233, številka.
Ljubljana, v petek 10. oktobra
XXIII. leto, 1890
Ithaja vsak dan aveecr, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avst ro-oge r ske dežele za vse loto ir» gld., z* pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za iedun . lei e<  1 glet. 40 kr. — Za Ljnbljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesce 1 gld. 10 kr,   Za pošiljanje na dom računa ■<>
po 10 kr. za mesec po 30 kr. za četrt leta. — Za taje dežele toliko več. kolikor poštnina znaSa. Za oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če so dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniatvo je v Gospodskih nlicah fit. 12. OpravniStvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. vse administrativne stvari.
Vse one čast. p. n. naročnike, katerim smo danes pridjali nakaznice, prosimo prav nljudno, da blagovole poslati naročnino vsaj do ponedeljka 13. dne t. ni., ker drngače jim bode list ustavljen.
Upravništvo »Slovenskega Naroda". Res Carinthiacae.
1« Celovca, 9. oktobra 1890.
Celovški mestni zbor se je torej odločil, pritožiti se pri upravnem sodišči zoper odlok minister-stva notranjih zadev, s kuterim se ju Celovškemu magistratu ukazalo, da mora vsprejemati tudi slovenske uloge (torej le vsp re jem a ti, ne pa tudi slovenski reševati). Pota pritožbe do najviše instance, do katere ima po ustavi vsak državljan pravico, mu nečemo kratiti. V tem oziru se Slovenci lepo odlikujemo mimo naših nemških sodeže-lanov, ki vidijo v vsakem še tuko opravičenem pojavu slovenskega narodnega življenja le draženje Nemcev, motenje in kaljenje deželnega miru itd., kakor se že glasijo stereotipni „schlagerji" naših neraškonarodnih listov a, la „Freie Stimmen".
V zadnji soji tukajšnjega mestnega zbora poročal je dr. pl. Hibler v imenu pravnega odseka o prizivu na upravno sodišče ter j« prebral priziv, ki ga je sam sestavil. Ker se je ta priziv v polnem obsegu priobčil v „Freie Stimmen", podala so nam je ugodna prilika, da dokažemo plitvost, ničnost in smešnost nasprotnih ugovorov.
Pravni odsek trdi, da razsodba ministerstva, da je slovenščina na Koroškem in posebej tudi v Celovci deželuo-navadni jezik, ker so tudi v tem mestu 3 5% prebivalstva poslužuje slovenskega ob-čevaluega jezika, — dejanjski ni utemeljena, in pravi, da pred vsem ni resnično, da bi bil tisti jezik, v katerem je bila pisana uloga „katoliško-političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem" od dne" 19. aprila t. 1., štev. 5405, in poznejši prizivi, na Koroškem sploh ali posebej v Celovci navaden jezik.
„Po razsodbi strokovnjakov," pravi nadalje priziv, „in po praktični skušnji je obče znano, da naši koroški Slovenci takoimenovane nove sloven-
ščine ne govorijo in tudi ne pišejo". Tako se glasi prvi razlog Ta se pa naslanja na fikcijo, katera se uporablja samo nasproti Slovencem, da si morata pismeni in ljudski jezik popolnoma jednaka biti. Dočim nikomur ne pride na misel, najmenj Slovencem, da bi terjali, naj se nemške knjige tako pišejo in tiskajo, kakor se govori v Belanski dolini ali pa v Hitzendorfu v Labudski dolini, očita bo Slovencem vedno in zopet, da govorijo narečja, ki se ue ujemajo s „takoimenovano" novo slovenščino. Zakaj se baš nasproti Slovencem tako dlaka cepi? Ni ga jezika na Bvetu, v katerem bi se ljudska govorica popolnoma ujemala s pisavo. Isti razlog se je o svojem času uporabil in v gosposki zbornici na dan izvlekel tudi zoper slovenščino na Kranjskem Na to je dotičnemu kverulantu odgovoril največji slavist Miklošič, ki je, miinogre* omenjeno, liberal nega mišljenja, ter mu dobro povedal, da je razlika mej slovenskim ljudskim in pismenim jezikom blizu tolika, kakor na primer mej švabskira narečjem in pismeno nemščino. S tem je bil ta ugovor glede Kranjske pobit. Zdaj se uporablja za Koroško, pa tudi ne z večjo pravico, kajti vse, kar se tiska za koroške Slovence, tiska se v takozvani novi slovenščini".
Čudno pa je, da ljudje vse dobro razumejo, n*iv?lic temu, da se v šoli le malo slovenščine naučijo. Časnik „Mir", knjige Mohorjeve družbe, ki šteje na Koroškem do 5000 udov, naznanila c. kr. deželne vlade glede volitev itd., vse to je pisano in tiskano v pismeni slovenščini. Ali pozna poročevalec kaj tiskanega, kar bi bilo v narečji pisano in za ljudstvo namenjeno? In glejte! Pri odboru Mohorjeve družbe so Be že večkrat naročile knjige za tukajšnje zavode (bolnico in jetnišnico), da so se slovenski varovanci oskrbeli z dobrim berilom.
Poročevalec govori tudi o strokovnjakih. S katerimi strokovnjaki je pa govoril ? Ali mar misli odpadnika dr. Abujo, ki pri mestnih volitvah v Celovci podpiše oklic z devizo „deutsch und frei", ot>em dnij pozneje pa pri Bauernbundskem shodu in velikem lovu na kmete Podkloštrora zopet najde in kaže svoje slovensko srce? Ako hoče poročevalec, da se za ozbiljnega šteje, kakor se spodobi za ta-cega, ki se pritožuje  do najvišje instance, potem
mora svoje strokovnjake po imenu našteti in njih mnenje jasno navesti. In kaj pravi praktična skušnja? Ona potrjuje, da govorijo koroški Slovenci narečja, ki se od pismenega jezika toliko razlikujejo, kolikor se nemška narečja razlikujejo od pismene nemščine. Ali je poročevalec mestnega zbora že slišal erdelj-ske Saksonce ali Alemane mej seboj govoriti ? In česa ae je pri tem prepričal ? Najbrž tega, da jih ni razumel! (Konec prih.)
Po I i ti ču i irazg I e<J.
N o t r a sij«*: dežel«.
V Ljubljani, 10. oktobra. Češki notranji uradni jezik.
