In tedaj so se vaščanje sklanjali do tal in pobirali kamenje, da bi zlobneža kamenjali.
Samaritan pa jim je pokazal na tla in iznova je izpregovoril: »Vrzite kamenje tja, kjer ste ga pobrali! Ne preganjajte sovražnika z njegovo lastno krvjo, kot je preganjal on vas, vrzrte ga s svojih njiv in s svojih cest z delom duha in z močjo svoje medsebojne ljubezni!"
Tedaj se je vnovič začulo ropotanje vozov koncem vasi. Vedno bliže je prihajalo, vedno glasnejši je bil hrušč in trušč, drkot in drdranje koles.
In vaščanje so rekli med seboj: „Poznamo ga, v sovraštvu, jezi in napuhu prihaja, da nas povozi in nas pomendra s kopiti svojih živali".
Tedaj je pridivjal po beli cesti voz, dvoje konjev velikanov je sopihalo pred njim, na vozu pa je stal z bičem v roki hudobni sosed onkraj vasi.
Zavihtel je z jermenom po živini, pogledal s peklenskim zaničevanjem po ljudeh iz naše vasi in se ▼otlohropeče zakrohotal. A v tem trenutku mu j« klonila glava, spustil je vajeti, pregnila so se m« kolena, omahnile so mu roke in z vso težo telesa je strmoglavil pod kopita dirjajočih konjev.
Ves pohojen in povožen je bil drugo jutro travnik, preko katerega je držala pot do bele ceste. Skoraj ni bilo ne cvetke ne trave, le šmarnice, potočniee iu aagoljni »o cveteli kakor prej.
odločen demokrat skoz in skoz vstopil v stranko, še polno konservatizma, in jo v stalnem notranjem tihem, pa zato nič manj ljutem boju z voditelji pri-vedel na čisto odkrito demokratično stališče. Cel čas se je mož boril na dveh frontah. Demokracijo je branil proti nedemokratičnim strankarskim nasprotnikom in proti hohenwatovstvu v lastni stranki. Njegova zasluga je, da se je slovenski kmet zopet jasno za-vedei demokratizma. Hohenwartovstvo je kot stara strankina dediščina omogočilo v njej obstoj konver-titskim demagogom, ki so se nazadnje tako razpasli, da so upali tvegati z njim boj na življenje in smrt. V tem boju Kreka ni rešilo toliko politično delo kot demokratično pedagoštvo. Njegove politične zasluge so demagogi precej zasenčili, s klevetami, vzgojno delo je pa držalo.
Ob Abditusovih „Problemi malega naroda" se bo vsak naš socijalni delavec spomnil dr. Krekovih predavanj o „nacijonali ekonomiji in socijalizmu" v ljubljanskem semenišču, ki so jih učenci izdali v dveh brošurah, ki sta se pa žal premalo razširili.
Zelo pravično je Abditus povdaril dve usodni rani naše pretekle politike: ljudsko šolo in občino. O obeh vprašanjih je ^Jugoslovan" že pisal, tudi v bodoče ne bo pustil nikdar iz vidika. Abdituso-vemu mnenju ne moremo dosti oporekati, dasi se v podrobnostih najbrže pri praktičnem delu ne bomo tako strinjali.
Iz praktičnih nasvetov za bodočnost je najbolj vpoštevanja vreden zaključek njegovega razmišljanja o agrarni politiki: zemlje imamo premalo ! Iz vzhoda luč, iz zrevolucijonirane Rusije trka agrarno vpra sanje z železno pestjo na vrata srednje Evrope. Nemci so vrata z jeklom obili, kako dolgo bodo držala? Za kmetiški slovenski narod se bo glasilo vprašanje: .izpopolnitev polovičarske zemljiške odveze, razlastitev tujcev, ki so nas razlastili". Zaklade naše zemlje našemu ljudstvu! Že samo radi te ugotovitve zasluži knjižica, da je izšla. Ravno njegovo stališče v agrarni politiki pomeni tudi odločno odpoved avstrijski nemški socijalni demokraciji, kakor pomeni njegova slika našega kulturnega delavca odpoved surovemu zgodovinskemu materijalizmu.
Iz njegovih podrobnih nalog je zahteva, da privabimo naše tisoče iz Amerike nazaj, že stara. Ljubka sanja dr. Krekova je bila, kako bo šel panje po vojni . . .
Še na drug, še ne izvršeni načrt dr. Krekov je Abditus opozoril, na „Zadružno banko".
S prvim zvezkom se je slovenska socijalna matica prijetno predstavila. „Problemi malega naroda" so potrebna, času primerna, resna in res slovenska knjiga.
■MBBMMBMMMM—i^ma—H lil«
Pismo iz Slovenske Štajerske!
Maribor, 23. maja 1918.
Ž. — V zadnjih dveh Jtevilkah „Jugoslovana" je manjkalo pismo iz Slov. Štajerske. Iz tega je razvidno, da se na »nekaterih mestih" začenjajo zanimati za naš list. Dobro bi bilo izvedeti, kje je zopet ustanovljena tajna cenzura na c. kr. pošti.
G. urednik ! Vprašaš me : Kako se more najlažje označiti sedaj se vršeča narodna borba na Slovenskem Štajerskem? Odgovor: Slovenci smo v ofenzivni defenzivi, Nemci in nemčurji pa v defenzivni ofenzivi. To se pravi: Slovenci smo prišli že tako daleč, da se ne branimo samo in ne odbijamo samo nasprotnih napadov, temveč mi obenem tudi dajemo ofenzivno inicijativo. To se kaže povsod: ob Sotli in Muri, ob koroški in ogrski meji, ob Savi in Dravi, skratka povsod. Ljudstvo je tako postalo prežeto čistega jugoslovanskega duha in to celo v mestih in največjih nemčurskih gnezdih, da daje samo inicijativo za pridobitev izgubljenih postojank. Izginja z vsakim dnem bolj jasno in določno narodna bojazljivost, plašljivost in neodločnost. Na njih in^sto pa stopajo: narodna navdušenost, vztrajnost in pogum za narodni osamosvojevalni boj. Če bi prišlo danes do občinskih volitev, padle bi ena nemčurska trdnjava za drugo. To stoji! Le poglejte! Nekdanji nemčurji in omahljivci stopajo k nam ; z nami jih vleče velik in mogočen val zmagovite jugoslovanske ideje.
Ravno nasprotno pa je na nemčurski. strani: Sovražna armada ni več v stanu izvesti uspešne ofenzive aii pa predreti naše bojne fronte. Ona še sicer napada, a njena ofenzivna ost je topa. Njene
čete morajo takorekoč z ognjem od zadaj goniti v boj. Korajže jim zmanjkuje in bojevnikov pa tudi dobrih generalov. Mariborski volkstag, na katerem je prevladala otročad. je pokazal, da zmerni in pošteni Nemci ne gredo z Mravlagovci. Nemci vidijo, da je prišel čas, ko se nas je treba začeti bati in ko se nas bo moralo upoštevali. Tak je sedaj položaj na Slov. Štajerskem. Položaj, ki je za nas v vsakem oziru ugoden. Če tudi pridejo persekucije, bodo iste sedaj pomenile popolen polom politike nasprotnikov.
»Kakšna so glavna sredstva nasprotnikov ?" me vprašaš dalje. — Nasilje, laž in grožnje. Slov. uradnike pošiljajo v prognanstvo (slučaj Oset v Trbovljah. Vrečko v Mariboru), slovenske učitelje pošiljajo na fronto, slovenske oproščence denuncirajo, o drugih Slovencih in Slovenkah izmišljajo razne prestopke in jih ovajajo sodniji. S kamenjem, noži in palicami hočejo razgnati naše shode, silijo vlado, da jih prepoveduje (Celje, Sv. Emo, Trbovlje). Na zgoraj lažejo, da smo veleizdajalci in da bi o tem prepričali celo cesarja, potujejo dne 25. t. m. na Dunaj. Grozijo pa noč in dan. Dr. Verstovšeku pobijajo šipe, drugim grozijo z ustreljenjem in, vešali. z ječami itd. Slovenskim delavcem in obrtnikom grozijo, da se jim odvzame kruh, če podpišejo deklaracijo, ali gredo na slovenski shod. Drugim zopet obljubljajo vse mogoče, če bi stopili na njih stran A vse to rodi ravno nasprotno, kar želijo. Čeravno pri slovenskih kmetih stokrat huje rekvirajo živino, žito in druge reči, vendar s tem ne dosežejo tega. kar so mislili doseči. Slov. ljudstvu ne vzamejo poguma, ampak pridobivajo s temi nasilji jugoslovanski misli še več pristašev.
