Mirjana N. ULE*, Renata SRIBAR** izvirni ZNANSTVENI ČLANEK POLOŽAJ IN DRUŽBENE MOŽNOSTI DEKLIC IN DEKLET V EU - S POUDARKOM NA IZOBRAŽEVANJU1 Povzetek. Študija obravnava prikrite mehanizme, ki učinkujejo na spolno diskriminacijo deklic in deklet v procesu izobraževanja. Z orodji empirične analize ugotavljamo diskrepanco med dekliškimi talenti in znanji na eni strani in poljem izobraževanja in poklicnega usposabljanja na drugi strani. Ugotovitvi, da se matematične in naravoslovne kompetence deklet ne realizirajo na ustreznem področju šolanja, se pridružujeta tudi ugotovitvi o manjši kibernetični pismenosti deklet in njihovi potencialni tradicionalni seksualizaciji skozi šolsko spolno vzgojo. Avtorici študije ugotavljata, da vztrajnost diskriminacijske spolne delitve izobraževalnih in poklicnih vlog temelji na neopaznih, »naravnih« vsakdanjih diskriminacijskih praksah in na spolno ne-senzibiliziranih diskurzih, ki jih moč kapitala kot osred- 301 njega gibala družbe v aktualnem trenutku še krepi. Ključni pojmi: področja izobraževanja in poklicnega usposabljanja, enake možnosti, matematični in naravoslovni talenti in znanja, kibernetična kompetenca, spolna vzgoja, skriti učni načrt. Uvod V zadnjem času so se zgodile pomembne spremembe v vsakdanjih izkušnjah deklet in mladih žensk. Spremenila so se njihova pričakovanja v zvezi s svojo vlogo. Zdi se, da so se jim odprle mnoge nove možnosti, še zlasti izobraževalne in zaposlitvene. Globalizacija je pospešila prehajanje ljudi prek meja, odprla je nove trge in zaposlitvene možnosti. Vendar je obenem pov- * Red. prof. dr. Mirjana N. Ule, vodja Centra za socialno psihologijo na Fakulteti za družbene vede, Univerza v Ljubljani. ** Dr. Renata Šribar, zunanja sodelavka Centra za socialno psihologijo na Fakulteti za družbene vede in zasebna raziskovalka na področju sociologije in socialne ter kulturne antropologije. 1 Avtorici sta ekspertno poročilo in predlog indikatorjev za položaj deklic in deklet v državah članicah Evropske unije pripravili na povabilo in s sredstvi Urada za enake možnosti RS. Tematsko in ciljno je projekt povezan s predsedovanjem Slovenije Svetu EU in Evropskemu svetu v obdobju januar-junij 2008. Predstavljen je bil na konferenci Skupine na visoki ravni za integracijo načela enakosti spolov v organizaciji Vlade RS na Brdu pri Kranju dnell. januarja 2008. Avtorici se zahvaljujeta Uradu za enake možnosti za strokovno zaupanje in sodelovanje pri zajemu podatkov. 302 zročila nova razlikovanja in diskriminacije. Globalizacija potrebuje stalne samoinvencije in samospremembe, saj ljudje le tako lahko preživijo v novih kulturnih, družbeno-ekonomskih in političnih razmerah. Sociološke analize kažejo, da neoliberalne zahteve po individualizmu, racionalnih izbirah in sa-mouresničenju nasprotujejo prevladujočim javnim diskurzom o vlogi deklet in o »ženskosti«. Odraščanje deklic je socialno konstruirana stvarnost, ki s sklicevanjem na fiziologijo in psihologijo naturalizira svoj spolno diskriminacijski značaj. Položaj in družbene možnosti deklic se realizirajo tako individualno kot kolektivno skozi udeležbo posameznice v institucionalnih praksah in diskurzih, ki določajo žensko mladost. Značilnosti ženske mladosti se spreminjajo z zgodovinskim obdobjem, družbenim kontekstom, rasno, etnično in razredno pripadnostjo, spolnimi praksami in drugimi dejavniki. V pričujočem članku analiziramo položaj deklic in deklet oziroma mladih žensk v EU na osnovi temeljnih dejavnikov diskriminacije. Zanima nas izobraževanje, vključno z uporabo novih tehnologij in šolsko spolno vzgojo. Izhajamo iz strateških dokumentov EU in OZN ter statističnih baz podatkov, ki so pri-poznane kot znanstveno relevantne (EUROSTAT, HBSC, WHO, OECD -PISA). Spolna konstrukcija odraščanja Za sodobne družbe je značilno, da vsi socialni sistemi, ki so pomembni za odraščanje, le-tega obvladujejo sočasno, v skladu s svojo specifično strukturo. Nasprotja in problemi, ki so inherentni posamezni strukturi, se utelešajo v posamezniku in posameznici.2 Tudi položaj in družbene možnosti deklic in deklet odražajo notranjo necelovitost sistemov, pri čemer je najbolj pomemben izobraževalni. Po eni strani odprtost šole za oba spola daje dekletom možnosti za izobraževanje v različnih smereh in raznotere delovne kvalifikacije ter samostojno poklicno kariero, po drugi strani pa jim vloge, ki jim jih v odraščanju pripisujejo kultura z mediji in posebej še ekonomska sfera, omejujejo perspektive. Te omejitve lahko presegajo le z velikimi napori in tveganji. Za pozno moderno je značilno, da vladajoči diskurzi in družbene silnice, ki obkrožajo in oblikujejo odraščanje in spol, omogočajo definicijo različnih vrst spolno zaznamovanih vzorcev odraščanja. Ti so opredeljeni s preseki kategorij - razreda, rase, spolne usmeritve, etnične pripadnosti in osebnih zmožnosti posameznice. Posebno pozornost je v tem smislu potrebno pos- ^ Sintagmo družbena struktura konceptualiziramo kot realizacijo družbenih odnosov; »družbeni sistem« pa je institucionalna mreža, ki ima sama po sebi zgolj virtualen značaj, saj jo prek konstitutivnih delov institucij, kot so nomenklatura, namembnost, javne in skrite agende, materializira, »prizemlji« šele praksa (Lešnik, 1999: 37). vetiti določeni hierarhičnosti, v kateri imajo marginalizirane oblike ženskosti dodatno podrejen status (Aapola, Gonick, Harris, 2005: 1). Odraščanje deklet in deklic je tako še vedno obeleženo s stalnimi implicitnimi pogajanji-o rasnih, razrednih in spolnih ženskostih. Čeprav ni dvoma, da institucionalni pogoji v posameznih državah, kot so dostopnost izobraževanja, zaposlovanja in ekonomske samostojnosti, pomembno vplivajo na položaj deklic in mladih žensk, pa je njihova realizacija vendarle v dometu socialne države in politike. Še kompleksnejši vpliv na položaj deklet in žensk imajo kulturni dejavniki, posebej »spolna kultura« (gender culture), »spolni red« (gender order) in »spolna ureditev« (gender arrangement). Spolna kultura zaobjema vladajoče predstave o tem, kaj so zaželeni, »pravilni« odnosi v delitvi dela in vlog med spoloma v dani družbi. Te predstave so institucionalizirane kot norme, zato ostajajo relativno konstantne in predstavljajo glavno oporno točko za vsakdanje vedenje posameznikov oziroma posameznic