„Deutsche Zeitung" bavi se z vestjo, da se bode vlada v češkem deželnem zboru izjavila o notranjem uradnem češkem jeziku. Ta židovski list svetuje vladi, da naj bi pri tej priliki samo izjavila, da je z narodnimi koncesijami že pri kraji. Vznemirjeni duhovi se drugače ne pomirijo, ako se vsem ne pojasni, da je prišel drugi čas. Seveda taka izjava bi pomirila Nemce, da bi pa pomirila duhove v Avstriji v obče, tega mislimo, da niti „Deutsche Zeitung" ue veruje. Vlada se po nasvetu židovskega glasila tudi ne bode ravnala, ker bi sicer zgubila še zaupanje čeških veleposestnikov in bi v češkem deželnem zboru prišla v manjšino z vsemi svojimi predlogi. Pa tadi v državnem zboru bi je slovanski poslanci več no mogli podpirati in bi so zatorej morala umakniti.
Predsednik Praškemu nadsodi7ču.
Širi se vest, da pojde v pokoj predsednik Praškemu nadsodišču. Ker je to mesto jako važno, ni čuda, da se vsi listi zanimajo za to, kdo bode njegov naslednik. Želeti je, da pride na to mesto mož, ki bode strogo objektiven, pravičen in bode poznal dobro razmere na češkem. Govori se mej drugim, da pride za predsednika Praškemu nadsodišču sedauji pravodni minister grof Sehbnborn, ki bode nekda odstopil, če se sprava razdere. Dunajski župan — virilist.
V Dunajskem mestnem svetu se je predlagalo, da bi Dunajski župan imel virilni glas v deželnem zboru. Predlog se je izročil posebni komisiji v pretres. Seveda bode vse sklepanje Dunajskega mestnega zastopa o tem le akademično vrednosti, končno ima odločevati deželni zbor. Ker bo pa v deželnem zboru za to treba dvetretjinske večine, je jako dvomljivo, da bi se omenjeni predlog vsprejel. Pro-
LISTEK.
Med knjigami in ljudmi.
(OeŠki spisal Svatopluk Ceoh, preložil I. Skalar ) I.
(Dalje.)
Nekdaj torej sem stal tam doli v mestu, v dekanijski cerkvi in motril pazuo, ne sicer namazanih podob svetnikov po stenah, temveč vrste ljubeznivih posvetnih obrazkov, klečečih po klopeh, v prazničnih oblekah, z molitvenimi knjigami v rokah.
Najedenkrat je obstal moj pogled na jednem iž njih in ni se več odvrnil proč. Ondu je klečala devojka odlikujoč se s krasoto od drugih devojk, kakor večernica od zvezd. No vem, kateri stvari bi primerjal živo, svežo barvo njenih ustec, gibajočih se v tihi molitvi, in ljubeznivo rdečico na krasnih licih, polnih dražestij sladkega, čistega devištva. Bila je baš razcvela cvetka s še neporušeno ča-robo otroške narave. Njena glavica jo bila sklonjena nad odprto molitveno knjižico, nenavaduo krasno vezano, z veliko zlato spono. Gledala je va njo kakor okamenela molitev, le včasih je kra-
doma zabli8nil njen pogled pod dolgimi, povešenimi vejicami na stran. Podobna je bila svetnici, a veu-der je zapeljavala v greh, in vender so se potikali poganski škratci z lokom in strelico okrog njenega tilnika, pogledavali izza gub priproste, a čiste obleke — krasoti sicer vsaka pristoja — in izleta vali izza vsakega zlato obrezanega lista, katerega so obrnili nežni njeni prsti.
Ničesar nisem videl, ničesar slišal okrog sebe ; samo njo sem gledal, in ko se je zaprši molitveuik, zataknivši teško zlato spono, prekrižala ter s pln-1 im pogledom na okrog stopila iz klopi, spremljal sem s koprnečim in plahim pogledom ljubeznivi obris njeno sloke postave, dokler mi je ni popolnoma zastrla tolpa pobožnikov, valeča se za njo iz cerkve. Zdaj stoprav podal sem se v gosto gnječo, a devojka mi je izginila. Uzrl je nisem uiti v cerkvi, niti pred njo.
Odpustite mi, ako vas s temi podrobnostimi dolgočasim. Ako bi jo bili videli, razumeli bi moje naudušenje. Sicer pa vam moram povedati, da sem rojen pisatelj; zagatovijam vas, da bi bil laliko na tem polji žel slave, ako bi me razmere ne bile neprijazno prisilile do surove šablone običnjnega kmečkega zanikerneža.
Toda k stvari. Pričakati nisem mogel bodoče nedelje, marveč dan na dan sem stal kakor vitez žalostne postave mej tolpo bab v dekanijski cerkvi in je Čakal, dokler mi ni kapelanovo „ite missa est" razpršilo veeb mojih nadej.
Naposled sem jo v nedeljo zopet našel. Zdaj mi po maši ni ušla. Kakor senca sem je sledil. Šla je z neko zgubano starko, trcijalski naklonjeno nad debelim molitvenikom, dokler nista ustopili v nizko, odleglo bajtico, katere pročelje je krasila deska z napisom: „Florijan Ofizka knjigovez."
Da, ta Florijan je bil otec in zgubana starka z debelim molitvenikom mati mojega angelja.
Na svojo žalost uvedel sem ob jednem, da sta knjigovez in njegova žena uzora najstrožje pobož-nosti, člana vseh družeb rožnega venca v mestu in skrbna odgojitelja svoje jedine hčere, kateri najdražji biser hranita in branita mrćž pokvarjenega sveta. Ali ljubezen mi je udahnila srečno misel.
Podedoval sem po bratu, župniku, majbuo knjižnico obstajajoČo z večine iz spisov pobožnega obsegu. Iz teh sem izbral knjigo z najpobožnejšim napisom in se naglo j)odal na pot k dragemu kuji-govezu.
(Daljo prih.)
tisemitje bodo javaljne glasovali za to, da bi Dunajski župan imel sedež v deželuem zboru, dokler bode Dunajski občini na čelu liberalec.
Vitanje držafc.
Grof JValdersee. GovoH se, da bode načelnik velikega nemškega generalnega štaba odložil svoje sedanje mesto, in prevzel poveljstvo kacega voja. Grof VValdersee zmatral se je za velicega nasprotnika Rusije. Ko bi šlo po njegovi volji, bi Nemci že davno bili začeli vojno z Rusijo Njegovo imenovauje načelnikom generalnega štaba je bilo vzbudilo bojazen, da pride kmalu do vojue. Ker so pa drugi faktorji paralizo-vali grofa Waldersee-ja upliv, se mir ni rušil, in se tudi uajbrž še ne bode tako hitro, če bi grof tudi ostal na svojem meBtu. Če pa odstopi, bode se pa to veuder zmatralo, da je v Berolinu potegnila Rusiji prijazna sapa.