Nemci („M. Z.") se kregajo nad mariborskim škofom, da ni v naši škofiji nemških duhovnikov. Zakaj pa ne gredo Nemci v bogoslovje? Ali jim morda kdo brani? G. vladika in gospodje, ki imajo besedo pri sprejemu novincev, gotovo ne. In ali se v naših cerkvah v mestih še ne nemškutari dovolj ?
V Mariboru bomo dobili v bližnji bodočnosti dve važni ustanovi .Slovenski Tiskovni dom" in slovensko šolo. Naše ljudstvo je zbralo že mnogo tisočev v to svrho. Samo na shodu na Bizeljskem so Slovenke izročile dr. Korošcu čez 3100 K za slovensko šolo.
Večji politični shodi se bodo vršili prihodnji čas: v Studenicah (26. maja), v Družmirju, v Ljutomeru in na Bučah. — Voditelj mladinske organizacije, neumorno delavni dr. Hohnjec govori nedeljo za nedeljo na mladinskih shodih. Prihodnjo nedeljo bo govoril v Halozah, dne 30. maja pa v Središču.
Naš bojni klic je:
„Ne bo nas tujec več teptal, naš rod bo tu gospodoval".
Česa le Korošcem najprej treba!
J. Z. — Ako potuješ po naši lepi kronovini, zapaziš kmalu med ljudstvom nekako mrtvilo, ki vse javno življenje tlači k tlem. Nemški listi, nemški poslanci vpijejo in kriče, hvalijo svoja junaštva, groze z Nemčijo in očitno z Berolinom simpatizujejo, izkoriščajoč našo zvezo z nemško državo; imajo po Bavarskem svoje shode, razstave, gospodarske sestanke, bedijo v Mnihovo celo po aprovizacijo, ustanavljajo trge in ceste na ime nemškega cesarja, Bismarcka, kavarne na ime Hindenburga, razobešajo frankfurtarice in državnonemške zastave, zahtevajo nemško nadvlado in zvezo z Nemčijo pod enim cesarjem — in vse molči, vse je v redu; ako pa naši ljudje potujejo na Hrvatsko ali posetijo celo Belgrad, tedaj se je bati, da ga vpišejo zagrizeni, med nami živeči nemški birokrati med izdajalce. In ljudstvo molči! „Mir" se pač oglasi, toda en sam list pred kopico nasrrotnih dnevnikov in tednikov ne zaleže dosti. Ljudstvo pa čita „Freie Stimmen", koroške in graške liste, in hočeš nočeš, vsaj deloma veruje natolcevanjem, katera je dan za dnem proti nam citati.
Proti takim razmeram treba biti informovan iz več listov, a ti so dandanes dragi; koliko je oseb, ki bi bile naročene na dva, tri — štiri liste, ki stanejo na leto 50 — 80 kron! In ako jih tudi imajo, to šte-vilce kljub izdatnim izdatkom ni veliko. Po kavarnah ali gostilnah čitati liste enako ni primerno, ker zapraviš preveč za pijačo, nimaš miru in ko bi gotov list najraje čital, ti ga sosed pred nosom vzame. O knjigah po takih lokalih pa itak ni govora!
Kaj torej storiti ? Korošci: ustanavljajte bralna društva in čitalnice! Vsaka vas, vsak trg in
mesto ustanovi bralnico, v katero bodo zahajali člani, kjer bodo mirno, ob nizki udnini dan za dnem dobivali novice. Ako je v kakem krožku le 10 oseb in plačuje vsaka mesečno 2 K je letno 240 kron; za to vsoto si lahko naroče en dnevnik — tudi dva —; dva tednika, dva do tri mesečnike, povrhu knjige Leonove in Mohorjeve Družbe in Matice Slovenske. Svoj lokal si izberejo kjer je že ali celo pri gostilničarju, kamor itak zahajajo: mizo, nekaj stolov, omaro in obešalnike je lahko preskrbeti.
V večjih krajih bi narastlo število na 20, 40, 60 oseb; za vsoto iz tolikih prispevkov si je lahko dovoliti lastno sobo, kjer nikogar ne bodo nadlegovali radi pijače in članom bo diuštvo za 2 K na mesec nudilo pozimi gorak kotiček, poleti hladen prostor kjer se bodo lahko pomenili o dnevnih zadevah, ne da bi se bilo treba bati tujih ušes in imeli bodo na razpolago naše in tuje liste, da si bodo zamogli sami lastno sodbo ustvariti. Pri volitvah in ljudskem štetju, pri zabavah ali razgovorih bo bralnica središče, kamor bodo člani zahajali nemoteno. Pri tem treba pomniti, da mora izpasti vsaka razdirajoča politika kakoršna je bila neitdaj po Kranjskem, kjer so imele bralnice politično barvo: dandanes poznamo samo boj za narodni obstanek ob vodstvu naših zavednih in odločnih poslancev. Kratke dramatične predstave, zabavni večeri s petjem in glasbo bi združili tudi ženski spol, ki leto in dan nima prav nobenega'razvedrila. Poštena, primerna zabava bi tudi našim hčeram in ženicam ne škodovala in — bila bi cenejša kakor so dandanašnje po gostilnah in kavarnah, kjer na vsako besedo preži tujec in ljudstvo govori le šepetaje, ker si v lastni deželi ne upa nastopati glasno. V diužbi in pri predstavah bi se urili tudi v književnem jeziku in ne mogli bi nam več očitati, da Korošec ne razume slovenščine. In ne samo pri zabavah, naše ženstvo bi lahko čitalo tudi mesečnike ali dnevnike, ki bi v platnicah krožili izven društvene sobe okoli posameznih udov. Skrbeti bi bilo treba samo za red in vrsto: vsaki platnici se vpiše ime listov in seznam udov z dnevom in podpisom, kedaj so platnice dobili in kedaj so jih oddali.
Tudi po nemških krajih, v Celovcu, Gradcu, Ljubnem, Radgoni, Št. Vidu in drugodi imamo od male kopice do tisočglavega števila naseljene Jugoslovane, ki pa žive kakor zapuščene ovce in si v materinem jeziku niti govoriti ne upajo. Čemu ta strah? Ustanoviti bralno društvo nam ne mere braniti nihče, pravila se posnamejo po obstoječih bralnicah in tudi v najbolj zagrizenem nemškem kraju nam ne morejo zabraniti društva, kojega delovanje je omejeno na notranje prostore, ki Slovanu veliko koristi in k 1 j u b t e m u Nemca ne draži, nadleguje ali žali. Koliko manjšin po naših mestih bi dobito svoje zavetišče, da o sklenjenih, slovenskih krajih ,niti ne govorim !
Slovenci po Gorenjskem in Štajerskem: poletje se bliža in prihajali boste k nam; tedaj si stavite nalogo, da ob vsakem izletu ustanovite vsaj eno zanesljivo bralnico. Narod vam bo hvaležen! Vodstvo v Celovcu pa skrbi, da zanimanje ne preneha!
Adrija in njena pristanišča.
TRST.
Š. — Adrija ima svoje ime po mestu Adriji, ležečem ob dolnjem Padu. Enkrat je bilo ob morju, sedaj je pa oddaljeno od njega 22 km. Pad in druge gornje-italijanske reke morje zelo zasipajo, samo Pad je v 1200 letih porinil svojo delto za 20 km naprej. Reke s svojimi naplavinami in pa tok ob morju ustvarjajo kotanje morske vode, ki jim pravimo lagune. Ob taki laguni se je dvigal stari Oglej. Kot pristan rimskega brodovja je imel gotovo boljšo zvezo z morjem kakor,sedaj, ko je oddaljen od njega 10 km. Lega Ogleja je bila najugodnejša, ob najsevernejši točki Adrije, z vsemi dohodi iz Ilirije, Panonije in Norika. Prebivalcev je imel Oglej včasih toliko kot Rim. R ,vno ugodna lega je bila pa tudi vzrok, da je postal Oglej ena prvih žrtev v preseljevanju narodov in je moral svoje ugledno mesto prepustiti drugim. Prvi njegov naslednik je bila Ravena, ki pa iz raznih vzrokov, ki jih tukaj ne moremo navajati, svoje vloge ni mogla igrati dolgo časa; Raveni so sledile Benetke.