in njihovo delovanje v socialnih institucijah. Spolni red zajema relativno stabilne strukture spolnih razmerij in odnose med raznimi družbenimi institucijami, ki se nanašajo na spolne strukture; gre na primer za delitev družbene moči in emocionalne ali telesne relacije med spoloma. Spolna ureditev zaobjema družbeni okvir, ki ga proizvajata spolna kultura in spolni red (Pfau-Effinger, 1998: 151). Ključne sestavine 303 spolne ureditve so vloge socialnih akterjev in akterk, njihova pogajanja o zavezujočih vsebinah spolne kulture in spolnih struktur. Obstoječo spolno ureditev lahko ustrezno analiziramo le tedaj, če upoštevamo razmerja moči, družbene napetosti in protislovja, procese reprodukcije in spremembe v različnih družbenih razmerjih. Pri tem je treba upoštevati, da je lahko spolna ureditev v neki družbi uravnotežena, čeprav so razmerja moči med spoloma nesimetrična. In zdi se, da se v sodobni družbi dogaja ravno to. »Dekleta« so v medijskih prikazih uprizarjana po eni strani kot nove heroine, kot nosilke zgodb o uspehu, kot privlačna in asertivna bitja, pop zvezde, kulturni idoli, ki uspešno konkurirajo svojim moškim sovrstnikom. Po drugi strani pa je dejstvo, da te medijske (po)ustvaritve zajemajo le ozek segment deklet, da so ti uspehi praviloma relativni in tudi hipni, omejeni na mladost; ponavadi ne vodijo v kasnejšo poklicno kariero. Ravno tako se na prvi pogled zdi, da so dekleta več pridobila od »nove ekonomije« kot fantje. Vse več jih zaključuje vse višje stopnje izobraževanja, pri učnem uspehu so na vseh ravneh izobraževanja vse boljše. Bolj kot fantje se prilagajajo zahtevam po fleksibilnih zaposlitvah in fleksibilnih biografijah in podobno (Aapola, Gonick, Harris, 2005: 63). Poleg tega so se močno razširili »ženski« sektorji zaposlovanja (trgovina, storitvene dejavnosti, komunikacije), part-time zaposlitve in zaposlitve za določeni čas. Nekatere prestižne zaposlitve, prej povsem moška domena, so postale »feminizirane«, na primer pravo, medicina. Hkrati se spreminja tudi polje idej. Značilen je prodor antirasističnega, postmodernega in queer feminizma, ki problematizira samo kategorijo »deklic«, »deklet«. A druge raziskave, nasprotno, kažejo, da je »nova moč« deklic navidezna, da se srečujejo s porastom in novimi obliki pritiskov in nasilja, da se krepijo implicitni pritiski in prikrito nasilje, ohranjajo pa se tudi stare seksistične oblike podrejanja in ogrožanja deklic. Kritiki in kritičarke opažajo, da so sodobne družbe oropale dekleta za njihov glas in jih pozicionirale kot zelo ranljive in psihološko obremenjene nove Ofelije (Pipher, 1994: 9). Zlasti za dekleta iz socialno deprivilegiranih in marginaliziranih slojev velja, da so še pod večjimi pritiski, kot so bile v tradicionalnih industrijskih ekonomijah. Pripisovanje »neodraslosti« v pomenu življenjske nekompetetnosti deklet se odraža tudi v jeziku, saj je dokaj običajno govoriti o »dekletu«, »punčki« celo tedaj, ko se nagovarja odrasle ženske. To naj bi bil celo kompliment, kar kaže na moč opisane konstrukcije ženskosti kot pomanjkljive v svetu »odraslosti«. »Prava« dekleta - tako ugotavlja znanstvenica L. Johnson v raziskavi o diskurzih dekliškosti - naj bi bila heteroseksualna, nedolžna, podredljiva, pozorna na svoj videz, usmerjena k družini, poklicno nezainteresirana in ustrežljiva (Johnson, 2005: 6). 304 Empirična analiza položaja deklic v EU Odraščanje deklic kot pomembno in avtonomno področje raziskovanja, razvoja in zaščite je izpostavljeno v pomembnih mednarodnih dokumentih. Povezuje se tako z uspešno socializacijo kot z družbenim razvojem nasploh. Področja, ki so eksplicitno ali implicitno povezana s položajem in možnostmi deklic, izhajajo iz dveh osnovnih mednarodnih dokumentov, iz Konvencije o pravicah otrok (CRC)3 in Konvencije o preprečevanju vseh oblik diskriminacije žensk (CEDAW)4. Temeljna področja in zahteve konvencij so: — zaščita osebne integritete in pravic deklic, zavedanje njihovih potreb in potencialov, — zdravje deklic s poudarkom na reproduktivnem in spolnem zdravju, — enake možnosti za izobraževanje in poklicno usposabljanje, — enake možnosti zaposlovanja deklet in žensk, preprečevanje ekonomskega izkoriščanja, — pravica do obveščenosti in do pravične obravnave v medijih, — zaščita pred vsemi oblikami fizičnega, duševnega in seksualnega nasilja, — dekonstrukcija tradicionalnih spolnih vlog in praks, 3 Konvencija o otrokovih pravicah, Generalna skupščina Združenih narodov, resolucija št. 44/25 z dne 20. novembra 1989. 4 Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, Generalna skupščina Združenih narodov, resolucija št. 34/180 z dne 18. decembra 1979. — spodbujanje participacije deklic in žensk v javnem in političnem življenju, — preseganje kulturnih stereotipov in diskriminacijskih praks, povezanih z deklicami. Socialni razvoj in družbene možnosti za deklice so ključne za položaj žensk v družbi v prihodnosti, obenem pa je položaj žensk pokazatelj položaja deklic v družbi. A vendar je položaj deklic še vedno določen z diskrimina-cijskimi normami, ki zadevajo socialni razvoj otrok in tistih, ki so povezane s položajem žensk. Tako so deklice objekt v preseku represij tako nad ženskami kot nad otroci. Novejše deklaracije in drugi strateški dokumenti OZN in EU ugotavljajo, da so deklice najbolj ranljiva skupina, zato je nujno, da so obravnavane kot avtonomna, ne pa tudi homogena družbena skupina. V evropskih strateških usmeritvah so torej definirane kot družbeno prioritetna tema, ki jo je treba obravnavati z vso občutljivostjo, resnostjo in odgovornostjo. Položaj in družbeni pogoji odraščanja deklic v EU se razlikujejo od tistih v ostalih delih sveta. Čeprav so družbene možnosti deklic na mnogih področjih v Evropi boljše kot v ostalih delih sveta, zlasti glede dostopnosti zdravstvenih storitev in šolanja, pa natančnejši vpogled pokaže vrsto prikri- 305 tih diskriminacij tudi v teh okvirih. Hkrati pa se veča prepad med možnostmi privilegiranih skupin deklic in rastočimi segmenti le-teh iz revnih, razseljenih, etničnih in drugih manjšin. Poudarek na usmeritvi k človekovim pravicam deklic je implicitno vključen tudi v dokumentu o otrokovih pravicah, ki ga je leta 2006 formulirala Evropska komisija (»Towards an EU Strategy on the Rights of the