Grof Pariški iti severnoameriški predsednik.
Grof Pariški je dal vprašati v Wasbingtouu, ali bi ga vsprejel piedseduik Harison. Načelnik Zjedinjenih držav se pa prihoda francoskega pre-tendeta ni posebno razveselil in je ukazal odgovoriti, da ga vsprejeti ue more, ker odpotuje po državnih opravilih na zapad. Francoski republičanski listi z veseljem zaznamujejo ta odgovor Harisonov. Herbert Gladstone iti delavci.
Najstarejši sin angleškega državnika Herbert Gladstone je v klubu angleških liberalcev uedavuo priporočal, da so politiki bolj skušajo približati delavcem. Minole čase so se delavci prezirali, ali sedaj pa vedno bolj prodira prepričauje, da se veliko socijalna vprašanja brez sodelovauja delavcev rešiti ne bodo dala. Sin je s tem govorom pokazal, da bode nadaljeval politiko svojega očeta. Oče njegov se je že večkrat izrekel, da treba delati na to, da tudi delavci pridejo v parlament, ker le potom se bode dalo rešiti socijalno vprašanje.
Anjentinija.
Po poročilih iz Argeutinije tamošnje razmere neso najboljše. Mej vojaki vlada velika nezadovoljnost. Te dni so se po nekaterih vojašnicah že vršili dogovori, da bi se spuutali. Vlada ie to zvedela in takoj v glavno mesto poklicala čet iz provincijo, admiral Bordero prevzel je poveljstvo mornarnice in ladije so se pripravile za boj. Predsednik se je preselil v neko vojašnico, v kateri je zanesliiv polk. V vseh vladnih krogih zavladal je bil velik strah.
Dopisi.
Iz ljubijauc G. oktobra. (Občni sbor ^Vdovskega učiteljskega društva.") Za kranjsko učiteljstvo prekoristno društvo „ Vdovsko učiteljsko društvo, njega vdov in sirot na Kranjskem" imelo je svoj občni zbor dne 2. oktobra v mestni dvorani. Ob 8. uri daroval je sv. mašo v mestni farni cerkvi pri sv. Jakobu za ranje ude „ Vdovskega učiteljskega društva" njega predsednik g. prost A. Jarc.
Ob 9. uri zbralo se je nad 40 udov v dvorani, katere kmalu potem g. predsednik prisrčno pozdravi, otvorivši sejo, ter omenja važuejih dogodkov mej letom pri društvu in poudarja, da je odbor dal „Osnovo pravil" na dnevni red, da bi se ona bolj v modernem duhu preosnovala, kakor so se že dvakrat poprej.
Tajnik poroča: Udov je sedaj 81, v teku jed-nega leta je 16 udov na novo pristopilo. Rednih sej je bilo več, v jedni teh sej je odbor dal nekemu udu 30 gld. podpore, a ta prosi več; o tem bode današnji zbor sklepal, koliko se mu ima še dati. Odbor pozval je tudi ude, da bi se zglasili, kateri so in kateri neso za prenaredbo pravil. Oglasilo se jih je nekaj za, nekaj proti prenaredbi pravil. Tudi o tem bode danes zbor sklepal. — Potem poroča blagajnik g. M. Močnik: Prihodkov je bilo 3404 gld. 31 kr, troškuv: 3052 gld. 88 kr. Vse društveno imetje znaša 45.750 gld.
Vdov je bilo podpisanih 10, otrok pa 20. Na dolgu je 52 gld. — Poročilo se vsprejme brez ugovora, ter za pregledovalce računov gg. Armič, Ce-puder in Kokalj izvolijo. Učiteljevi vdovi J. J. dovoli se 20 gld, in učitelju Kr. 50 gld. jedenkrat za vselej podpore. — Pri „Osnovi društvenih pravil" pravi gosp. blagajnik: JČasi se spreminjajo, — kar je bilo včasih dobro, to danes ne zadostuje. Pravila so že 30 let stara, spremenila so se v tem času že dvakrat, a spremenilo se je tudi pravno stanje učiteljev mej tem časom. Sedanji predBeduik vodi društvo že nad 20 let. — Gosp. Franc Bab ove c pravi, da preosnovana pravila nikomur dobička do-našala ne bodo, zato predlaga, da se preide o tem na dnevni red. — Gospod Trost pa meni, čemu bi se čas tratil z neslanim debatiranjem, takoj naj se glasuje, ali smo za preosnovo ali ue. — Pri gla-
sovanji je bilo 31 glasov za preosnovo in le 10 zoper. — Na to se preide v posamično razmotri-vanje pravil, katere gospod Govekar odstavek za odstavkom bere, in bili so vsi z večino glasov vsprejeti; le 11. paragraf se v te in zmislu popravi, da dobe sirote po smrti očetovej 30 gld. podpore, oziroma 60 gld., in v 12. paragrafu se ima pa izpustiti besede „in nimajo kacega dolga pri društvu."
V odbor so bili voljeni z večino glasov zopet stari odborniki, gg. Jan. Borštnik, Jarnej Čeu-čič, Fr. Govekar, Anton Jarc, Mat. Močnik, Andrej Praprotoik, Feliks Stegnar, Ivan Tomšič in Andrej Ž u mer. — Predsednik zaključi na to zborovanje.
Iz mestnega zbora Ljubljanskega.
V Ljubljani, 7. oktobra.
(Konec.)
Obč. sv. dr. Majaron poroča v imenu šolskega odseka glede* šolskega vrta za nazorni in stvarni pouk pri I. mestni petrazredui deški ljudski šoli v Poljskih ulicah in nasvetuje, da se dovoli za napravo šolskega vrta, katerega bodo gg. učitelji oskrbovali, 300 gld., za oskrbovanje pa vsako leto 60 gld. Magistratu se naroči, da sklep izvrši. Predlog se vsprejme.
Obč. sv. V a 16 nt in 616 poroča v imenu šolskega odseka glede nagrad za vodstvo in pouk na tu-kajšnih obrtnih pripravljalnicah pro 1889/90 in nasvetuje, da se dovoli 330 gld., kar obvelja.
Obč. sv. župnik Rozman poroča o mestne nemške dekliške šole vodstva prošnji za zvišanje letne dotacije in nasvetuje, naj bi se ista zvišala na 40 gld.