Treba je bilo poiskati mesto, varno pred morskimi roparji in potujočimi narodi, a pripravno, da združi vodo in suhi svet. Nemčija, takrat dvigajoča
se, je potrebovala po najboljših tedanjih cestah Spliigen in Brenner mnogoterih proizvodov bizantinske in arabske kulture. Tako so nastale Benetke. Začetkoma revna ribiška naselbina, kakor so njene sosede še sedaj, je dobila veliko oporo v trgovcih bežečih iz Ogleja. Spoznali so važno lego in dvignili so pomen novega mesta. Brez ozira na homatije na celini so šle Benetke lahko nemoteno za svojim ciljem in so postale kmalu prvo tržišče v prometu z orientom. In postale so prva kolonialna sila v celem vzhodnem Sredozemlju in priklopile so k gospodarski moči še politično, ker prva brez druge ne more obstojati. — (Prim. članek Trgovina in politična moč v štev. 12.) — Osvojili so si nasprotno * istrsko-dalmatinsko obalo, osvojili so si v tekmi z Genovo vse gornjeilalsko ozemlje pred cestami od Spliigena tja do Koroške.
Prišli so pa drugi časi, vsaka stvar v zgodovini ima svoj oddelek. Tudi Benetke so opešale: nova pota trgovine, turško gospostvo v vzhodnem Sredo-zemlju, oslabelost in brezbrižnost prebivalstva, po-jemanje trgovskega duha, vse to je Benetkam' škodilo, koristilo pa tekmecem Marseille, Genova in Trst. Vendar so Benetke še danes v Italiji na tretjem mestu glede ladij, ki prihajajo in odhajajo (7500) in njihov blagovni promet je prvi za onim v Genovi. V zadnjih petnajstih letih se je podvoji!. Industrija Piemonta in Lombardije, upoštevajoča sprva le Genovo, se ozira čimdalje bolj na izvoz preko Benetk, gornjeitalski novi prekopi bodo koristili predvsem Benetkam, ravnotako vse nove železnice na Tirolskem, južnem Bavarskem in vzhodni Švici.
Prvo mesto ob Adriji so morale Benetke prepustiti Trstu, gotovo za vedno. Tržačani so naredili prav, ko so priznali 1 1382 Habsburžane za svoje gospodarje. Benetke bi bile svojega tekmeca uničile, Habsburžani so ga morali pa varovati. A v prvih stoletjih ni bilo čutiti, da bi se Trst kaj povspel, Benetke so ga daleko nadkriljevale, izkoristile so svoje gospostvo morja na brezobziren način in kljub carinskim olajšavam itd. Trst ni mogel kvišku. Benečani so prisilili vse ladje, da so morali pristati najprvo v Kopru, ki je bil takrat njihov; tam šele so dobile proti visoki odškodnini dovoljenje, tla so smele naprej v Trst; če pa niso hotele plačati, so jim blago pobrali, ladje pa sežgali.
»ele Karol VI. je trstu pomagal. Benetke takrat niso bile več tiste kot prej, vedno so se morale naslanjati na nas, pomagali smo jim v boju s Turki, in zato niso mogle nič napraviti, ko je Karel proglasil 1. 17J 7 Adrijo za prosto morje. Dve leti pozneje, je pa napravil Trst za prosto pristanišče. Zidal je* ceste, na pr. čez Ljubelj, zvezal po njih Trst z notranjostjo, poklical je Grke, da so prinesli trgovskega duha k nam. Trst je štel takrat 5000 ljudi. Marija Terezija je delovanje očetovo nadaljevala. Polagoma je šlo kvišku, in sicer tem hitreje, čim bolj so Benetke propadale. Ozemlje, ki je težilo proti Trstu, je tisto, ki je označeno danes po glavni progi južne železnice, po cestah čez Ljubelj in Predel in pa dalje proti severu v smeri proti Soinogradu, približno v tisti smeri, ki jo ima danes turška železnica. Proti vzhodu je vplival Trst tudi na Ogrsko, od 1. 1867 je to seveda drugače. Na zahod od studencev Drave in od Solnograda pa Trst ni mogel; tam so še zmiraj gospodovale Benetke, tja do sv. Gottharda; ta je pa težil v Genovo. Ko je bila 1. 1857 dograjena južna železnica, je Trst svoje zaledje nekoliko razširil, druge alpske železnice so mu ga pa zopet skrčile. Pred otvoritvijo turške železnice so kolebale celo Gornja Koroška, Salcburška in Gornja Avstrija semintja, pošiljale so svoje blago deloma v Trst, deloma v Benetke, deloma pa čez Češko v Hamburg in od tam naprej. Najvažnejša pridobitev turške železnice je bila Južna Bavarska. Bohinjska proga in njeni severni podaljški nam pa niso osvojili večjih delov Češke, kakor smo pričakovali, vpliv Hamburga je prevelik, meja med Trstom in Hamburgom gre še ziniraj daleč južno od Prage.
Tako pridemo do točk, ki so za Trst neprijetne. Takoj za mestom se dviga Kras do 300—500 m, vse železnice ga morajo premagati v ovinkih, dvigajo se 20 do 30%. Prvo zaledje ni bogato — dalo se bo pa izboljšati. Nadalje je malo boljše, a premalo industrijskih izdelkov, le les in žito, stvari torej, ki zahtevajo visoke tarife in niso prikladne za železnico. Bogati sever pa teži zlasti proti Labi in vsi izjemni tarifi nam ga ne morejo osvojiti. Sicer se pa konkurenca severnih pristanišč ne javlja samo pri Trstu, tudi Benetke in Genova jo čutijo, celo Marseille. Vzrok je v tem, da so severna pristanišča v veliki meri tudi eksportna, v južnih pa daleko prevladuje uvoz; ladje morajo v pristaniščih predolgo
Po slavnostih v Pragi.
e— Minuli so prekrasni dnevi petdesetletnice Narodnega divadla v Pragi; izzveneli so veličastni akordi staročeškega korala, utihnile nepozabne melodije pesmi in oper B. Smetane, nič več ne slišimo navdušenih množic, pojočih vedno in vedno: „Kde domov muj?" „Hej Slovane!" »Lijepa naša domovino!"; jugoslovanski gostje so se vrnili iz zlate Prage doli na jug, kjer zdaj pripovedujejo strmečim prijateljem in znancem o bratskem narodu tam gori na severu: o nečuveno-lepem sprejemu, o brezmejni gostoljubnosti češkega naroda, o njegovi iskreni ljubezni do has Jugoslovanov; pripovedujejo o slavnostni seji v Pantheonu muzeja češkega kraljestva, o sijajni, bajnolepi predstavi „Libuše". najlepše češke opere, v Narodnem divadlu na večer dne 16. t. m., o klasičnodovršenem vzporedu slavnostne akademije v „Obecnem domu" na večer dne 17. t. in., kjer je igrala Češka filharmonija veličastno skladbo B. Smetane: „Iz čeških logov in gajev" in „Veltavo", kjer so praški učitelji čisto ko zvon zapeli dve Smetanovi skladbi in je prvi igralec Narodn. divadla, E. Vojan, deklamiral nekaj najboljših liričnih pesmi iz skoro vseh slovanskih slovstev .... Vse to in še mnogo, mnogo drugega pripovedujejo sedaj srečni jugoslovanski gostje o lepoti zlate Prage, o češkem umu in zlatem češkem srcu. In kaj naj o vsem tem pove ^Jugoslovan" ?