Child«). V strategiji o pravicah otrok so posebej izpostavljeni problemi, povezani s položajem deklic, kot so spolno nasilje, trgovanje z ljudmi, otroško pornografijo in izkoriščanjem dela deklic. Ključni strateški dokument OZN, povezan s položajem deklic in deklet, je utemeljen v Pekinški platformi za delovanje (»Beijing Platform for Action«), sklepnem dokumentu četrte svetovne konference o ženskah; tu se je oblikovalo dvanajst področij, pomembnih za položaj žensk, ki jim je treba posvetiti družbeni interes (girl child je eno izmed njih). Ta področja z indikatorji zaporedno pokriva tudi EU. Podrobnejša tematizacija področja girl child je vključena v Sporazum o odpravi vseh oblik diskriminacije in nasilja nad deklicami (»Agreed conclusions on the elimination of all forms of discrimination and violence against the girl child«); ta je bil sprejet na 51. seji Komisije za status žensk pri OZN leta 2007. Na navedenem srečanju je EU sodelovala s poslanico. Poslanica EU opozarja na nasprotje med deklarirano ureditvijo položaja deklet in realitetami. Ugotavlja, da se visoka raven formalne izobrazbe ne odraža v zaposlitvah in delovnih položajih žensk. Za razliko od upravljanja s pojavom nasilja nad otroci in deklicami, ki je dobro pokrit s programom Daphne, pa je potrebno intervenirati predvsem na področju spolnega in reproduktivnega zdravja ter preprečevati feminizacijo revščine. Poslanica opozarja še na potrebo po medsektorskem reševanju problematik, povezanih s položajem in vlogo deklic in deklet. Izobraževanje in izobraževalni dosežki deklic in deklet Izobraževanje in poklicno usposabljanje deklic in deklet je temeljnega pomena, saj je prvi pogoj za njihovo zaposlovanje in kasnejšo osebno in poklicno kariero. Pri tem je izjemnega pomena takšno izobraževanje in kvalificiranje, ki usposablja ženske za tiste poklice in dela, ki so povezani s sodobno tehnologijo in razvijajočo se družbo znanja, zato preverjamo, koliko so ti poklici že na stopnji izobraževanja sploh dostopni za dekleta. Zanima pa nas tudi širši vidik izobraževalnih dosežkov deklic v EU v primerjavi s fanti. Tabeli 1 in 2: KONČANA IZOBRAZBA PO ISCED 3 IN 4, STAROST 15-19, SKUPAJ IN ODSTOTEK DEKLET 306 Višja sekundarna izobrazba - 3. stopnja -predpoklicni in poklicni programi 2003 2004 2005 Total % deklet Total % deklet Total % deklet EU 27 Avstrija 67246 41,87 % 68674 43,77 % Belgija 117101 54,42 % 117818 53,36 % 117829 53,33 % Bolgarija 77999 48,36 % 75554 49,05 % 80872 49,00 % Ciper 9596 50,76 % 9231 51,51 % 10071 50,74% Češka 118920 49,79 % 117489 49,58 % 119339 49,57 % Danska 60435 56,25 % 63444 57,03 % 62943 57,07 % Estonija 14899 54,33 % 14636 53,01 % 15654 54,09 % Finska 84587 56,01 % 86452 56,00 % Francija 795236 49,82 % Nemčija 905178 49,79 % 918032 50,01 % 927807 50,01 % Grčija 128970 52,60 % 123897 51,50% 125499 49,66 % Madžarska 111905 51,27% 119024 50,97 % 113024 50,37 % Irska 59534 52,07 % 61552 52,20 % 107095 46,23 % Italija 0 0 574839 50,01 % 569690 49,88 % Latvija 26806 51,16% 25436 50,35 % 27615 52,61 % Litva 44937 52,58% 44973 53,06 % 43057 52,60 % Luksemburg 3506 52,08% 3537 50,95 % 3901 53,04% Malta 0 0 1516 36,08 % Nizozemska 177474 51,63% 191966 51,62 % 194945 51,57% Poljska 646080 47,08 % 603817 52,08 % 644014 50,13 % Portugalska 70914 54,02 % 65125 56,79 % 64559 57,60 % Romunija 256878 48,72 % 250133 48,43 % 330451 47,04% Slovaška 59130 46,63 % 79115 49,91 % 81525 49,61 % Slovenija 29214 50,90 % 30333 50,89 % 29158 51,83% Španija 338944 55,41 % 328674 55,70 % 371899 55,42 % Švedska 76255 50,46 % 80480 50,54% 83980 50,73 % Velika Britanija Vir: Eurostat, dostopno na http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page?_pageid- 1996,45323734&_dad-portal&_ schema-PORTAL&screen-welcomeref&open-/edtr/educ/educ_isced97&language-en&pro duct-EU_MASTER_education_training&root-EU_MASTER_education_training&scrollto-0. Postskundarna neterciarna izobrazba - 4. stopnja - 2003 2004 2005 Total % deklet Total % deklet Total % deklet EU 27 Avstrija 23363 58,76 % 28899 61,79% Belgija 20573 53,92 % 23242 53,98% 24085 53,68% Bolgarija 2574 32,56 % 1623 27,42 % 847 59,98% Ciper - - - - - - Češka 38788 52,65 % 41411 51,53% 35698 52,87 % Danska 643 33,13% 592 30,41 % 711 33,19 % Estonija 4360 63,78 % 3775 63,28% 3843 60,99 % Finska 2919 53,20 % 3541 53,60 % Francija 9338 65,45 % Nemčija 138338 44,63 % 151692 45,68% 162623 45,37 % Grčija 14011 51,87% 14672 51,38% Madžarska 35270 55,64% 36149 53,67% 34612 52,79 % Irska 12561 49,65 % 17205 41,28% 8702 17,70 % Italija 0 0 37193 61,00% 41692 61,00% Latvija 3175 55,21 % 2779 68,87 % 2130 61,69% Litva 3355 64,77 % 3344 63,58% 4060 60,91 % Luksemburg 199 30,65 % 188 30,85 % 136 16,18% Malta 0 0 0 0 Nizozemska 2278 22,04% 2300 18,61 % 2559 25,56 % Poljska 80542 62,72 % 87143 62,86 % 92111 61,14% Portugalska 423 27,90 % 681 37,30 % Romunija 25337 60,88 % 22636 64,30 % 18530 63,97 % Slovaška 3317 51,01 % 2540 58,90 % 2526 43,78 % Slovenija 1027 49,66 % 1298 50,39 % 703 72,69 % Španija - - - - - - Švedska 385 36,10 % 591 41,62 % 875 55,09 % Velika Britanija Vir: Eurostat, dostopno na http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page?_pageid-1996,45323734&_dad-portal&_sche ma-PORTAL&screen-welcomeref&open-/edtr/educ/educ_isced97&language-en&prod- uct-EU_MASTER_education_training&root-EU_MASTER_education_training&scrollto-0. 