Obč. sv. dr. vitez Blei w ei s-T tb te n i š k i pravi, da on nema ničesar proti povišanju dotacije, a to priliko hoče uporabiti, da osvetli nekoliko delovanje vodij nemških ljudskih šol Ljubljanskih. Pri vsprejemanji ne gleda se čisto nič na to, ali znajo dečki in deklice nemški, Ako se pregleda izdano poročilo c. kr. mestnega šolskega sveta Ljubljanskega, vidi se, da so vsi učenci in učenke zgolj iz Ljubljane in okolice, a že imena kažejo, da so slovenski otroci, ki nikakor ne spadajo v nemške mestne ljudske šote. Tu bi moral vender mestni šolski svet uplivati na teh zavodov vodje, ki love le slovenske otroke v meinške mestne ljudske šole, samo, da je število večje in dobe vodje tem večje nagrade. To pa nikakor ne gre in govornik je hotel opozoriti na to, da mestni šolski svet stori svojo dolžnost in se v mestnih nemških ljudskih šolah ue bodo germanizovali slovenski otroci.
Župan Grasselli ugovarja, da bi mestni šolski svet ne bil storil svoje dolžnosti glede" vspre-jema učencev in učenk v nemške mestne dole. Prav z veseljem bi g. župan pozdravil in prav hvaležen bi bil, ako bi mu kdo naznanil zakonita sredstva, da ee ne smejo nemškega jezika nevešči otroci vspreiemati v nemške mestne Šole. A ker jeduacega določila ni, morajo se vsprejemati tudi nemščine nevešči otroci v nemške mestne ljud ske šole.
Obč. sv. Hribar meni, da je graja, izrečena mestnemu šolskemu svetu popolnoma upravičena. Isti predlagal je v imeuovauje samo take osebe, ki sedaj love slovenske otroke. Vsa velika krivda pa je zvračati na deželni šolski avet, kajti le ta je izdal ukaz, da so vsprejem nobenega otroka v mestne ljudske nemške šole zavrniti ne sme, naj otrok zna nemški ali ne. To je proti zdravim na čelom vse pedagogike in da se tako dela, zadeva krivda le mestni šolski svet, kajti njega naloga je bila, obrniti se s protestom proti ukazu deželnega šolskega sveta.
Župan Grasselli odvrne, da kar se tiče ustavljanja vodij in učiteljev, nema meatni šolski svet druzega posla, nego, da njemu došle prošnje predlaga in sestavi tabelo kompetentov. To je nje gov jedini posel. Zoper napolnjevanje nemških mestnih ljudskih šol pa mestni šolski svet ne more niče sar storiti, o tem določuje jedino le deželni šolski svet.
Obč. sv. dr. vitez BI e i vveis-TrBtenišk pravi, da se oficijalno v deželnem šolskem svetu nikdar ni razpravljal ali pa sklenil ukaz, da se imajo vsprejemati v nemške ljudske šole tudi otroci ki so nemškega jezika nevešči. Ta ukaz izdal je za hrbtom deželnega Šolskega sveta deželni šoiaki referent
Obč. sv. župnik Rozman opomni,  da  je k njemu prišlo samo to šolsko leto do 26 starišev, ki
so hoteli imeti izkaze, da upišejo otroke v nemške mestne ljudske Šole. Vsi ti otroci rojeni so v v. Jakoba župniji, in nobeden ni znal nemški. Ko je župnik Rozman .starišem rekel, da otroci v nemški šoli ne bodo uspevali, ker je pouk samo nemški, otroci pa tega jezika ne znajo, in ko je trdil, da se nemščine nevešči otroci ne smejo vsprejemati v nemške šole, bilo je vse zaman, kajti trdili so stariši, da se morajo v tej šoli vsprejeti otroci, ki ne znajo nič nemški, da to oni Že vedo, da so te šole boljše, da se tam dobe učila brezplačno itd.
Pri glasovanji se povišanje dotacije za nemško mestno dekliško šolo skoro jednoglasno odkloni.
Po nasvetu poročevalca šolskega odseka obč. sv. Valentinčiča dovoli se šolskemu slugi Novaku glede posla pri obrtni pripravljalnici nagrada 21 gld.
Obč. sv. odbornik Hribar poroča v imenu vodovodnega direktorija o razpisu vodovodne naklade po 5 kr. od najemnine. Prej ni kazalo uvesti pobiranja naklade, ker je bil vodovod še v malo hiš upeljan, a sedaj je že upeljau v 460 hiš. Torej nasvetuje vodovodui direktorij, da se prične pobirati vodovodna naklada od l. novembra t. 1., ko se pobira po novem seliluem redu tudi najemnina. Vodovodna nakladu se ima za zdaj plačevati pri mestni blagajnici, posebna instrukcija se bode pozneje izdala. Predlog se vsprejme.
Obč. sv. Hraskv poroča za vodovodni direktorij, da sta prosila Viucencijevo društvo Id kon-vent oo. frančiškanov, uaj bi se jim cena za porabo vodovoda znižala. Sklene se, da se jima voda odda po 10 kr. za kub. meter in zahteva odškodovanje za vodomer. S tem bi bila po nasvetu javna seja končana.
ObČ. sv. dr. Majaron oglasi se s svojo interpelacijo zaradi grofa Ktluigla. To interpelacijo smo že priobčili.
Zupan Grasselli odgovarja, da mu je izraziti nad tem činom grofa Kiinigl-na najglobeje obžalovanje. Njemu kot načelniku mestuega magistrata ni o tej zadevi nič natančnejega znanega, kakor, kar je izvedel iz časnikov. Kot političnega uradnika pa, kar je grof Kiiuigl, je samo po sebi razumno, da ga bode poklicalo politično oblastvo na odgovor. Iz krogov meščanov odšla je deputacija h gospodu načelniku c. kr. vlade in prosila na pismeno uloženo prošujo tudi pismenega obvestila, kaj Be bode ukrenilo. Župan misli, da bi se mu skoro nemogoče zdelo, da bi političen uradnik, izobražen človek, in to iz višjih slojev, v slovenski deželi tako surove besedo izusti). Tu pač sodbe ni treba, stvar če je resnična, se sama ob sebi obsoja.
Obč. sv. dr. Majaron vpraša še jedenkrat, kaj hoče župau storiti, da se preprečijo konflikti.
Župan Grasselli odgovarja, da mu ni znano sredstvo za to, preventivnih pomočkov ni, njemu vsaj neso znani.
Obč. sv. Majaron pravi, da si pridrži predlog za drugi Čas, mestni zastop mora zahtevati zadostila.
Obč. sv. dr. Tavčar opomni na izgrede pri Griinovi svečanosti. Takrat bil je on zaradi navadne opazke in kot mestni odbornik obsojen po § 20. ukaza iz 1. 1854, zaradi demoustrovauja na 20 gld. Ta paragraf bi pač bolje godil za grofa Ktluigla in kakor okrajno glavarstvo v ujegovem slučaji, bi pač lahko postopal mestni magistrat.