Stoletja so bila med narode, pa tudi med sinove istega naroda nagromadile cele gore predsodkov. Koliko predsodkov smo n. pr. še nedavno imeli — kaj bomo tajili — Kranjci zoper Štajerce, Hrvate itd. in obratno! Hvala Bogu, ti predsodki se v naših dnevih podirajo in rušijo, kakor se bodo zrušile upamo deželne meje med nami. In tak čuden predsodek se je pasel med nami tudi proti Cehom, češ: to so slovanski židje, sami zase, sebični. „Le poglejte — tako so nam govorili — že dvajset, tri-
deset let je med nami, pa še vedno se čuti Čeha in se nam ni prilagodil, ni postal Slovenec " Danes pravimo: hvala Bogu, da je oeh tako vztrajen. Naj nam bo vzor narodne zavesti! — In kaj je s češko „sebičnostjo"? Videli smo jo: ne vem sicer natanko, koliko nas je bilo gostov, a gotovo blizu 500 in vsi ti — brez razlike stanu in stranke — so uživali v vseh teh slavnostnih dneh, od prihoda do odhoda, in v teh težkih časih stradanja in draginje, največje ugodnosti: prosto stanovanje v najlepših hotelih mesta Prage („U zlate husy", rKun" i. dr.) popolno oskrbo, imeli smo prost vstop in najodličnejše sedeže v Narodnem divadlu za predstavo opere „Libuše'\ dragocena odlika, če se pomisli, da se domačini več tednov naprej bore za vstopnice k tej operi; za ogledovanje znamenitosti po mestu so nam bili na razpolago gala-vozovi mestne električne železnice iu izboren vodnik dr. V. atecli: župan dr. Groš je podaril v mestni posvetovalnici vsakemu gostu krasen album Prage v spomin. In kakor da še niso dovolj storili, so nas v soboto popoldne povabili na parnik, da smo se odpeljali po Veltavi gori do mesteca Zhra-slava ter ondi obiskali lovski grad starih čeških kraljev, sedaj last veletovarnarja Cirila Bartona, čegar ded je bil še preprost tkalec, a unuk si j s vljub velikemu bogastvu ohranil češko, demokratično srce: razkazal nam je znamenitosti gradu ter postregel z izbranimi okrepčili . . . Kje je tukaj sebičnost? Vse dni smo imeli le en občutek: tako ne more ljubiti rodni brat' brata, kakor Čehi ljubijo nas Jugoslovane! In ker v žlahtnem srcu ljubezen vselej vzbudi protiljubezen, je naša medsebojna vez utrjena za veke. In če vidimo, da si Čehi pridobivajo blago-| stanje in bogastvo, se le veselimo ž njimi, dobro vedoč, da je njih materijalna moč tudi — naša moč.
A kaj je s tistim predsodkom, češ: čehi so sami husiti in Slovenci se bomo od njih navzeli husitstva? To-le se mi je pripetilo te dni v Pragi: Stali smo trije izletniki pred slovečo rotovško uro ter čakali, da se odpre lina in se prikažejo apostoli. Tedaj je
stopil k meni mlad duhovnik, katehet iz mesta na Severnem Češkem; izvršil je svoje študije v Colleg. Bohemicum v Rimu in je doktor bogoslovja. Videl je, da smo Jugoslovani. Pa je začel: da je pravzaprav čudno, kako se more kak duhovnik udeleževati praških slavnosti, ko je baš te dni češki publicist N. Herben izjavil, da katoličani niso Čehi, in ko duhovnikov slavnostni odbor sploh niti povabil ni. Jaz sem k temu pripomnil, da bo nekaj najbrž tudi duhovščina kriva ... V tem se je odprla lina v uri in pogovor se je prekinil. A dva dni pozneje je bila binkoštna nedelja in takrat smo doživeli to-le: ob 8. uri zjutraj smo šli, da bi bili pri sv. maši; pridemo na Prikop, pred kapucinsko cerkev — še zaprta! Gremo dalje in pridemo v veliko, staroslavno župno cerkev. Bilo je notri kakih trideset vernikov. V naši družbi sta bila dva duhovnika. K enemu izmed njiju stopi častnik, ritmojster, govoril je nemško, in prosi, da bi ga spovedal, češ, da čaka že nekaj časa, a ni nobenega spovednika .... Stopili smo v zakristijo, a nikogar . . . Neka ženica nam je povedala. kje je stanovanje župnikovo .... To je bilo bi n kontno nedeljo. —
Kvarni predsodki se rušijo in blagodejna resnica se kaže v vsej svoji lepoti: — to je torej prvo, kar naš list povdarja po teh velikih slavnostih; drugo pa je poziv, da bodimo Slovenci tudi še zanaprej in čimdal e bolj verni in pazljivi učenci češkega naroda, kakor smo bili — po besedah dr. I. Tavčarja na slavnostni seji v Pantheonu — doslej. Dosti govorov in napitnic smo slišali, zdaj idimo zopet za Čehi z dejanji! Samo na tri točke naj opozorim !
L. 1868 so Čehi izdali parolo: „TužmD se!" (Utr-jujmo se!) Do danes so ji zvesti. Videli smo to na mišicah veslarjev, ki so nas spremljali po Veltavi. oehi so zdrav narod; na svoje zdravje, na svoje mišice, na svojo pest se zanašajo, na drugega nič. V tem posnemajo stare Grke, ki so si priborili svobodo iz svoje moči, utrjeni po dolgotrajni gimnastiki in atletiki.
Sijajno so nam postregli z jedjo in pijačo. Zakaj so to zmogli? Češki narod zavzema v poljedelstvu med vsemi narodi Avstrije prvo mesto Vozeč se proti Pragi smo občudovali češka polja: rž, pšenico, ječmen, oves. Statistika pravi, da Čeh zdaj — poslužujoč se umetnih gnojil i. dr. — na 1 ha pšenice za 163'4u/o, rži za 1371 °/0 več pridela nego pred sto leti. Zelo velike zasluge za povzdigo kmetijstva imajo agrarci (prvi med njimi je Fr. Stanek, predsednik „ reškega Svaza") in njih list „Venkov".
Tudi v literarni produkciji so Čehi v Avstriji brez dvoma prvi. Občudovali smo velike knjigarne: J. Otto, Topič, Laichter, Borovy ... Pri Topiču smo videli eno ceio izložbeno okno odmerjeno slovenskim knjigam. (Kako jim vračamo v Ljubljani ?) Vsaka teh knjigaren izdaja svojo revijo. In koliko Cehi čitajo ! Hotel sem kupiti veliko slovstveno zgodovino, ki jo je spisal Arne Novak. Razprodana ! Rozebrana! Topič izdaja zbirko „Dobrych Knih". Letos je izdal štiri, ki so bile tisti dan, ko so izšle, razprodane..
Kako naj takoj praktično pokažemo hvaležnost svojim učiteljem Čehom za veliko ljubezen, s katero so nas sprejeli, in za večno zvestobo, ki so nam jo v teh dneh prisegli ? Predlagal bi:
Vse tri stranke naj takoj napravijo skupen shod (predavanje), kjer sporočimo našemu narodu, kaj smo med Čehi doživeli; ena knjigarna v Ljubljani naj takoj odloči primeren prostor v svojih oknih za najvažnejše češke knjige;
„Slovenska Matica" naj še letos kot društveno knjigo ponatisne Marnovo „Češko slovnico" po kateri je toliko popraševanja in doda diferencialni slovarček, da bo naša mladina — pa ne samo ta. — mogla takoj pričeti z učenjem češkega jezika, ker zdaj nimamo prav nobenega učnega pripomočka. Vsadimo to drevesce: rodilo nam bo stoteren sad!
S uehi trpimo, s Čahi se borimo, s Čehi bomo zmagali!
čakati, nimajo zadosti blaga za novo vožnjo po morju itd. Višji tarifi in redkejša možnost odpošiljatve pa eksporterja ustrašijo.
Trst sicer nima takega pristanišča kot jih imajo mesta na severu, vendar je prvo v Adriji in bo po dovršenih novih napravah največje v celem Sredozemskem morju. Prekosil je Trst v tem oziru tudi že Genovo, ki kljub največjim naporom ne more več uspešno voditi, premalo ima prostora. Blago mora tam čakati do treh mesecev in ni čuda, da ga eks-porter kljub višjim tarifom raje pošlje v Trst, kojega najnovejše naprave omogočijo hitro odpošiljatev. Narava je seveda za Trst kaj malo skrbela in boljših naravnih pristanov je ob Adriji dosti. Tržaška luka je po naravi samo odprt pristan, brez vsakega zavetja. Za časa Karola in Marije Terezije je nastalo mestno pristanišče, zavarovano proti široku vsa j deloma po predgorju Sv. Andreja. Zadostovalo je pa do 1. 1857, do otvoritve južne železnice. Ker so biie pa takrat tudi Benetke naše, smo žalibože pozabili razširiti !i'žaško pristanišče: in ko smo 1. 1867 začeli z napravo pristanišča bolj na severu, je bilo prepozno. In ko je bil l. 1869 otvorjen sueški prekop, nas ni našel zadosti pripravljenih; pa še nove alpske železnice so pomagale potisniti nas v ozadje.