307 308 Zanimivo je, da ni spolne neenakosti glede na številčnost tistih, ki končujejo predpoklicno in poklicno šolanje, in da dekleta celo prehitevajo v zaključevanju tovrstnega izobraževanja in usposabljanja. Natančnejša primerjava podatkov o izobraževalnih poteh deklet in fantov v EU v letih 2003-2005 pokaže, da so dekleta na splošno dokaj uspešna pri zaključevanju svojega sekundarnega na 3. stopnji in tudi posekundarnega, predterciar-nega šolanja na 4. stopnji predpoklicnega in poklicnega izobraževanja (z izjemo Danske, Irske, Luksemburga in Nizozemske na 4. stopnji, če se osredotočimo na zadnje leto). Vendar pa natančnejša analiza pokaže izjemno pomembne razlike po spolu. Dekleta namreč v večji meri izbirajo takšno šolanje in poklicne usmeritve, ki se ujemajo s tradicionalnimi predsodki o spolno porazdeljenih talentih in sposobnostih, to pa je lahko usodno za življenjske in karierne poteke. Zaradi velikega pomena naravoslovno-tehniških in posebej še računalniških znanj za sodobno gospodarstvo in posledično tudi za družbeni razvoj so zelo indikativni podatki o razmerjih med dečki in deklicami, ki se izobražujejo za te poklice in znanja. Navedena relacija je razvidna iz tabele, ki prikazuje delež deklet v primerjavi s fanti v skupini mladih, ki so leta 2005 dosegli tretjo in četrto stopnjo izobrazbe na območju naravoslovno-tehniških in računalniških ved po kriterijih ISCED.5 T^abeli 3 in 4: KONČANA IZOBRAZBA PO ISCED 3 IN 4, SKUPAJ IN ODSTOTEK DEKLET, PO SMERI IZOBRAZBE 2005 Višja sekundama izobrazba - 3. stopnja -predpoklicni in poklicni programi_ Znanost, Inženiring Kmetijstvo matematika proizvodnja in in računalništvo in gradbeništvo veterina Total % deklet Total % deklet Total % deklet EU 27 33236 11,80 % 383101 22,75 % 51276 39,58% Avstrija Belgija 1191 13,77% 13945 5,93 % 1066 19,23 % Bolgarija 360 55,00 % 20846 28,78% 2505 19,20 % Ciper 0 0 799 4,63 % 0 0 Češka 0 0 40937 15,38% 3895 57,48% Danska 14962 56,59 % 10548 12,05% 1274 29,98% Estonija 166 19,88% 2282 19,54% 157 27,39 % Finska 2479 36,22 % 16294 14,52 % 2780 53,45 % 5 Mednarodna standardna klasifikacija izobraževanja ISCED deli obravnavane stopnje šolanja na sekundarno predpoklicno in poklicno izobraževanje na 3- stopnji in na postsekundarno predterciarno predpoklicno in poklicno izobraževanje na 4. stopnji- V Sloveniji se obe skupini umeščata v srednješolsko izobraževanje, vendar zaradi razvidnih vzrokov uporabljamo klasifikacijo ISCED. Francija 878 23,58 % 237666 8,23 % 12484 23,21 % Nemčija 18461 16,39 % 159937 8,70 % 12239 31,44% Grčija 9397 34,92 % 8924 6,32 % 595 15,13% Madžarska 338 36,39 % 13030 13,78% 977 30,60 % Irska 2936 52,76 % 18513 2,80 % 1331 23,52 % Italija Latvija 26 19,23 % 451 25,06 % 70 85,71 % Litva - - 3643 19,32 % 167 29,94% Luksemb. 79 7,59 % 675 11,85 % 84 23,81 % Malta 0 0,00 % 0 0 0 0 Nizozem. 8510 7,50 % 28758 4,99 % 4618 42,27% Poljska 18895 4,59 % 129346 14,84% 7926 39,48% Portugalska Romunija - - 141854 39,03 % 28633 35,08% Slovaška 2446 54,09 % 24448 15,69 % 2591 38,90 % Slovenija 248 4,84% 6920 11,65 % 908 62,11 % Španija 898 17,04% 54224 11,20% 4429 29,83 % Švedska 215 23,72 % 16883 8,43 % 2522 66,69 % Velika B. - - - - - - Vir: Eurostat, dostopno na http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page?_pageid- 1996,45323734&_dad-portal&_ schema-PORTAL&screen-welcomeref&open-/edtr/educ/educ_isced97&language-en&pro duct-EU_MASTER_education_training&root-EU_MASTER_education_training&scrollto-0. 309 2005 Postsekundarna neterciarna izobrazba - 4. stopnja -predpoklicni in poklicni programi_ Znanost, Inženiring Kmetijstvo matematika proizvodnja in in računalništvo in gradbeništvo veterina Total % deklet Total % deklet Total % deklet EU 27 22390 28,41 % 18969 22,45 % 2221 23,64% Avstrija Belgija 87 9,20 % 4372 9,26 % 328 19,51 % Bolgarija 43 74,42 % 120 14,17 % 20 0,00 % Ciper - - - - - - Češka 0 0 3962 11,36% 97 47,42 % Danska 103 81,55% 608 25,00 % 0 0 Estonija 325 45,85 % 1027 35,54% 134 58,96 % Finska 27 22,22 % 348 19,54% 165 24,24% Francija 56 39,29 % 28 10,71 % 0 0 Nemčija 3902 17,25 % 42535 7,82 % 3256 31,60% Grčija 5355 42,18% 1909 16,34% 217 26,73 % Madžarska 4914 35,88% 7404 14,67 % 767 24,38% Irska 134 22,39 % 5028 1,27% 552 5,80 % Italija Latvija 444 15,32 % 3393 13,47% 113 28,32 % Nadaljevanje tabele 4 s s^ra^i 307 310 2005 Postsekundarna neterciarna izobrazba - 4. stopnja - predpoklicni in poklicni programi Znanost, Inženiring, Kmetijstvo matematika proizvodnja in in računalništvo in gradbeništvo veterina Total % deklet Total % deklet Total % deklet Litva 28 39,29 % 1025 37,27 % 4 50,00 % Luksemb. 0 0 98 3,06 % 7 42,86 % Malta 0 0 0 0 0 0 Nizozem. Poljska 16138 26,55 % 3901 41,07 % 443 38,37 % Portugalska Romunija 804 26,87 % 2772 23,70 % 722 12,60% Slovaška 35 31,43 % 28 14,29 % 0 0 Slovenija 0 0 0 0 0 0 Španija - - - - - - Švedska - - - - - - Velika B. Vir: Eurostat, dostopno na http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page?_pageid-1996,45323734&_dad-portal&_ schema-PORTAL&screen-welcomeref&open-/edtr/educ/educ_isced97&language-en&pro duct-EU_MASTER_education_training&root-EU_MASTER_education_training&scrollto-0. V tradicionalno moških smereh skorajda v vseh državah EU prevladujejo fantje. Tako na primer v srednješolskih in posrednješolskih (predfakultet-nih) tehniških študijih in študiju gradbeništva brez izjeme prevladujejo mladi moškega spola. Dekleta dosegajo boljšo zastopanost od fantov v študiju naravoslovja in matematike le v nekaj državah (Bolgarija, Danska, Irska, Slovaška na tretji stopnji in prvi dve od navedenih držav na četrti stopnji). Na področju agrotehnike in veterine na četrti stopnji predpoklicnega in poklicnega izobraževanja dekleta dosegajo ali presegajo fante le v Estoniji in Litvi, medtem ko je razmerje nekoliko boljše na tretji stopnji, kjer dekleta dosegajo celo višji delež na Češkem, Finskem, v Latviji, Sloveniji in na Švedskem. Področja šolanja, ki jih fantje in dekleta različno »izbirajo«, niso povezana z dejanskimi sposobnostmi. Kot kaže raziskava PISA 2006, ki je bila opravljena v okviru OECD (Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj), so na primer dekleta v Sloveniji v povprečju za 8 točk boljša od fantov v poznavanju naravoslovja, v matematičnem znanju so fantje boljši za 5 točk. Hkrati dekleta predstavljajo le zelo majhen delež populacije (4, 84 %), ki je končala izobraževanje na področju matematike, naravoslovja in računalništva na tretji stopnji. Podobno nizki so deleži deklet le še na Poljskem (4, 59 %) in Nizozemskem (7, 5 %) ter v Luksemburgu (7, 59 %). Tudi evropsko povprečje je tu zelo nizko. Deklet je le 11,8 odstotkov, čeprav je naravoslovno znanje de- klet na srednješolski ravni boljše od fantov v kar nekaj držav EU (poleg Slovenije to velja za Bolgarijo, Estonijo, Finsko, Grčijo, Latvijo, Litvo in Romunijo). Pri matematiki pa so boljša le dekleta iz Bolgarije, minimalno razliko med dekleti in fanti v znanju matematike pa ima Estonija (1 točka v prid fantov). Vse drugačno sliko s spolne perspektive kaže pregled zaključenega šolanja na tretji stopnji na področju družboslovja in humanistike. V skladu s seg-mentacijo področij v raziskavi EUROSTAT gre za