Obč. sv. Hribar vpraša, s čim je opravičen ukaz mestnega magistrata, da se ne sme več prodajati počinjena lončarska posoda. Misli, da se ti obrtniki po nepotrebnem šikanujojo, in vpraša, s čim je ta ukaz upravičen.
Zupan GraBselli odgovori, da je slabo po-cinjeua lončarska posoda škodljiva zdravju, ako se v nji kuha ali hrani kaka stvar, katera ima kislino v sebi. A izključena je od prodaje le taka počinjena lončarska posoda ki je slabo počinjena in se torej ne more prepuščati za prodajo iz zdravstvenega ozira. Dobro pociujena lončarska posoda prodaja se lahko prej kot slej. A izdelovalcem take posode ne gre to v glavo in zato so se obrnili na deželno vlado, naj bi njim dovolila prodajati vsaj še to posodo, kar jo imajo napravljene, potem bodo že boljšo izdelavali. A deželna vlada tega iz zdravstvenih ozi-rov dovolila ne bode. Sploh pa bode mestni magi-Btrat v kratkem po čusuikih objavil, da ni izklju-
(ena vsa počinjena lončarska posoda, nego le zgolj taka, ki je slabo počinjena in tedaj zdravju škodljiva. — Potem se javna seja sklene.
Domače stvari.
— („Zu einer natioualen Affaire".) Pod tem čudnim naslovom prinaša dauašnja „Lai-bacher Zeitung" nek odlok, ki ga je izvolila slavna dež. vlada izdati na spomenico, katera se je vročila, kakor smo svoje dni poročali po deputaciji v zadevi grofa K U n i g 1 a. V tem odloku priznava se, da je vladni praktikant grof K li n i g 1 v resnici rabil „scharfe Worte" proti Slovanom, tolaži se nas pa s tem, da bo s temi besedami počaščeni bili le „prnvoslavni bosenski Slovani", in da s tem slovanski narod baje ni razžaljen.---Vender pa
natančne besede, ki jih je rabil „oštri" grof Ktinigl, v tem odloku neso razodete, zakaj, ne vemo, in zato-raj ostanemo mi pri poročilu, ki smo ga priobčili v štev. 218 svojega lista, in katero se gotovo iz tehtnih uzrokov popravilo ni, nam je torej vse jedno, kaj si je grof Kiinigl v dnu svojega plemenitega srca pri teh besedah mislil, mi sodimo le to, kar so njega „oštra" usta govorila. Mislimo, da se „Laibacher Zeitung" za danes vsaj ni posrečilo, te zadeve tako pojasniti, kakor smo jo mi. — Kolikor nam znano, dotični krogi z rešilom deželnega predsedstva neso zadovoljni. Afera Kiinigl torej še ni končana.
— (Nov slovanski list.) Kakor poroča Puljski „Diritto Croato" naznanja se za bližnjo bodočnost osnovitev velicega slovanskega glasila, katero bi izhajalo na Dunaj i ter zagovarjalo solidarnost mej vsemi slovanskimi narodi naše monarhije. Potreba tacega časopisa je pač tolika, da iskreno želimo, da bi se obistinilo naznauilo imenovanega lista.
— (Iz Spleta) dobil je „11 Diritto Croato" dne 8. t. m. telegram, da je državno pravdništvo proti znanemu iredentovcu dr. Bajamontiju pričelo kazensko preiskavo zaradi hudodelstva goljufije pri poslovanji družbe „ Assoeiazione Dulniatiea". Okrajno glavarstvo je ukrenilo, da v zmislu zakona Bajamonti ne sme poslovati kot mestni odbornik, dokler traja preiskava. Ta telegram vzbudil je veliko senzacijo mej  obč. svetniki in prebivalstvom.
— („11 Diritto Croato.") Ta od nas že večkrat omenjeni, zares prav marljivo uredovani boritelj za prava Slovanstva, stopil je s 1. oktobrom v tretje leto svojega obstanka. Da mu ni mankalo nasprotnikov, ki so mu želeli pogina ter so se v tem združevali istotako italijanski kakor tudi nemški listi, je razumljivo. V sovraštvu do Slovanov so vedno jedini iu »ložni. Toplo priporočamo list vsem onim, ki so zmožni italijanščine, da ga podpirajo, ker letna naročnina znaša le 5 gld. 80 kr. Pod-pirajmo v prvi vrsti prijatelje svoje.
— (V Črešnjevci) pri Slov. Bistrici praznoval je dne 1. t. m. tamošnji g. župnik Gašpar Cene štiridesetletnico duhovskoga stanu.
— (Za dijaško kuhinjo v Mariboru) daroval ju g. magister F. Ferk 50 gld.
— (Na poljedelski in gozdarski razstavi na Dunaj i) dobil ju poleg že imenovanih razstavljalcev tudi pokojni Fran Kotnik na Vidu pri Vrhniki za razstav ljene lesno proizvode zlato državno svetinjo.
— (Ljubljanskim davkoplačevalcem). Nekateri hišni posestniki mislijo, da imajo plačati vsled novega selil nega reda domarino (hišni davek) za zadnje četrtletje še lo meseca novembra. Temu pa ni tako, ker c. kr. finančno ravnateljstvo na dotično ulogo mestnega magistrata še ni odgovorilo in torej velja še določba, da se mora uplačati zadnja četrtina hišnega davka do uštetega 14. t. m. in se bo moralo vsacemu, kdor plača pozneje, računati tudi zamudne obresti. Isto tako je do 14. t. m. plačati 3. del dokodarine. Pri tej priliki opozarjamo še davkoplačevalce, da je popoludne pri mestni blagajnici in davkariji čas od 3. do 4. ure odmerjen za poslovanje s strankami, ker pozneje morajo uradniki sestaviti dnevni računski sklep ter uknjiziti vse dohodke oziroma troške i. t. d.
— („Počinjena" lonče u in a.) Mestni magistrat nam jo poslal nasledno pojasnilo : Mestnega magistrata prepoved prodaje „počinjene" lon-čenine so nekateri napak umeli, nekateri pa morebiti tudi navlašč napak zavijali. Zato se magistratu primerno zdi, pojasniti, da je prepovedana prodaja samo take počinjene lončenine, katera ne odgovarja zdravstvenim  zahtevam, to je take, ki je slabo
počinjena; dovoljena pa je prodaja počinjene, ki zdravju ni nevarna, namreč take, v katere osteklenini ali glazuri se kovinski oklsi ali sploh ne nahajajo ali pa vsaj le v taki količini in spojini, da ne morejo škodovati zdravju.