Vendar je pa promet rastel, izredno ugodna lega ob koncu Adrije je vse premagala ; ko je bilo 1.1885 s 30 miljonskiinl stroški dograjeno novo prosto pristanišče. že tudi ono ni več zadostovalo naraščajočim potrebam. Tudi burja je pri izlaganju preveč nagajala. Pa so šli na delo, podržavili so skladišča, denarno podpirali lesna plovbena podjetja, po možnosti razširjali pristanišče naprej itd. Kmalu se je poznalo: od 1. 1803 do 1. 1887 n pr. se je promet dvignil za 1 1 milj. ton, od 1887 do 1905 pa za 16, torej v 84 letih manj kakor pozneje v osemnajstih. Največ jt* pomagala država, mesto samo le malo.
Velikanske so pa nove naprave južno od mesta pri Sv. Andreju. Proračunih so stroške na 90 milijonov kron, dovršitev so nastavili na 1. 1917. Seveda je vojska vse zavlekla, a delo je začeto. Zgradili so dolge obrežne zidove, sezidali so tri široke mole; proti burji je pristanišče bolj zavarovano kakor ono na severu, proti široku naj pa luka ne bo zavaro vana po enem samem velikem lomilcu valov kakor so ga zgradili pred prostim pristaniščem, temveč po treh krajših, postavljenih slopnjičasto drug za drugim. Tako bo Trst lahko zadostil vsem zahtevam in pomagal dvigati naš ugled in naše blagostanje. Slovenci stopamo hitro navzgor, pri zadnjem štetju nas je bilo že nad 31" „ med prebivalstvom 230.000 ljudi. Vsaj šteli so tako, v resnici nas je še več.
DruStvo „Dr. Janez E.
£2
Po prerani smrti Evangelista naše svobode smo tolikokrat čuli vprašanje, zakaj mu njegovi prijatelji niso ubranili prenapornega dela zadnjih dni. zakaj ga niso bolj silili, naj se čuva. Naivna so bila ta vprašanja, vendar neizrečeno lepa. Bila so izraz gorke ljubezni,v pa tudi izraz umevanja nenadomestljive izgube. Šele ob njegovi izgubi se je cel narod jasno zavedel, kaj mu je bil dr. Krek, v svoji zapuščenosti se je vprašal, ali res ni bilo mogoče, da bi bil šel ta kelih mimo njega?
Dr. Krekovi prijatelji so vse storili, da kar naj-dalje ohranijo učenika narodu, toda Božja volja in Krekova ljubezen do dela za narod v odločilnih tre-notkih sta bili nepremagljivi.
Njegovi prijatelji tudi po smrti velikega mojstra niso zanemarili dolžnosti ljubezni. Dobrotnik naroda še živi in bo živel večno v srcih Jugoslovanov in v svojih delih, v njih izraženih idejah. Svojo ljubezen so prenesli na njegova dela. Krekova duševna delavnica je naše narodno svetišče, njegova dela so naše svetinje.
To svetišče mora ostati neomade-ževano, našega Evangelista dostojno in narodu odprto, zato potrebuje varuhov. Društvo ,Dr. Janez Ev. Krek" je društvo varuhov tega svetišča.
Namen društva je: 1. Kupiti hišo z vrtom, v kateri je stanoval dr. Janez Evang. Krek in jo ohraniti v dobrem stanju, 2 zbrati in ohraniti vso zapuščino dr. Kreka, 3. zbrati in izdati v tisku spise dr. Kreka in 4. dohodke prodanih spisov in morebitna darila porabljati v dobrodelne namene, predvsem za ustanove ali podpore za slovenske visokošolce.
Pravično urnevanje velikega pokojnika je terjalo, da se določi tako nizka članarina, da tudi ponižani in razžaljeni, katerim je prav posebno veljala gorka ljubezen dr. Krekova, lahko stopijo v krog varuhov njegovih svetinj. Zato znaša članarine samo 2 K na leto. Tako tudi uboga vdova ni izključena.
Iz društvenih namenov je razvidno, da so med dediščino vsprejeti tudi njegovi cilji, torej cela zapuščina. Ta zapuščina je ogromna, posvetno bogastvo je njen neznatni dol. Dostojno upravljanje zapušči-nega miselnega bogastva, njegovo razširjanje med narodom, ki ga je rajnki do zadnjega tako vneto vršil, bo provzročalo obilne stroške, članarina je pa nizka. Zato se društvo obrača do hvaležnih učencev umrlega duševnega velikana, — in kdo bi se med te ne štel? — za prostovoljne darove, ki naj se s članarino vred pošiljajo na naslov društvenega blagajnika: Anton Mrkun, župnik na Homcu pri Kam-
IllUUŽa dostojnost našega narodnega svetišča, najboljšega, kar je v nas, gre. Kdo bi hotel mrzlo, ne brižno stati ob strani?	ODBOR
Jugoslavija.
Š— Veliko smo pisali o Jugoslaviji, o njeni velikosti, pridelkih, podnebju, značaju, zgodovini, iegi itd. Videli smo jo od vseh strani in spoznavali smo, da ima vse možnosti in ugodnosti za samostojnost, da bo važen in močan člen v verigi kulturnih držav. Sedaj, ob obletnici deklaracije, bomo vse točke zbrali in na-kratko pregledali, tako da imamo nekak celoten vtis.
Ozenvje.
Jugoslovanska zemlja meri 135.000 do 170.000 km2,razlika obstoji vtem, če prištejemo Prekomurje, Medjimurje, Bačko in Banat ali pa ne. Glede velikosti bi imela država vse pogoje obstoja,
saj meri npr. Belgija samo 29.000 kmJ, Nizozemska 34.000, Švica 41.000, Portugalska 91.000 in celo Italija je samo še enkrat tako velika, 287.000, Velika Brisanija z Irsko pa 314 000. Prebivalcev bi štela sedem do osem milijonov; Švica npr. jih ne šteje niti štiri, Nizozemska šest. Belgija sedem in pol. Gostota še ni zadostna, 54 na km, a bi se v samo stoini državi hitro dvignila; saj bi izseljevanje, ta naša velika rana, pienehalo, veliko več ljudi bi do biio zaslužka itd.
Srbov in Hrvatov je na naših tleh sedemdeset od sto, Slovencev dvajset, Ne-Slovanov pa komaj 10. Po veri je pa 8 odst. moslimov, 22 odst. pravoslavnih, ca 68 odst. katolikov, pa še nekaj drugih. V narodnem oziru imajo Srbo-Hrvati večino, v verskem katoliki, v obeh slučijih s približno dvema tretjinama. Jugoslovansko ozemlje ob-ega nekako p e t i n o vse naše monarhije in šteje 1 4 o d s t. njenega prebivalstva.
Površina.
Izvzemši kraško ozemlje, ki se bo pa dalo iz boljšati, je naš svet rodoviten in b o p r i-našal vsega dosti. Na Štajerskem in Koroškem je v ospredju gozd, na Kranjskem tudi, a ne več tako kakor polje, na Primorskem tiščijo vinogradi naprej in gozd se umika, v Dalmaciji vidimo predvsem vinograde in pašnike, na Hrvaškem njive in gozd, v Bosni Hercegovini nad polovico gozda in četrtino njiv. Velika raznolikost, torej izmenjavanje in s tem orno gočena samostojnost na vse strani. Glede žitn h vrst sta na Štajerskem prvi rž in pšenica, na Koroškem rž in oves, na Kranjskem pšenica in Krompir, na Primorskem koruza, v Bosni-Hercegovini pšenica, ječmen in oves. Vsega bo dosti, samo način pridelovanja bomo morali še izboljšati. Včasih to seveda ni mogoče, npr. v Istri ali Dalmaciji, kakor smo videli v poglavjih o Krasu.
Živinoreja.
Tudi tu velika raznolikost, zlasti v razmerju s številom prebivalstva. Na Štajerskem je prišlo pred vojno na tisoč ljudi 470 goved, 580 prašičev in samo 60 ovac, na Koroškem 560, 470 in 180 na Kranjskem 430, 300 in 50, Primorska 160, 125 in 250, Dalmacija 160, 110 in 16001 Hrvaška 430 440 in. 320, Bosua-Hercegovi ia 700 !, 280 in 1320 Vsega skupaj so našteli pred vojsko skoro štiri milijone goveda, nad tri milijone prašičev in skoro pet milijonov ovac, oziroma na 1000 ljudi 52v0 glav goveda, 420 prašičev in pa nad 650 ovac. Na Češkem so dot<čne številke 400, 100 in 150, na Ogr>kem pa 440, 440 in 320. Torej smo bili v vsakem oziru v dobrem r a z vo j u, sa m o k v a 1 i t eta bi se morala še izboljšati. In še nekaj: z izboljšanjem zemlje se bosta prvi dve številki še dvignili, zadnja bo padla, kar nam bo H v korist.