izobraževanje, ki usposablja za učiteljski poklic, humanistiko, družboslovje in ekonomijo, ter za umetniške šole. Tu skorajda v celoti, v vseh državah EU prevladujejo dekleta. Tabela 5: KONČANA IZOBRAZBA PO ISCED 3, SKUPAJ IN ODSTOTEK DEKLET, PO SMERI IZOBRAZBE (glej stran 312) Pričujoči podatki niso nekaj novega, saj je podobna razmerja kazala že raziskava o izobraževanju deklic in žensk v Evropi iz leta 1994, ki je temeljila na podatkih iz osemdesetih in devetdesetih let prejšnjega stoletja. (Unesco, 1994). Unescovo poročilo izpostavlja nekaj domnev, zakaj prihaja do tako velikega nesorazmerja v zastopanosti deklet in fantov na študijih naravoslovja, tehnike in matematike na eni strani in v humanističnih, družboslovnih in 311 drugih študijih na drugi strani. Predstave o tradicionalnih spolnih vlogah omejujejo raznolikost študijskih in poklicnih želja in možnosti, ki sicer obstajajo med populacijo deklet. Na izbiro lahko vplivajo pričakovanja deklet o kasnejših poklicnih možnostih, pričakovanja staršev, specifična naklonjenost deklet skrbstvenim poklicem in manjša privlačnost tehniških poklicev, manjši delež štipendij za univerzitetni študij, ki jih dobijo dekleta (Unesco, 1994: 12). Dokaz, da se dekleta že zgodaj usmerjajo v humanistično in družboslovno izobraževanje, so tudi njihove mnogo višje bralne sposobnosti in kompe-tence. Tabela 6: USPEŠNOST PRI BRANJU, FANTJE U PRIMERJAVI Z DEKLETI V STAROSTNI SKUPINI 15 LET (glej stran 313) Kot poroča Unescova raziskava, pa lahko izberejo dekleta vrsto šolanja tudi v nasprotju s svojo voljo, ker se niso mogla zoperstavljati pritiskom v zvezi z zanje »primernim« izobraževanjem (Unesco, 1994: 15). Poleg teh pričakovanj in zahtev ima močan delež v obnavljanju spolno diskriminacijske zasedbe področja šolanja tudi moška usmerjenost naravoslovnega in tehniškega šolanja. Ta je razvidna že iz učnih vsebin, izbire primerov, učnih metod in splošne klime v učilnicah. Politika maskulinizacije se nadaljuje tudi pri kasnejšem poklicnem delu. 312 OBZ IZ ela b Tab > lu 00 00 o m m CO X? 00 CO m 00 XT m CO 00 m 00 00 /CD 00 CO m 00 00 m Jo H CO CO m 0 > 0 a rt a N o; a N 3 0 Q lu t^ o; t« S M o; O >N M ps ^^ I \0 \0 \0 \0 O o O 00 m CO O O O ,—1 dO dO CN dO CN dO dO m m m m CO CO m m o CO m m \0 m ,—1 h- CO CA o ,—1 CO c^ C^ CK CK dO dO dO o dO m C\ O CO h- dO dO ,—1 m h- dO h- CO CO m m CO CO CO O o r^ cO o o o m CO 00 m o c^ dO O CO o cO 1 m 1 \o \0 ÖV ÖV 0\ 0\ 0? 0\ o\ ,_1 ,—1 00 ^ ,_1 m CO ,_1 O Q \o ,_1 CO m m m c^ c^ c^ ,-H c^ 00 00 dO CN XT dO CK dO m VD dO m h- r- o m h- 1 'vh rt "ČD PQ PQ >U 00 m CO 00 o c^ CO m 00 CO m O m CO CO 0\ 0\ o\ CO ,_1 ao OO VD 00 o o o o 5_1 m ,—1 ,_1 00 o CO o m 00 m m o o o CO O o o o o o o 00 o m o CJ g (Ü a (Ü CX H.J CO HJ CO CO cO ^_1 dO h- m dO \o CO dO m ^ m m O O VD o m o CO m m CK CO CO CO o c^ CO 1 \0 d^ d^ d^ O O dO cO h- m h- ,—1 dO O dO c^ c^ d^ c^ ■ dO m m m m m CO CO m m 1 h- Q m o T-H r- d^ h- 1 dO dO dO m h- CO CO h- m O 1 \0 \0 \0 \0 \o CO h- h- O cO 1 o 1 T3 (S PH PH č/o Ö0 SH >00 PQ Tabela 6: USPEŠNOST PRI BRANJU, FANTJE V PRIMERJAVI Z DEKLETI V STAROSTNI SKUPINI 15 LET 2006 Branje - uspešnost: fantje v primerjavi z dekleti Avstrija -45 Belgija -40 Bolgarija -58 Ciper Češka -46 Danska -30 Estonija -46 Finska -51 Francija -35 Nemčija -42 Grčija -57 Madžarska -40 Irska -34 Italija -41 Latvija -50 Litva -51 Luksemburg -32 Malta Nizozemska -24 Poljska -40 Portugalska -33 Romunija -44 Slovaška -42 Slovenija -54 Španija -35 Švedska -40 Velika Britanija -29 313 Vir: OECD, PISA 2006, dostopno na http://www.pisa.oecd.org/document /2/0,3343,en_ 32252351_32236191_ 39718850_1_1_1_1,00.html. Spolne razlike pri pridobivanju računalniških znanj in spretnosti Kibernetična znanja in spretnosti so velikega pomena že v obdobju odraščanja, saj ima sodoben način družbenega vključevanja in povezovanja ključno vlogo v procesu socializacije. Pogosta uporaba računalnikov je na primer povezana z boljšim študijskim uspehom in večjim samozaupanjem. Računalniško znanje in spretnosti so bolj ustrezno merilo socialno-kulturne-ga potenciala mladih kot njihovo članstvo v različnih organizacijah, saj ima priljubljenost slednjega tradicionalne vzroke, ki se po moči razlikujejo od enega kulturnega okolja do drugega. Raziskava Eurydice o uporabi informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) v skupini petnajstletnih iz šolskega leta 2002-2003 je pokazala, da skoraj sto odstotkov mladih uporablja računalnike; tretjina jih je uporabljala že več kot pet let, pri čemer so fantje na splošno delali z računalniki in se z njimi igrali dlje in tudi večkrat na teden kot dekleta (Schlüter, 2005). Kljub navedeni spolni razliki v pogostosti uporabe računalnikov v šolah pri spolih ni posebnih razlik. Se pa mladi razlikujejo v načinih uporabe računalnikov nasploh. Tako fantje bolj kot dekleta uporabljajo računalnike za računalniške igrice, programiranje in pri sodelovanju v skupinah, za računalniške grafike, 314 nalaganje glasbe in programov software; hkrati skoraj polovica deklet pravi, da teh aplikacij ne uporablja. Izjema so dekleta na Irskem in v Avstriji, saj so v teh državah prav tako kot fantje uspešna v bolj zahtevnih rabah računalnika (Schlüter, 2005). Glede na ugotovljena dejstva je utemeljeno preveriti še razlike med spoloma v načinu pridobivanja računalniških kompetenc. V državah EU fantje večinoma pravijo, da so tovrstna znanja in spretnosti pridobili v sodelovanju s prijatelji, medtem ko so se dekleta učila v šoli ali doma (Schlüter, 2005: 5-8). Najbolj pomembne razlike pri uporabi, ki so povezane s »pogumom« za učenje in delo na računalniku, se odražajo predvsem pri kompleksnih nalogah, kot sta power point in konstruiranje spletne strani. Tabela 7: NAČIN UČENJA RAČUNALNIŠKIH SPRETNOSTI, DELEŽ DEKLET ^ STAROSTNI SKUPINI 15 LET 2002-03 Institucije ali osebe, ki učijo 15-letnice uporabo računalnika V šoli S prijatelji Z družino Same % deklet % deklet % deklet % deklet EU 27 Avstrija 53,1 16,2 25,5 11,8 Belgija Bolgarija Ciper Češka 45,8 21,6 17,6 12,5 Danska 25,4 30,0 6,6 15,7 Estonija Finska 29,8 31,1 13,0 13,4 Francija Nemčija 18,2 36,4 7,6 19,0 Grčija 53,3 10,8 31,6 7,3 Madžarska 65,8 15,6 34,4 12,5 Irska 30,2 27,4 21,7 20,8 Italija 32,6 24,6 17,9 17,9 Latvija 50,4 17,2 30,9 9,9 Litva Luksemburg Malta Nizozemska Poljska 57,6 11,4 39,8 8,4 Portugalska 17 22,9 12,6 15,5 Romunija Slovaška 33,1 30,9 14,7 16,5 Slovenija Španija Švedska 6,7 34,4 2 14,5 Velika Britanija 44,6 24,7 20,6 315 Vir: Schlüter, 2005: 5. 