— (Viška i n GI i n š k a č i t a ln i ca) imela je včeraj zvečer občni zbor, katerega se je udeležilo 36 članov. Predsedoval je g. dr. Jenko. Po njegovem primernem nagovoru bila je volitev in izvoljeni so gg. Jakob Traun predsednikom. Andrej M e s e s n e 1 podpredsednikom , Gašper Š u-šteršič denarničarjem, Ivan Traun tajnikom, Lovro Ćamernik knjižničarjem, Andrej Knez ml. Janko Novak in Ivan Jebačin odborniki. Po volitvi bila je prosta zabava, pri kateri je bilo več napitnic na novega predseduika. na odbor in na gospode, ki so sprožili misel, da se napravi čitalnica za Vič in Glince. Čitalnica ima že sedaj 70 udov, pristopilo jib bode pa izvestno šo več, ker je zanimanje veliko. Mej člani čitalnice je mnogo dobrih pevcev in ker imajo tudi Viška in Glinš^a dekleta dobre glasove, sestavil se bode mešani zbor, ki se bode takoj začel učiti in vaditi, da bode pri otvorilni veselici mnogobrojno in častno nastopil.
— (Zadnja italijanska ljudska šola v Dalmaciji,) to je izven glavnega mesta Zadra, kjer se italijanstvo še nekako šopiri, bila je nedavno odstranjena. Bila je to šola v Trogiru. Tako je uztrajnost narodne stranke dosegla, da ima Dalmacija skozi in skozi narodne šole. Kako pa je v nas, v našem večinoma slovanskem Primorji? Kdaj pride tudi nam rešilni dan, po katerem tako hrepenimo ?
— (Potrjena je volitev) notarja Mrav-laka načelnikom in trgovca Ferschniga nameatoikom v okrajnem zastopu rogatskem.
— (Okrajna bolniška blagajna Ljub-ljansko) prejela je v dobi 14 mesecev 17.473 gld. 43Va kr., izdala pa 16.382 gld. 96Va kr., torej je preostalo koncem septembra meseca letos 1090 gld. 47 kr. Troški razdelijo se takole: Izplačalo se je boloikom 7435 gld. 56 kr., zdravnikom in za bolniško kontrolo 2671 gld. 70 kr., za zdravila in druga lečilna sredstva 1456 gld. 17 kr., oskrbovalnih treskov v deželni bolnici 1006 gld. 58 kr., pogrebščine 4 52 gld., upravnih troškov 3204 gld. 32 ki\, raznih troškov 100 gld. 35 kr. in povračil na prispevkih 56 gld. 28 kr. Iz statistike je razvidno, da je obolelo 853 moških in 132 ženskih udov, umrlo pa 25 moških iu 6 ženskih udov.
— (V Rožnem dolu pri Mali Nedelji) zbira se že okoli tri tedne na tisoče Ijudij, ker pre vidi neka deklica prihajati vsak dan Lurško Marijo po dvakrat iu nicer ob 2. in 5. popoludne. Zadnjo nedeljo bilo je čez tisoč Ijudij tam. Mi smo radovedni, kdaj bode temu konec, ker je gotovo, da jo vse vkupe zopet le sleparija.
— (Iz Mozirja) se nam piše: Dne 29. m. m. popoludne ob 4. uri začel je goreti skedenj posestnika Trenkelna v Žlabru, uro hoda od Mozirja. Ker ni bilo nobenega znamenja, se so udje „Sokola" sklicali še le tedaj, ko se je videl dim. Izborni disciplini gre hvala, da je bil oddelek Sokolov takoj pripravljen in je že ob 3 4 5 ure v zvezi s že poprej došlo brambo z Rečice začel gasiti, in pred ognjem obvarovati skoro tik pogorelega skednja stoječo žitnicu in hišo, obe s slamo kriti Da je to bilo mogoče pripomogli so: brat načelnik Milan Pelan, kot poveljnik skupno delujočih gasilcev, 8tražmešter Mozirske žandarmerije in fantje iz okolice, ki so z vsemi močmi pomagali. Škode je okolu 2000 gld., pogorelec ni bil zavarovan.
— (Zavarovanje protinezgoda m.) Opozorujemo naše čitatelje na današnji inserat c. kr. pr. zavarovalnice „Avstrijski Phbnix" na Du-naji, ki zavaruje tudi proti telesnemu poškodovanju za zelo nizke premije. Z ozirom na veliko slučajnosti, ki se vsakemu pripetiti zamorejo, smemo to zavarovanje, naj si bode uradniku, trgovcu, posestniku ali zasebniku itd. priporočati, kajti premijo so tako nizke, da skoraj ne pridejo v poštev, če se primerjajo v resnici velikim koristim.
— (Vabilo.) „Litijsko pevsko društvo" priredi v nedeljo, dne 12. t. m. zvečer v g. J. Oblaka prostorih „pevski večot" z nastopnim vspo redom: 1. Bendl: „Nn planine", moški zbor. 2. Ant. Nedved . „Moja rožica" čveterospev z bariton-8amospevom (g. Ravnikar.) 3. Heidrich : »Sirota" s sopran-Bamospevom (gospica Podkrajšek) s spremljevonjem moškega zbora. 4. H. Volarič: „Izgubljeni cvet", moški zbor. 5. Anton ^Ned-
ved: „Oblakom", mešani čveterospev (gospici Milka in Miuka Koblar ter gg. Coclig iu P. Černe.) 6. D. Jenko: „Stru nam", moški zbor. 7. P. H. Sattner: „Oporain k petju", mešani zbor. 8. Dr. B. Ipavic: „Planinska roža", moški zbor z bariton-8amospevom (g. Badiura.) Začetek ob x/a8. uri. Podporniki so ustopnine prosti. Za neude 3 0 kr za osebo. Vse prijatelje in ljubitelje ubranega petja vabi najuljudneje k obilni udeležbi odbor.
— (Električna r a zs v e 11 j a v a n a Re k i.) Te dni došel je v Reko ogerski ministerBki Bvetuik Lud vi g h v spremstvu nekaterih višjih železniških uradnikov, da pregleda razna poslopja in ustanovi modalitete za uvedenje električne razsvetljave na novem kolodvoru.