Prišle bodo pa vpoštev še druge panoge, tako ribištvo in čebelarstvo. Zlasti za prvo bo treba še dosti narediti.
Obrt in trgovina.
To dvoje še ni tako razvito kakor bi bilo lahko in še to, kar je, je veliko v tujih rokah. Domačih pri-deikov za obrt imamo dosti, naravnih kurivnih snovi tudi, tako premog, priskočijo mu na pomoč vodne sile — Sava in Donava npr. z dvakratno veliko vodo. Notranja voda in pa morje bosta kar najbolje vplivali na razvoj trgovine, a mogoča je velikopotezna trgovina le tedaj, če smo tudi politično močni. O tem se lahko prepričamo na vsaki strani zgodovine. Feničani so močni trgovci, dokler so tudi politično kolikortoliko v ospredju; Grk je največji trgovec za časa Aleksandra Velikega, po njegovi s nrti branijo Selevkidi z grško državo in omiko vred tudi grško trgovino. Dokler je Rim politično slab, ne vidimo Rimljana med trgovci; ko pa zbere politično vse inoči, preidejo te v trgovino, rimski trgovec uniči kartaškega in grškega, Rim kot politično svetovno središče postane tudi središče svetovne trgovine. In ko politično propade, propade tudi trgovsko. Iste pojave opazimo pozneje pri Carigradu, Bagdadu, Benetkah, Genovi itd.
Nemška mesta vidijo, da trgovsko nič ne opravijo, če se ne strnejo v močno politično enoto; tako nastane Hansa. Propade pa ne vsled novih potov in novih trgovskih zvez, temveč vsled poiitične oslabelosti nemškega cesarstva, ki ji ne more dati nobene opore več. Isto zvezo politične in trgovske moči opažamo pri portugalski Lizboni, španski Sevilli in belgijskem Anversu. Anvers in njegova soseda Rotter-dam in Amsterdam nam potrjujeta to staro resnico tudi še danes. Politično močni Richelieu in Lu-dovik XIV. ustvarjata močno francosko trgovino. Najveličastnejši vzgled je pa Anglija, ki s politično tako važnima bitkama pri La Hogue in pri Trafalgaru pomete vse nasprotnike s svetovnega trga. To gre naprej, vzgled v novejšem času je Nemčija, ki s politično močjo obnovi staro Hanso in tekmuje v trgovini z, Anglijo.
Nikdar in nikoli ne bomo mogli s o-odločevati in tekmovati na svetovnem trgu, dokler ne dobimo lastne države, na katero se bomo v vsakem oziru lahko za nesli. Zavedimo se na .dokazih zgodovine, da ima le politično enoten narod prihodnjost, bogastvo in moč, posebno še na svetovnem trgu.
Zgodovina in narava.
Ko pa zahtevamo samostojno državo, raaimi zmli-naj outaio im posebej še Slovencem, da. nimaimo nobene zgodovinske preteklosti in da tare« niimamo pravice do samostojnosti To je iveflfflka budafcist in nesramnost! Kakor da bi bila zgodovina vse, nara-va pa nič Niti ena današnjih držav se ob gotovem času imi mogla sklicevati na zgodovino, vse so šele nastale, bodisi potoni močnih naravnih potreb ali pa potom valje (naroda, ikfi se jie zanašal na svojo imioč iin zaivest. Ce bi ta .očitanija imela 'kako opravičenost, potem bi danes veljal le obstoj Kitajske, Egipta, Babionije m nekaterih državic v Ameriki. Vse druge bil morale izginiti, kaijti vse so nalstale šele pozneje, brez možnosti siki i -cevamja 'na zgodovinsko preteklost.
Vse države so nastale v okviru zemljepisne enote. Narava je države rodila, lin če so se 'razvijale po iiiienii volji, iso se obdržale. Iin če so se vse1 države tako razvile, zakaj ine bi veljalo to načeto' tudii za nas, zlasti še, ko imamo vse naravne pogoje in mam go-toivi činiteil[ji samo umetno branijo združiti se v celoto'? Taiki činitellji delajo preiti naravi, a njihovo de!o bo zastonj, kajti p r o t i n a r a v ii n i ini o g oče i m e-t i t r a i in ii h u s p e h o v, to nam kaže zgodovina vselej iin povsod.
Zato bodimo dobre vtcilje; narava, podkrepljena z volijo in zavednostjo enotnega naroda, bo zahtevala !
JuhileJ.
Pozdravljen naš vladika ob prazniku svoje dvajsetletnice ! Blagoslovljena so leta, na katera se oziramo, katerih neizbrisne sledove razbiramo iz zgodovine našega naroda v zadnjih dvajsetih letih, blagoslovljen bo spomin teh let pri celem jugoslovanskem narodu. „Spoznati delovanje moža, ki je bil solnce svoji dobi, se pravi umeti celo zgodovinsko dobo, se pravi pogledati v srce, ki je izlivalo življenje preporoda, napredka in vstajenja med narod." (Knezoškof dr. Ant. Bonaventura jeglič. Spomenica str. 103.) Veseli smo, da je ravno danes naš narod bolj ko kdaj edin in zmožen pravičnega presojevanja nesebičnega pravega dela za njegov procvit, za povzdigo njegove duševne in tvarne kulture. Ker imajo taki jubileji tak velikanski splošni pomen, zato imajo tudi splošen značaj, zato jih zna ceniti cel narod, čuti njih blagodejno toploto. Zavest medsebojne zveze in zveze z njim, katerega delo slavi, se krepi, iz te zavesti prihaja moč, kakršna žari iz vzorov, se postoteri volja za delo, potisočeri zaupanje.
Pred dvajsetimi leti se je vrnil z juga, iz Bosne v svojo slovensko domovino. Šestnajst let je živel doli, šestnajst let delal za bosensko ljudstvo. Budil in gojil je versko življenje, govoril, pisal v hrvatskem jeziku, potoval v razne kraje vrhbosenske nadškofije, kamor sicer ni prišel noben duhovnik. „Ni čakal, da bi beda in prosjaška palica prišli trkat na vrata; sam je iskal bedo in stisko, duševno in telesno, da jima odpomore" (str. 9.). Zato pozna to ljudstvo, pozna tem bolje, ker ga je tako ljubil. Ob odhodu iz Bosne so mu z astopniki vrhbosenske nadškofije v udanostni adresi zapisali: Vaša vnema za hišo božjo, Vaš neumorni trud in prizadevanje za izveli-čanje duš, ki ste jih kakor pravi „venator animarum" lovili podnevi in ponoči z mrežo Gospodovo za mizo božjo; Vaše nežno sočutje za otroke in ubožce, Vaš neutrudljiv duh pri vodstvu in upravi nadškofije in njenih zavodov, Vaša modrost kot svetnika nadško-fovega in vrlega tovariša in brata kapiteljskih članov; vse tp in še mnogo drugega bode ostalo z neizbrisnimi črkami zapisano v izvestjih te nadškofije in v srcih cele Bosne, v Srcu božjem, tej pravi knjigi življenja" (105) To izpričevalo govori, da je delal s tako vnemo z vidika svojega poklica, govori pa obenem, da je bilo njegovo delo obsežno in splošno, kakor je obsežna in splošna ljubezen. V Bosni ni izgubil stika s svojim slovenskim narodom. In ko je meseca maja 1898 prišel kot knezoškof v slovensko domovino, je izrazil to ljubezen do svojega naroda v par besedah: Pri vas, med vami sem — ves vaš. Ves vaš! Dve besedi obsegata cel program, program najčistejšega in nesebičnega dela za svoj narod. V naše kulturno življenje je posegel nov faktor, ki je budil, vodil, navduševal, prosil, opominjal. Življenje je kipelo, sile so se razvijale pod vplivom njegovega dela.
in izvojevala našo državo. Cesar nam zgodovina ne ! da, nam bo pa dala -ona, njena mati. Cehi se sklicujejo j m a zgodovinsko pravo — ki je pa le posledica mara, -nega, ini Slovenci na naravno, Hrvatje na oboje. Pa je vse v bistvu enoinisto.