316 Tabela 8. DELEŽ DEKLET V STAROSTNI SKUPINI 15 LET, KI ZELO USTREZNO OPRAVLJAJO ŠTIRI SPECIFIČNE AKTIVNOSTI NA RAČUNALNIKU 2002-03 % 15-letnic, ki zelo ustrezno opravljajo štiri aktivnosti Nalaganje Pripenjanje Uporaba Izdelava datotek dokumenta power spletne v e-sporočilu pointa strani % deklet % deklet % deklet % deklet EU 27 Avstrija 87,0 65,2 64,9 22,1 Belgija Bolgarija Ciper Češka 63,6 50,7 21,6 22,7 Danska 49,6 51,6 36,2 25,4 Estonija Finska 44,2 43,6 28,2 13,5 Francija Nemčija 69,3 51,3 26,1 21,4 Grčija 40,8 26,4 30,1 13,6 Madžarska 37,9 25,8 22,2 9,3 Irska 50,2 31,1 41,2 15,1 Italija 51,7 33,4 43,3 13,1 Latvija 31,3 24,1 20,4 18,0 Litva Luksemburg Malta Nizozemska Poljska 59,3 40,2 42,4 27,5 Portugalska 40,8 43,3 52,2 13,5 Romunija Slovaška 33,3 17,7 13,5 20,5 Slovenija* 91,0 61,0 16,0 Španija Švedska 74,6 67 43,9 14,8 Velika Britanija 66,6 51,1 27,2 Vir: Schlüter, 2005: 8. Slovenija: podatki so za leto 2006, zajemajo starostno skupino 10-15 let. Učenje in poznavanje kibernetskega zapisa in komunikacije je povezano z eksperimentiranjem, ustvarjalnostjo in drznostjo. To so kvalitete, ki lahko vodijo k bolj inventivni in vsebinski uporabi računalnikov. Glede na podatke o tem, kako se dekleta naučijo rabe računalnikov in kako jih uporabljajo, vidimo slabšo opremljenost deklet za bolj avtonomne in kompleksnejše nalo- ge. To je pomemben podatek, saj priča o zaostajanja deklet na področju sodobnih kulturnih kompetenc. Očitno je, da se sposobnosti in talenti deklet ne izražajo ustrezno v njihovih študijskih in poklicnih izbirah. Razkorak med talenti in izbirami je preprosto prevelik, da bi ga lahko pripisali nekakšnim endogenim faktorjem ali naključnim zunanjim dejavnikom. Analiza razlik med uspešnostjo deklet pri šolanju, njihovimi talenti in izbiro področja izobraževanja in usposabljanja ter spolnih razlik v računalniški pismenosti kaže na ideološke pritiske, ki v šoli delujejo skozi implicitni pouk (hidden curriculum) (Ule, 1988). Dokaz za diskriminacijsko spolno pripisovanje in predpisovanje vlog (tj. ideološko indoktrinacijo) je dejstvo, da dominantne študijske izbire natanko ustrezajo prevladujočim predstavam o »ženskam primernih« šolanjih in poklicih. Seveda obstajajo tudi sorodni predsodki pri fantih glede domnevno »moških« šolskih smeri študijih in poklicev. Tudi razmerja med računalniškimi kompe-tencami pri dekletih in fantih pričajo o učinkih diskriminacijske tradicionalne socializacije v odnosu do računalniške tehnologije, ki je nenazadnje samostojno področje posrednješolskega in visokošolskega izobraževanja. Seksualno ospoljenje6 kot pomemben dejavnik neenakosti v izobraževanju 317 Vladajoče kulturne norme in predsodki torej omejujejo izobraževanje in sprevračajo poklicne talente, želje in ambicije deklet, pri čemer so ti pritiski še zlasti usodni za dekleta iz socialno šibkejših slojev. Delež revnih deklet v EU narašča, prav tako je vse večji tudi prepad med tistimi, za katere je visoka izobrazba samoumevna stvar, in ostalimi, ki ne morejo nadaljevati šolanja. Revnejša dekleta pa doživljajo tudi močnejše prikrito in subtilno nasilje okolja v zvezi z ohranjanjem tradicionalnih ženskih vlog. Glede na to, da se dekleta v proučevanem obdobju (pretežno starost 15 let) oblikujejo v odrasle osebe skozi intenzivno seksualno formiranje, se nam zdi smiselno doslej predstavljene analize primerjati z značilnostmi spolne vzgoje v šolah.7 Študija »Spolno izobraževanje in vzgoja v Evropi« (IPPF, 2006) kaže na veliko diskrepanco med leti, pri katerih se formalno začne šolska spolna vzgoja, in med leti dejanskega pridobivanja informacij in ozaveščanja na področju spolne vzgoje. 6 Poslovenjen koncept »ospoljenje« je bil predstavljen v sintagmi »ospolnjeno sebstvo« v znanstveni monografiji o menstruaciji avtorice R. Šribar (Šribar, 2004: 14). Gre za slovenski prevod angleškega izraza sexing the self (Probyn, 1993:1), kije bil apliciran v okviru obravnave dinamičnega razmerja med sub-stancialno telesnostjo in diskurzom. Koncept ospolnjenega sebstva ni identičen s konceptom gendered sebs-tva, v kolikor je slednje mišljeno kot zgolj diskurzivno telo. 7 Znanstveno relevantni in evropsko primerljivi podatki za Slovenijo niso bili oblikovani, saj je Slovenija poleg Malte edina država članica EU, ki na noben način ni bila vključena v pregledno študijo IPPF (International Planned Parenthood Organisation) v okviru projekta SAFE (»Sexual Awareness for Europe«). 318 Tabela 9: SPOLNA VZGOJA: STATUS, STAROST FORMALNE/DEJANSKE VKLJUČITVE OTROK. Obvezna Starost, pri kateri Starost, pri kateri spolna vzgoja se spolna vzgoja uradno začne je bila spolna vzgoja sprejeta Avstrija Ne 10 11,6 Belgija Da 6 12,5 Bolgarija Ne 11 13,3 Ciper Ne 14 Češka Da 7 13,7 Danska Da 12 12,2 Estonija Da 10 Finska Da 7 11,8 Francija Da 6 13,1 Nemčija Da 9 11,3 Grčija Da 6 13,3 Madžarska Da 10 12,8 Irska Da 6 12,5 Italija Da 14 12,6 Latvija Da 11 Litva Luksemburg Da 6 Malta Nizozemska Da 13 12,1 Poljska Ne 12 13,1 Portugalska Da 5 Romunija Slovaška Da 12 12,5 Slovenija Španija Ne 14 12,8 Švedska Da 6 12,1 Velika Britanija No 5/7 12,1 Vir: »Sexuality education in Europe - A reference guide to policies and practices« Iz tabele je razvidno, da samo v Španiji, na Nizozemskem in v Italiji otroci in najstniška populacija pridobi znanje in druga čustveno mentalna orodja na področju poznavanja spolnosti, preden se dejansko prične spolna vzgoja v šoli. V vseh drugih državah EU, ki so bile vključene v študijo in so posredovale obravnavane podatke, je razmerje obratno. Zelo velike razlike med dejanskimi in formalnimi leti začetka spolne vzgoje beležijo v Belgiji, na Cipru, Češkem, Finskem, v Franciji, Grčiji, na Irskem, Švedskem in v Veliki Britaniji. Ne glede na to, kaj navedene države poročajo o kakovosti spolne vzgoje v osnovnih in srednjih šolah, pričujoča razlika priča o neuspehu informiranja in ozaveščanja na področju spolnosti. Kvaliteta postane še bolj vprašljiva ob upoštevanju drugih parametrov, predvsem tistih, ki se nanašajo na marginalizirane skupine otrok. V