— (Vel ik parobrod na Reki.) Te dni priplul je v Reško luko jeden izmej največjih trgovskih parobrodov, ki so se dosedaj usidrali v tej luki. Ime mu je „Belgravia", ter je lastnina trgovske tvrdke v Glasgovu. „Belgravia" ima dolžino 400 angleških čevljev, ter je obilo preskrbljen z elegantni kabinami in saloni za potnike. Nakrcati more 800 ton.  Z Reke odplul bode  v Novi Jork.
— (Zaprli) so v Zagrebu krojača Zupančiča s Krškega. Ovadil ga je krčmar Bartolić, kateremu se je ponudil, da mu bode bankovce pone-rejal, ako mu da prosto sobo v hiši in za vsak stotak 7 gold. V kratkem bode imel za 4000 gold. ponarejenih bankovcev. Sedaj ima Zupančič prosto sobo, v kateri pa bankovcev ne bode delal.
— (V Bazovici pri Trstu) bode dne 20. t. m. prvi semenj za živino in drugo blago. Ta semenj bode sčasoma mej prvimi v Tržaški okolici in sosednih deželah, zatorej bode kazalo udeležiti se ga. Na ta semenj pridejo kupovat vsi Tržaški mesarji in furlanski kravarji.
Telegram? „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 10. oktobra. „Wiener-Zeitung" : Profesor na državni gimnaziji v Novemmestu o. Lad. Hrovat povodom svojega umirovljenja odlikovan z zlatim zaslužnim križem s krono.
Berolin 9. oktobra. „Vossische Zeitung" je s Crispijevim govorom jako nezadovoljna, ker se ni dovolj jasno izrekel za obnovitev tripelalijance.
Saragosa 10. oktobra. Katoliški kongres včeraj zaključen. Vsprejel je resolucijo, v kateri protestuje proti svobodi vere in vojaški dolžnosti bogosiovcev ter zahteva obnovo katoliške unije, prepoved nekatoliških šol, nedeljski mir in neomejeno lastninsko pravo cerkve.
Bazne vesti.
* (Električno mesto.) Elektrika se najbolj razširja v Ameriki, povsod se upeljuje v praktično porabo. Sijajen dokaz za to je mesto Scran-ton pri Filadelfiji Mesto ima 90.000 prebivalcev, akoravno je še le 23 let staro, ter zasluži popolnoma ime „električnega mestau. Vse v njem je električno. Ulice in hiše razsvetljene so električno; vse stroje goni električna moč; vozovi na ulicah imajo vsi električne motorje; telefon in fonograf sta na službo prebivalcem. Scranton je upravo mesto bodočega stoletja, na čegar pragu stojimo, stoletja elektrike.
* (Najglobokejši rudnik.) Najglobokejši rudnik na svetu jo najbrž premogovnik v St. Andre de Poirier na Francoskem, iz katerega se dobi Blednie leto 300.000 ton premoga. V premogovnik vodita dve glavni jami, jedna 2952, druga pa 3083 čevljev globoka. Poslednja jama misli se še sedaj poglobiti, tako da bode v kratkem 4000 Čevljev globoka. Čudno je pa, da je temperatura v teb jamah redko kedaj nad 19° C, dočim v zlatih rudnikih ob Tihem morji večkrat termometer kaže celo 49° C , dasi so te jame jedva za polovico tako globoke, nego omenjeni francoski premogovnik.
* (Stoletni ženin.) V Rusiji jo mnogo starih Ijudij. Te dni je v Sachenholu v Kurlandiji umrl 1 lSletni Teodor Freiraan. Pokojnik se je udeležil vojne 1812. leta in je bil odlikovan s križcem sv. Jurija. Ko je bil spolnil 100 let, so je peti pot oženil s 17letno deklico, s katero je imel še dvoje otrok. Živel je v ugodnih razmerah in se pripoveduje o njem, da je slednji dan, preluo je šel spat, spil steklenico konjaka.
* (Pleme 1 a ž n i k o v. ) Italijanski potnik Be-relli pripoveduje, da živi v Abesiniji neko pleme, ki zmatra laž za glavno dolžnost. Posebno kralj temu plemenu je velik Iažnik. Rekel je Borelliju: „Mi lažemo, mi smo lažniki. Naši očetje in naši dedje so lagali, zatorej moremo tudi mi lagati. Zakaj pa ti ne lažeš? Najbrž nemaš nobene fanta zije. Kdor hoče pri nas postati kralj, mora dobro lagati.0
I.|n<lik<» sredstvo. Moli-ovo n Francosko žganje ■ daje ravno tako uspeSno kakor MM srdstvo pri protinakih in revmatičnih boleznih, ranah, oteklinah in ulesih. Cena steklenici 90 kr. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar, c. in kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuchlanben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 3 (55—13)
jmm> m
zn VM lvi<* gl<l. I.<»0; zu jm»1 leta gl «1. 3.SO] za Mri Ivin 1.15.
-Ci.t?!.
39UKE
j
I^oterljue srečke 8. oktobra.
V Pragi :     89,     26,     32,     87, 22.
pJT«jol :
9. oktohra.
Pri Malici: Jordan,  Franki,   Kaubek, Pokornv z Dunaja. — Sehroder, Cioran iz Trsta. —  Krti  iz Hudim pe&te. — Pučnik iz Kranja. — Ziman iz Gradca. — Sauer iz Veliko Kani že. — Jakuvic iz Krtiova.
Pri Slonu : Batov, Eisler, Urendler z Dunaja. — FZM. baron IMlrcker iz (iradca. — Pl. Wirkner it. Budimpešte. — Sonenborg U Dombovara. — Chiarussini iz No-veganioBta.
Pri lnKiirNk.ui flvoru: Honigman iz Gradca.— Kanziuj•■ i iz Kočevja. — Kaltschmid iz Opatijo.
Tri jn/.iMin kolodvoru : Stampfer ta Celovca. — Mateljan, liertelich, Sttipan z Reko. — Lustig z Dnnaja. — llaller iz Dunajskega Novegamesta. — Klinko\v iz ito-rolina.
OJKiirli s* v fjul>ljafftl :
9. oktobra: Alojzij Rus, dijak, 15 let, Salendrove ulice Št. 6 za legarjem. — Jožef Ogrič, prisiljeuec, 39 let, Poljanski nasip St. 50, jo naglo umrl.
Meteorologično poročilo.
S ,Cas opa-Q    z.) vanj h	barometra .  m peratura v mm.  , r	Vetrovi	Mo- i Nebo jkrina v mm.
*j 7. zjutraj o j 2. popol.
9. zvečer
742 9 mm. 742'2 mm. 7446 mm.
1-1
6-H1
■1. vzh.' al. vzh. ll. vzh.
m.
jas. jas.
0-00 i
Srednja temperatura Kl", za 1!   pod normalom.