Zemljepisna lega.
Zakaj pa ravno nam Jugoslovanom tako ovirajo ustanovitev Lastne države? Zato ker Je lega n a š e-g a ozemlja it a iko i z r e d n o v až m a in u g o d-ti a kakor malokje drugje na svetu !in bi se vsi močni sosedje radi v&edli sem. Tam namreč, kjer posilila Sredozemsko morje poitoim Adrije svoje vplive naj-dailje in najgloblje proti -sevenu in se mu bliža od severa druga kultura, tam, kjer si poidaista roko obenem tudi zahod 'in vzhod Evrope, je ena n a j v a ž n e i-š i h točk n a z e ml j i, je n a ša ij u g oslov an-s k a domovina. Nešteti narodi so korakali tod skozi, marsikateri je hotetl ostati tu, a top odrini ga je drug, 'močnejši. Napoleon je znal izredno ugodno lego naše zemllje še posebno ceniti, (napravil je tukaj kol na izredno važni točki predstražo svojega imperija. Srečni smo zaraditega in nesrečni obenem. Nesrečni, ker se hočejo piolateoimniiti naše zemlje sosedje od prvega do zadnjega. Z njo jSm je zasiguraina pot do Adrije in pa gospostvo ob njej. Srečni pa, ker vemo. kaj imamo, ker znamo to ceniti in se zavedamo, da nas že samo ta važna zemljepisna lega med raznimi kulturami vzhoda in zapada, severa in juga usposobi za največje udejstvov>anje duševnih in telesnih sil.	,
Podnebje, zemlja in značaj.
^ Največje udejstvovianje duševnih lin telesnih sil je pa mogoče le, če živimo v podnebnih razmerah, ki nas v delu ne ovirajo, če rodi zemlja raznolik značaj, da drug drugega izpopolnjujemo. In to je zopet pri nas. Plrebivalec severa mora uporabiti vse moči, da si pribori od skope narave zadostno hrani«, prebivalca juga pa podnebje utopi in ga napravi nesposob-n uga za vsako večje delo. N a j v i š j a j e kultura sredi med trofičnimi in polarnimi pote i a j i n a m i, p o d in e b j e t u k a j j e n a j b od j š e. Zlasti pa razvije svoje kultuirotvorme sile tam, kjer se posamezne vrste srečajo, (kjer kaže vsaka svod poseben vpliv.
- Tam kjer prehaja podnebje Sredozemlja v podnebje celinske Evrope, kjer se križa lažji značaj juga z resnejšim severa, je naša jugoslovanska domovina. Rob ie sredozemski, notranjost celinska, oba sta zdrava. Rob iimia drugo ikulituro kot notranjost, izpopolnjujeta se. Dve (kulturi na talko malem prostoru ktiičeta na tekmovanje, vzbujata moč. Naše podnebje nam v zvezi z nairavo zagotovi tako delo, ki nas redi, nam ne da .ničesar zaston j, maim pn tudi ničesar ne vzame.
; Kakor je podnebje raznoliko, talko raznolika narava, v zvezi sta ustvarila ikiltjub malemu Obsegu naše domovine n a j r a z 1 ii č n e j š e značaje. Gibljivi svet Štajerske iin Dolenjske rodi gibljiv značaj, nerodovitni Kras vzbudi vse živllienske sile iin nas dela vztrajne iin delavne. Gorenjska v svoji veličastnosti nam ponuja možatost iin resnost, morje nas na kliče na svetovno tekmovanje, nam krepi imlišice in živce ter bistri uim. Splošno naša zemllja skupno s podnebjem ugodno vpliva irra naš značai, raznolikost ie le dobra: vsak značaj lirna nekaj zase iin kakor povsod drugje se tudii v tem oziru izpopolnju-jento.
Vendar nam pa najboljše podnebje in najboljši značaj ne moreta -nadomestiti tega, kar nam ie dala radodarna narava ob robu maše zamllie, — morja.
(Dalje prihodnjič.)
V verskem in splošno cerkvenem oziru je škofija postala vzor škofij. Knezoškof je izbiral najmočnejša verska sredstva, priporočal in pospeševal, ustanavljal in reorganiziral modernemu času primerno razne verske organizacije, Marijine kongregacije, razne bratovščine. Pisal je knjige, vedno s pazljivim očesom zasledoval vse gibanje, ves razvoj naroda, prehodil je svojo škofijo velikokrat. Z eno besedo storil je v verskem oziru vse, da dvigne ljudstvo vedno bolj h Kristusu, da uresniči svoje geslo: Po Mariji k Jezusu.
Organizacije na izobraževalnem, gospodarskem, znanstvenem in političnem polju so imele v njem zaščitnika, pokrovitelja, navdušenega pospeševalca. Preveč bi jih bilo naštevati, saj so znane vsakomur. Vsestranski kulturni napredek v ljubljanski škofiji je lepo označil veliki sociolog profesor dr. Jan. Ev. Krek v sklepu postnih govorov o »Kristusovem značaju", ki jih je imel leta 1906. v ljubljanski stolnici. Ko je opisal našega Gospoda Jezusa Kristusa kot ideal in središče vse kulture, ko je opozoril na velik preporod, ki se vrši po geslu: Nazaj k Jezusu — je slovesno zaključil govor: „Za naš narod in za našo deželo v prvi vrsti zahvalimo Boga, da stoji v tej verski renesansi, v tem verskem preporodu v prvi vrsti. Zahvalimo za to Boga, zahvalimo pa tudi tistega, ki kot namestnik Zveličarja v tej deželi noč in dan z besedo in delom samo eno kliče in ponavlja: Nazaj k Jezusu! Zahvalimo svojega škofa!"
Vsi priznavamo, da so ravno verske vrednote mogočen kulturen faktor v razvoju našega naroda, zato pa tudi vsi cenimo njega, ki je z doslednim, neumornim delom množil, poglabljal to kulturno moč.
In na poiju šolstva! Ze v Sarajevu je delal za šolo, spisal »Vzgojeslovje". In pri nas priča mogočna stavba v ot. Vidu o njegovem delu za vzgojo mladine, za narodno šolstvo. Grški slovar, latinski slovar, pričata o tem.
Ves vaš! Socialni papež Leon XIII. je poklical dr. Jegliča v Ljubljano. In socialni škof se more imenovati knezoškof dr. Jeglič v polni meri. Socialen po svojem mišljenju in občevanju Samoposebi umevno mu je to, živa zavest njegovega poklica ga vodi pri tem. Pozna težave preprostega delavca, neprisiljeno ljubeznjivo besedo in dejansko ljubezen ima za kmeta, če le more hiti k dijakom, da jih ogreje z gorkoto svoje besede, akademikom je bil vedno zvest prijatelj in svetovalec, obrtnik in meščan, s kratka vsak lahko najde pri njem razumevanja in zaslombe. Pisal je vsem in za vse, za mladeniče, dekleta, starše in otroke; o družini in državi, o delavskem vprašanju, o socialnih ranah alkoholizma in izseljevanja, povsod z naj plemenitejšim namenom, z največ jo doslednostjo, z nesebično ljubeznijo. Za karitativne naprave in namene je njegova beseda, njegov zgled mogočen či-nitelj. Njegovi listi in spisi in govori so kakor ognjišča iz katerih prše iskre, ki vžigajo ogenj krščanske ljubezni v ljudstvu. Njegova avtoriteta je avtoriteta ljubezni.
Ako bi hoteli razmotrivati delo teh dvajset let tudi samo z narodnega in občečloveškega stališča, bomo priznali, da je klilo iz tega dela življenje, da pomeni mogočne stopinje navzgor in naprej v našem narodnem življenju. Preglejmo devet strani broječo vrsto njegovih spisov in spoznali bomo, da sta dve ideji, Bog in narod, z Bogom za ljudstvo vodile njegovo delo, vodile že iz mladostnih let. Ta idealizem, ki ga rnu je vcepila mati je živel v njem, plam-tel vedno bolj, zadobival tem večjo moč in razmah, čem večji delokrog se mu je odpiral, značajen, dosleden vedno in povsod. Brez nesebičnosti bi ne bil uspel, ona mu daje zlato veljavo, kulturno vrednost. Občudujemo to neutrudljivo delo, požrtvovalnost, in njegov idealizem elektrizuje naše šivljenje in veselje do dela za narod.