skladu z odgovori na vprašalnik, ki ga je ustreznim uradom oziroma ministrstvom držav članic EU poslal Urad za enake možnosti,8 je le v šestih državah od osemnajstih, kolikor jih je odgovorilo na vprašalnik, v spolno vzgojo na primarni in sekundarni stopnji šolanja vključeno ozaveščanje deklic glede odnosa do telesne samopodobe.9 Revni in druge skupine, ki so občutljive za revščino (begunci, migranti, etnične manjšine, hendikepirani), so prikrajšani tudi v intimnih in seksualnih razmerjih. Vzrok je v slabši dostopnosti zdravstvenih storitev in informacij o spolnosti iz drugih, zunajšolskih virov. Navedeni slabi pogoji seksualnega ospoljenja teh skupin mladih krepijo tradicionalne predstave o spolnosti in seksualnih vlogah in kulturno zaznamovane diskriminacijske ter tudi destruktivne spolne prakse. Našteti dejavniki so uničujoči predvsem za življenja deklet, saj pogosto vodijo k zgodnji nosečnosti, zgodnjemu rojevanju, spolno prenosljivim infekcijam in v spolno zlorabo. Zlasti zgodnja nosečnost z zgodnjim rojevanjem ima za posledico prekinitev šolanja oziroma usposabljanja za poklic, kar praviloma pomeni obsodbo na slabe življenjske okoliščine in reproduciranje začaranega kroga revščine (primerjaj PAI, 2007). A vendar le v sedmih od držav EU, ki so posredovale podatke, šolska spolna vzgoja vključuje posebno perspektivo 319 marginaliziranih skupin otrok in mladih. Le Belgija in Italija pa upoštevata različne družbeno kulturne determinante seksualnega ospoljenja vseh poglavitnih robnih skupin. Spolne vloge v seksualnosti, ki so ideološko utemeljene v »naravni« dekliški pasivnosti in deški aktivnosti, obvladovanju spolnih relacij, konvergira-jo z drugimi področji zasebnega življenja. Deklice in dekleta so tako, na primer, pogosto obremenjena z dodatnimi deli doma, kar jim jemlje čas za redno in dopolnilno izobraževanje ter uporabo sodobnih informacijsko-ko-munikacijskih tehnologij. Hkrati se v manjši meri kot dečki ukvarjajo z neformalnim izobraževanjem zunaj izobraževalnih institucij, kot je na primer spontano in/ali poljudno učenje v prostem času. Navedeni manko lahko pomembno vpliva na njihovo nadaljnje izobraževanje in poklicno kariero, saj mladi čedalje večji delež pomembnih znanj pridobijo z neformalnim peer to peer izobraževanjem. Zaradi pospešenega preusmerjanja sodobnih razvitih družb v nove tehnologije in družbo znanja so navedene razlike v odraščanju za dekleta še toliko bolj obremenilne. 8 Vprašalnik z naslovom »Questionnaire by the forthcoming Slovenian Presidency on the EU member states' socio cultural conditions of the status of the girl child related to the promotion of gender equality for the EU follow-up of Beijing PfA« in pridobljeni podatki so interno gradivo UEM. 9 Spolna vzgoja tematizira zunanjost telesa z dekliške perspektive v Belgiji, na Cipru, v Nemčiji in Grčiji, v Latviji, Romuniji ter Veliki Britaniji. Sklep V dveh pomembnih dokumentih OZN, ki zadevajo družbeno enakost žensk in deklet in izhajajo iz pekinške platforme za delovanje, tj. v »Sprejetih zaključkih Komisije za status žensk na kritičnih področjih, opredeljenih v Pekinški platformi za delovanje 1996-2005« in »Sprejetih zaključkih o preprečevanju vseh oblik diskriminacije in nasilja nad deklicami« (2007),10 je bila postavljena zahteva po tem, da vlade posvetijo večjo pozornost izobraževanju deklet v naravoslovno-matematičnih, tehniških in informacijskih vedah. Izrecno je bilo poudarjeno, da morajo imeti ženske enakopraven dostop do takšne izobrazbe na vseh ravneh izobraževanja, vključno z uporabo modernih tehnologij. Poudarjena je bila vloga spolno nediskriminacijskega pouka na vseh ravneh izobraževanja in poklicnega usposabljanja. Takšna napotila so gotovo na mestu, vendar opozarjamo, da so bile podobne ugotovitve in zahteve podane že v Unescovi študiji (Unesco, 1994: 13-54), a do večjih sprememb ni prišlo. Življenjsko izkustvo je spolne delitve glede izbire študija in poklicev medtem ponekod še utrdilo. Neučinkovitost mednarodnih strateških usmeritev in tudi nekaterih že oblikovanih državnih politik kaže, da gre za težji in globlji problem, ki teme-320 lji v globoko ukoreninjenih, diskriminacijsko oblikovanih tradicionalnih spolnih vlogah in predsodkih, ki se nanašajo na pomen in vsebino znanj in strokovnih kompetenc, smeri izobraževanja in poklicev. Ne gre le za to, katera »dela« in »poklici« so bolj primerni za ženske in kateri bolj za moške, temveč za to, kakšen je dejanski status žensk in moških in vrednotenje njihovega prispevka v družbenem življenju in razvoju. Dominantne konstrukcije spolov in predsodki ohranjajo predstavo o moških kot subjektih inovacijskih in produkcijskih procesov in ženskah kot osebah, ki »skrbijo« za socialno reprodukcijo na vseh ravneh. Ne glede na to, koliko deklet se šola in izobražuje in kako uspešne so pri študiju in kasneje v svojih poklicnih naporih, vladajoče konstrukcije dekleta oziroma ženske v izobraževanju in pri delu vztrajajo. Navedeni podatki kažejo, da se v zadnjih desetletjih njihov vpliv ni bistveno zmanjšal. Kot ugotavljajo analitiki in analitičarke odraščanja, tudi samo vztrajanje v izobraževalnem procesu pogosto ni rezultat osebnih preferenc, temveč zgolj učinek pomanjkanja možnosti na trgu delovne sile. Obenem izobraževanje in procesi kvalificiranja v dekletih pogosto zbujajo nerealna pričakovanja, jim ponujajo nerealne poklicne kariere in zaposlitvene garancije. Dobri poklicni in zaposlitveni obeti za dekleta so običajno povezani z velikanskimi 10 Gre za že navedeni strateški dokument z izvirnim naslovom »Agreed conclusions on the elimination of all forms of discrimination and violence against the girl child«, in za predhodno strategijo »Agreed Conclusions of the Commission on the Status of Women on the Critical Areas of Concern of the Beijing Platform for Action 1996-2005«, kije nastajala v navedeni časovni periodi. izobrazbenimi zahtevami, samodokazovanjem in izkoriščanjem socialnih omrežij, ki jim olajšajo dostop do prestižnih delovnih mest (Aapola, Gonick, Harris, 2005: 75). Ni čudno, da zlasti dekleta iz višjih družbenih slojev poudarjajo individualne napore kot ključni razlog njihove poklicne uspešnosti (Aapola, Gonick, Harris, 2005: 76). Te »zgodbe o uspehu« delujejo sugestiv-no tudi na nižje sloje