Izkaz avstro-ogerske banke
z dne 7. oktobra 1890.
PrejSnji teden
Bankovcev v prometu 451,091.000 gld. (+ 4,916.000 gld.) Zaklad v gotovini    .   215,432.000   „    (—      300.000   „ )
Portfelj..... 188,992.000   „    (-4-    3,828.000  „ )
Lombard.....26,215.000   „    (-f-    1,639.000  „ )
Od bankovcev v prometu je davku podvrženih 656.000 gld.
XD"uin.aasls:ei "borza,
dne" 10. oktobra t. 1.
lavirao lelegrmfltao poročilo.)
včeraj
Papirna renta    .....   gld. 88*'0
Srebrna renta.....„     88 90
Zlata renta.......'.07 75
5°/0 marčna renta .... „ 1OP70 Akcijo narodno banke   .   .     ,   i>85- —
Kreditno akcije.....„   309 50
Londou........„    11 >T0
Srebro........„     —*—
Napol.........
0. kr. cekini .... .
Nemške marke.....
4°/0 državne srečke iz I. 1854 Državne srečko iz 1. 18(!4
9 1)9 f> 44 56-50 25'» gld. 100 .
danes
— gld.  88 60
— „ 88 80 ~   „ 108--
— „ 10140
— „ 989-
— „ 808*00
— „ 115-15 "      n •
— . 911
— . '-43
— „ f6-57'/, 132 gld. — kr. 179    .   — ,
Ogorska zlata rotita 4°/0....... 102 „ 20
Ogorska papirna renta 5°/u...... 99 s 55
Dunava reg. srečke 5°/0   .   .   .     100 gld. 121 n 25
Zemlj. obč. avstr. 4'/»70 »lati aast. listi .   . 114 „ —
Kreditno srečko......100 gld. 184 „ —
Rudolfov« srečke.....                           10   „ 19 „ 75
Akcije angio-avstr. banko   .   ,     120   . 164 , 75
Trauiway-druSt. volj. 170 gld. a. v.   .   .   . 225 „ —
0. kr* priv. zavarovalna družba
na Dunaji
zavaruje
proti telesnemu poškodovanju
vsako vrste, naj se primeri nezgodu v službi, pri svojih opravkih ali pa tudi izven službo in rnzven svojih navadnih opravkov, na potovanji, vožnji, lovu, kakem napadu i. t. d. i. t. d., in sicer: I.  V slučaji smrti (do 62.500 gld.) izplača so takoj cela zavarovana Bvota, če poškodovani tudi še lo v jednem letu na nasledkih umrje.
II. v slučaji Invaliditetu (do 100.000 gld.i so pa plačuj') dosmrtna renta zavarovano svoto od 6°/0 do 17°/0 po starosti poškodovanega ali pa tudi namesto rente dotični kapital.
III. Za manjša poškodovanja ho lahko zavaruje od 1 gld. do 37 gld. 50 kr. na dan. Ako so je lo najmanjše poškodovanje pripetilo, dobi poškodovani od dneva, ko bo jo pričel vračiti, do 200 dni v letu za vsaki dan celo dnevno zavarovalnino, in sicer neodvisno od in ra/.ven slučajev pod I. ID II., akoravno je še svojo posle lahko opravljal.
Naia zavarovalnloa ima najnižje tarife in priznava odškodnino tudi za naj manj ie poškodovanje.
Plačali bi n. pr. duhovniki, odvetniki, notarji, uradniki, trgovci i. t. d.
I. za slučaj smrti za 10.000 gld.....4 gld. — kr.
D. ,     „     invaliditete  „   10.000   „      .   .   .        6   , —■ ,
vkup torej za "JO O00 gld.....10 gld.— kr. na leto.
III. za vsaki goldinar duevno odškodnine v času bolezni pa 1 gld. 10 kr. na leto.
Pojasnila podaja iu oglasila franko pošilja (762—1)
glavni zastop v Ljubljani, Selenuurgove ulice št. 3,
S
VIZITNICE
pnporoču
„Narodna Tiskarna".
f
Bolesti polni javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem jako otožno vest o smrti našega presrčuo ljubljenega sina in brata
ALOJZIJA RUSA
realćnega uionca
kateri jo po kratkoj bolozni, projemši svete zakramente za umirajoče, danes popoludne ob 4. uri, v svojem 14. letu, preselil ho na oni boljSi svet.
Pogreb bode v soboto dne 11. t. m. popoludne ob 3. uri iz mrtvašnice pri sv. Krištofu.
Sveto mašo zadušnice hc bodo brale v farni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani in v farni cerkvi v S in arij i.
(765)
V Ljubljani, dne 9. oktobra 1890.
Žalujoči ostali.
isar
Naznanilo.
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem |irci/.eln smilit
i
z lepo pisavo, poštenega obnašanja, ki je v notarski pisarni že služboval inje vešč vseh notarskih del, \ sprejme ne za notarsko pisarno mi Gorenjskem. Plača po
zmožnosti do 40 gld. na mesec.
Pismeno   ponudbe  s   svedočhaini   pošiljajo  naj se upravništvu „Slovenskoga Naroda"._(760—1)
f ♦
:
i
♦ ♦
i
gostimico:
v lastni hiši, Vegove nlice št. 10, }
in se priporočam za mnogobrojni obisk z zagotovi- T
lom, da bodo vedno dobro postreženo s pristnimi .j,,
pijiieanti in svežimi jeoVli. «■
(763) Josipina Lokar. »
Zagotovljena eksistenca za začetnike!
O
E
N >
C/) O
J*
JCZ
ca
V ii<»iiecleljek tlite 13. oktoltra t. 1.
dopoludne od 9. do 12. ure prtMla se vsa %alog'a, obstoječa iz
igrač, drobnega in galanterijskega blaga
ali vkupe ali pa tudi v več delih za polovico nakupne cene. Kateri žele kupiti, se vabijo, da se dražbe udeleže.
Tudi se lahko popolnoma opravljena prmlajaliiica za nadaljevanje trgovine v najeiu vzame* (753-2)
Ha Ptuj i, v Sv. Florijana ulicah št. 2.
tu
3
0)
o
3 7T
O O
Najboljše mesto in majhna najemnina!
ti srečk 14$ gld. « srečk 5 gld. m kr.
okteta
(699—21)
Srečke a 1 gold. dobivajo se v Ljubljani pri G. O.
-ji,
Izdajatelj iu odgovorni urednik: Drayotin Hribar.
Lastniua in tisk „Narodne Tiskarno".
D$-A
J9Q