Blagoslovljeno leto 1917. Ob dvajsetletnici imenovanja škofom v Bosni je zapisal svoje ime na jugoslovansko deklaracijo. Ta podpis je pečat na njegovo narodno delo, je iskra, ki je vzbudila spoštovanje, občudovanje, ljubezen trpečega jugoslovanskega naroda. Čemu veliko še p sati o tem ? Vzor domoljuba je postal. Dolgo je molil, premišljeval, kaj je najbolje in — podpisal je.
Zato je »Jugoslovan" vesel Tvojega jubileja, zato se cel jugoslovanski narod ozira s hvaležnostjo k Tebi v teh dneh, zato Ti obljubljamo, da nam bo Tvoj značajni nesebični idealizem — zvezda vodnica pri našem delu, da nam bo ogrevajoče solnce za naše težnje, za našo ljubezen do jugoslovanskega naroda.
Politika.
Nemški kancler upa, da še letos pridemo do miru. Narodi pa tega ne upajo, ker mirovne pogodbe, kakor so sedaj v modi, ne prinašajo trajnega miru. Lord Cecil je rekel, da bi ententa še sedaj sprejela vsak resen nasvet. Dosedanjim nasvetom osrednjih velesil očita Wilson, da niso bili odkritosrčni, zato je entente prva dolžnost, da zmaga. Tudi v osrednjih državah se dobro zavedajo, da je konec dobre volje za mir in zato nemški aneksionisti prav sedaj razglašajo najsilovitejše imperialistične nemške vojne cilje, ki naj preprežejo Evropo, Azijo, del Afrike in — celi svet. V Berlinu se te dni začno pogajanja, ki naj „poglobijo" našo zvezo z Nemčijo politično, gospodarsko in vojaško. Razumljivo je, da imajo ne-nemški narodi o tej stvari drugačno mnenje, kakor naši nemški nacionalci in vsenemci. Glavo, srce in voljo imajo — drugo. *
V Pragi so se slovanski narodi monarhije še bolj tesno združili. Še bolj jih je zvezal udarec, s katerim je vlada zaključila slavnosti. V politiki bodočih dni se bo pokazala ta politična edinost ne-nemških narodov, med katerimi so tudi tirolski Italijani. Vse druži neupogljiva volja po svobodi. Malo jim je mar, če okolu njih zmaguje zunanja sila, vere v* zmago pravice, ki bo tudi njim prinesla
državno svobodo, jim ne more vzeti nihče.
•
Deželne meje so padle. Danes bodo pri cesarju sprejeti ljudje iz štajercijanskih in tržaških, ljubljanskih in kočevskih nemških krogov.
Ljudje, ki so prav zadnje dni odpovedali zvestobo državi in spoštovanje dinastiji, bodo protestirali proti — Jugoslaviji. Kaj pa naj store tisti, od katerih so prihajale med vojno tiste neštevilne de-nuncijacije, ki so našemu narodu prinesle toliko krivičnega gorja, kakor je to dognala komisija, ki jo je poslal med nas — cesar.
• /
30. maj 1918! Sleherni Jugoslovan bo premišljeval to prvo leto po deklaraciji. Eno smo in eno imamo —	voljo po svobodi!
SCaloSIška
SS v LJUBLJANI
priporoča književna dela Nove Založbe:
Fran Levstik: Martin Krpan. ^
•	S 13 risbami Hinka Smrekarja.
Ivan Cankar: Podobe iz sanj. Jože Debevec: Vzori in boji.
ima HHHl
Z CENTRALA: Trst. Z Podružnice:
m
Dubrovnik — Dunaj Kotor - Metkovit Opaftija — Spljet Šlbenik — Zader
m
Brzojavni naslov: JADRANSKA Telefon štev. 257.
SPREJEMA: Vloge na knjižice in Jih obrestuje po čistih 4 % Vloge na tekoči In žiro račun proti najugodnejšemu ob-restjvanju. Dviga se lahko vsak dan brez ozira na moratorij. Rentni davek plača banka iz svojega.
KUPUJE IN PRODAJA: Devize, valute, vrednostne papirje itd in srečke c. kr. razredne loterije.
ESKONTIRA: Menice, devize, vrednostne papirje itd.
IZDAJA: Čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu-in inozemska mesta.
DAJE PREDUJME: na blago, ležeče v javnih skladiščih.
PREVZEMA: Borzna mročila in jih izvršuje najkulatneje.
začne z zopetno prodajo svojih slovanskih igralnih kart. Vsa vprašanja in korespondenca na
mm pr
tovarne igral
»»
t«
V Li l.
•C
r	m
Kmetska posojilnica 1 £_%
ljubljanske okolice
= v Ljubljani
ammsammmam
* 0
obrestuje hranilce	4 V/o	brez odbitka
vloge po čistih		rentnega davka
		
Rezervni zaklad nad K 1,000.000. Ustanovljena leta 1881.
Ljuii Mištoika ulita li. Ljipa
registr. zadruga z omejeno zavezo.
* *
li IIP
Letni zaključki
Tiskovine za šole, županstva in urade. Najmodernejši plakati in vabita za shode in veselice
Najmodernelša uredba za tiskanje listov, knjig, brošur, muzikalij itd.
Sfereotipila - Lifografija
i, 8S%llllWifllli
s
*
Priporočamo tvrdko
Jos* Petelinca
v Ljubljani.
Tovarniška zaloga šival-nih strojev, njih posame-^ znih delov, igel in olja, ter potrebščin za šivilje in druzega galamtarij-skega blaga.
Šivalni stroji raznih sistemov in oprem na razpolago, še garantirano staro blago.
Sv. Petra nasip 7. blizu frančiškanskega mo>tu, levo ob vodi, 3. hiša.
KISLO * » ** VODO
in vi
razpošilja
4. DSET,
Kupim steklenice in zamaške.
Nadomestilno
toaletno milo
parfumirano, v elegantnih kartonih, fino opremljeno
Docent U kron 40 vin,
■■■■■BiaiHiaiiBBiiiiiinaiBBiiai
Trgovci večji popust. Dobiva se pri tvrdki
Ročni mlini za zdrob in moko
rnn« . 1. vrsta kron 155 Lslifl . 2. vrsta „ 1.5.
Pfibliina teža 15 t g.
m
Sv. Petra cesta št. 2S.
mil %
___ mM II m
Mlin se razpošilja (proti pla-	^fl I
čilu v naprej ali pa poštnem povzetju) opremljen z zamah-nim kolesom in lakiranim vsipalnikom. Šesta je ks3"i-
ru — 8« ?3«er, xa mlin najbsSšžie vrsto £<155,
za njlin nekoliko ttjacsi tr-vrsta K 115.-feraz osSkiSka v? tovarni.
Zaboj in poštnina računi se Znamka .DffiVOR" posebej za lastno eeno. Mlin
najboljše vrste izddan je iz najtrpežnejšega materijola in se za kvaliteto, da naročnik prejme nepokvarjen mlin — jamči. Moj ročni mlin izmelje najdrobnejšo moko. Stroj se naroča pri tvrdki:
D. Stucin, Do naj 18. Bez.
Htihnegasse 4.
(Dopisuje sa slovensko).
Poljedelski stroji In orodje.
Mlekarska. Zveza
kupi po najvišji dovoljeni ceni vsako množino mleka pod najugodnejšimi dobavnimi pogofi.
□
I
Dalje ima Mlekarska zveza v zalogi vse mlekarske potrebščine, kakor tudi različne mlekarske izdelke, : : zlasti razne vrste sira po primerni ceni. : :
GOSPODARSKA ZVEZA
centrala za skupni nakup in prodajo v Ljubljani
---registrovana zadruga z omejeno zavezo. ———
Stalna zaloga poljedelskih strojev:
motorje'', ralatilnic, viteljev, slamorezr.ic, reporeznic, ^rzoparilnikov, plugov, bran, čistilnikov itd.
Prodajis:
umetnih gnojil, kolon jalnega in špecerijskega blaga ter poljskih pridelkov. —--
Zaloga:
travnih in deteljnih semen, pese. korenja, repe. —
Zaloga:
pristnega domačega in ogrskega vina, žganja itd. —
Lastna i/delovainica in prekajevainica klobas. Lastna zeljarua.
l.d.j«t.lj: Eoniorcij Jugoslovana. - Odgovorni .rednik: Jožef Go.tinear, državni poslanec. - Tisk: Učitelje tiskarne v Ljubljani.