deklet, tako da jih sprejemajo, čeprav nimajo enakih možnosti za njihovo uresničevanje. Posledično morebitne neuspehe pripisujejo svojim slabostim. Pritisk na »pravo« izbiro na restrukturiranem trgu dela je velik, ker so tudi tveganja in njihove posledice velike. Za evropski prostor je značilno, da se socialni pritisk v zvezi s poklicnim uspehom širi in se s fantov in moških prenaša tudi na dekleta. V sodobnih deindustrializiranih družbah ti pritiski povzročajo kritična, a hkrati mnogokrat družbeno regresivna preizpraševanja, ali je prizadevanje za dobro izobrazbo, poklicne kvalifikacije in uspešno poklicno kariero res tisto, kar je v življenju žensk najvrednejše. Poudarjanje osebnostne rasti in odnosov, skrbi za zdravje, pojavnost in vsakdanjo dobrobit ima pogosto funkcijo blaženja kriz zaradi nemožnosti stabilnega materialnega blagostanja in poklicne realizacije in uspeha. Domnevamo, da v sodobnih družbah subtilno nasilje diskriminacijskih tradicionalnih spolnih vlog ne deluje toliko na ravni neposrednih vsiljevanj 321 ali preprečevanj določenih življenjskih vzorcev in odločitev. V večji meri gre za tiha pričakovanja in artikulacije ideologije spolno »naravnega«. Oboje učinkuje tudi na ravni implicitnih samopodob; slednje so vcepljene že v zgodnjem otroštvu, med šolanjem pa se še okrepijo s pomočjo prikritega vzgojnega načrta. Prikrit vzgojni načrt pa je tudi stvar vsakodnevnega doživljanja v družinah, stikih z vrstniki in vrstnicami ter v razbiranju medijskih podob. Potemtakem gre bolj za učenje socialnih vlog na ravni neposrednih odnosov med ljudmi in tihih vedenjskih pravil kot za učenje vsebin ali izrecnih norm. Prav »odučevanje« od učinkov hidden curriculuma je izjemno težavno in zahtevno početje, saj terja deprogramiranje utečenega ravnanja in utečenih predpostavk tako na ravni posameznikov oziroma posameznic in njihovih mikrookolij kot na ravni socialnih institucij. Danes torej dekonstrui-ranje in rekonstruiranje spolnih vlog in statusov ni prav nič lažje, kot je bilo deset, dvajset ali trideset let nazaj. Nasprotno, naraščajoča moč kapitala kot osrednjega gibala vseh nivojev družbenega strukturiranja se kar najbolj opazno in učinkovito odraža tudi v utrjevanju tradicionalnih spolnih pozicij in funkcij. Zato je opisano problematiko pomembno prenesti z nivoja osebnega na nivo javnega in jo strateško reševati v najširšem družbeno-politič-nem okviru. 322 LITERATURA Aapola, S., Gonick, M., Harris, A. (2005): Young Feminity. Girlhood, Power and Social Change. Houndmills in New York: Palgrave. Johnson, L. (1993): The Modern Girl. Sidney: Allen and Unwinn. Lešnik, B. (1999): The Epistemological Black Hole or How to Conceive Everyday Life. V Grilc, U. (ur.), Epistemology II (Topos), 25-46. Ljubljana: ISH-Fakulteta za podiplomski humanistični študij. Pfau-Effinger, B. (1998): Gender Cultures and the Gender Arrangement: A Theoretical Framework for Cross-National Gender Research Innovation, 11 (2): 147-162. Pipher, M. (1994): Reviving Ophelia: Saving the Selves of Adolescent Girls. New York: Grosset in Putnam. Probyn, E. (1993): Sexing the Self: Gendered Positions in Cultural Studies. London in New York: Routledge. Schlüter, P. W. (ur.) (2005): How boys and girls in Europe are finding their way with information and communication technology? Dostopno prek http://www. eurydice.org/portal/page/portal/Eurydice/showPresentation?pubid-069EN. Šribar, R. (2004): O menstruaciji: Telo v diskurzu, diskurz v telesu. Ljubljana: Delta. Šribar, R., Ule, M. (2008): Status and social opportunities of the girl child : expert study. Ljubljana: University of Ljubljana, Faculty of Social Sciences. Ule, M. (1988): Mladina in ideologija. Ljubljana: DE. Viri A Measure of Survival: Calculating Women's Sexual and Reproductive Risk. Population Action International. Dostopno preko http://www.populationaction.org/ Publications/Reports/Measure_of_Survival/Summary.shtml. Action for Equality, Development and Peace: Platform for Action. Fourth World Conference on Women. Beijing, September 1995. Dostopno preko http://www. un.org/womenwatch/daw/beijing/platform/index.html. Agreed Conclusions of the Commission on the Status of Women on the Critical Areas of Concern of the Beijing Platform for Action 1996-2005. Department of Economic and Social Affairs, Division for the Advancement of Women. ST/ESA/304, str. 67-75. Dostopno preko http://www.reliefweb.int/rw/lib.nsf/ db900SID/JBRN-6ZWKVE?OpenDocument. Agreed conclusions on the elimination of all forms of discrimination and violence against the girl child. Commission on the Status of Women. Economic and Social Council Official Records. E/2007/27-E/CN.6/2007/9, Supplement No. 7. Dostopno preko http://www.google.si/search?hl-sl&q-Agreed+conclusions+on+ the+elimination+of+all+forms+of+discrimination+and+violence+against+the+ girl+child&btnG-Iskanje+Google&meta-. Communication from the Commission Towards an EU Strategy on the Rights of the Child. Commission of the European Communities. Brussels, 4. 7. 2006. COM (2006) 367 final. Dostopno preko http://europa.eu/rapid/pressReleases Action.do?reference-MEMO/06/266&format-HTML&aged-0&language-EN& guiLanguage-en. Education of Girls and Women in Europe. Contribution of UNESCO to the European Conference on Women. September 1994. Dostopno preko http://unesdoc. unesco.org/images/0010/001029/102969E.pdf. Eurostat, http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page?_pageid-1996,45323734& _dad-portal&_schema-PORTAL&screen-welcomeref&open-/edtr/educ/educ _isced97&language-en&product-EU_MASTER_education_training&root-EU_ MASTER_education_training&scrollto-0. Konvencija o otrokovih pravicah. OZN. Dostopno preko http://www.varuh-rs.si/ index.php?id-105. Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk. OZN. Dostopno preko http://www.uem.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/enake_moznosti_zensk_ in_moskih/konvencija_o_odpravi_vseh_oblik_diskriminacije_zensk/. OECD - PISA 2006, http://www.pisa.oecd.org/document/2/0,3343,en_32252351_ 32236191_39718850_1_1_1_1,00.html. Sexuality Education in Europe: A reference guide to policies and practices. IPPF-International Planned Parenthood Federation. 2006. Dostopno preko http: //www. euro.who.int/Document/RHP/SexEd_in_Europe.pdf. 323