Počitniški spomini (Piše Basnigoj.) (Dalje.) II. anko in murček sta bila odslej zvesta tovariša. Še celo po noči je bival škorec v Jankovi spalnici. Zvečer je škoree navadno preje kakor Janko kimal in šopiril perje na palčici, ki rau jo je Janko napravil v sobi. Ko je Janko prihajal spat, sanjalo se je vže vselej porednemu škorcu. Janko je trdil, da je večkrat krehal in se opotekal na palčici, ne da bi se bil vzbudil. Janko ga je zasramoval, češ, kakov zaspanec da je. Škorec se ni dosti zmenil. Le s kljunora je plastnil po njem, če ga je Janko drezal. Ali zjutraj je bilo pa narobe. Janko iii bil tak, da bi niu solnce na posteljo prisvetilo. Ali s ptiči vred pa tudi ni vstajal. Zato mu je škorec večkrat vračal večerno nagajanje. Pričel je kričati na vse zgodaj, in če se Janko ni zmenil za vpitje, priletel je k postelji, sedel na končnico in tam kričal. če pa še ni bilo dovolj, spravil se je Jankotu na glavo in ga prav pošteno zlasal tako, da je tnoral Janko večkrat skriti glavo pod odejo, da se je rešil nadležneža. Škorec je pa potem navadoo po sobi gospodaril in vse pretaknil, kar je mogel. Svetle reči ni mogel trpeti. Vse je prevrnil, če je mogel, pa tudi odnesel. Neko5 obišče strica Tomaža Jankotova teta. S tisto sta bila pa posebna pri-jatelja vže od nekdaj. Zato ni prišla nikdar k Mlakarjevim prazna. če drugi ne, Janko je dobil gotovo lepodarilce: igraeo, sadje, sladčice ali šmarno petico. Toda ko je slišala, da je Janko prvi, ni padla več šmarna petica, marreč križavee, srebrnik — vi ga morda še videli niste nikoli — da se mu je roka obesila. Odvrnil je za oba tista, ki ju je bil dal za murčka. Tn Janko je bil vese] in ni se menil za srebrnika. Sedaj je bil tako bogat, kakor prej, pa še murčka je imel. Tega je morala videti tudi teta. Ali kje bi se bilo Jankotu sanjalo, da teta ne mara ptičev, posebno tako velikih in črnih ne, kakor je bil Jankotov škorec. Lep tndi ni bil; zakaj marsikako pero v repu ali perotnici mu ni več stalo tako, kakor se je bilo prvotno prirastlo. Janko ga je v časih precej nemilo pogladil, če je bil le presiten in zato mu je presukal črno perje. Ali to še ni bilo vse. Mnrcek tudi ni vedel, da soba ni gozd ali log, kjer uganjaj, karkoli se mu po-Ijnbi. Zato je bilo slediti po tleh in po mizi vse polno rogovilastih stopinj murč-kovih. Tu je včasih gazil po blatu potem pa ,frk' skozi okno v Jankovo sobo. Ko teta vidi, kako je soba onečejena, zgrozi se nad ptičem in Janku svetuje — —•¦< 184 >-~— no, skoro ukaže mu — naj ga izpusti. Janko je sicer zatrjeval, da ne gre od njega, čeprav bi ga podil — ali moral je obljubiti teti, da se ne bo zmenil zanj in ga puščal v sobo. Hudo je bilo Jankotu. Ali teta je le teta, in križavec tudi ni, da bi se šlovek ne pobrigal zanj. Zato naprosi deklo, da mn posodi kuraik. Vanj zapre murčka in ga nese na skedenj. Zobanja mu je nasul v koritce, vode nalil v skle-dico in tolažeč ga, da bo kmalu prost, poslovil se je od njega. Teta se res ni dolgo mudila pri strijcu. Tri dni je bil murček v zaporu. Ko zasije zora žetitega dne, napregel je hlapec, in teta se je odpeljala do bližnje postaje. Janko jo je spremijal. Na skednju murček ni miroval. Vedno je kričal in krakal, da so vsakega ušesa bolela, če ga je moral poslušati. Najbolj revež je bil pastir. Vsako jutro ! mu je prikrajšal spanje za dobro uro. Pastir je spal na senu. Ko je torej tisti dan videl, da odhaja teta, odprl je kurnik in osvobodil murčka zapora, sebe je pa rešil sitnega kričača. Murček je najpreje zletel na vrt. Tam je sedel na staro hruško ter si pre-tegoil perotnice in vse ude. Vse mu je bilo vže zastalo v kletki. Potera je ne-koliko pofrčal po vrtu in pogledal tudi b. kokošim, pri katerih je veekrat zobal. Uprav jim je potresala dekla zrnja. Hlastno so se spopadale kokoši za živež. Tudi škoree je bil hitro med njimi. Ne ve se, ali je bil zares lačen, kali. Saj je imel v zaporu vsega na izbiro. Morda ne diši tako jetniku, kakor svobodnemu i eloveku. Krivice pa škorcu ne bomo delali, če trdimo, da se je zato spopadal za zrnje, da je nagajal kokošim m drobnim piščekom. Ponosni petelin je tudi zapazil murčkovo nagajivost. Zato je jezno pogrkoval in stopal tako, da je bvusil z ostro-gami ob t!a, kakor bi hotel reči: BGe se ne izgubiš, izkusil boš, da me ne srbe zastonj ostroge." Murček se ni menil za petelinove groŽDJe; vedno drznejži je bil. Ko hlastne drobno pišče po istem zrnu kot škorec, udari je murček tako, da se ščebetaje prevrne. Takrat nastane pravi svitek med perotnino. Petelin se zakadi s silno jezo nad murčka, kokoši zbeže, piške pa za kokljo. Vže je perje letelo od murčka in ne ve se, H bi bil prišel živ iz petelinovih krempljev, ko bi ga ne bila rešila dekla. Ali paglavee mureek se ni menil mnogo za ta aapad. Zletel je na Jankovo okno ia nekaj časa kričal in zmerjal petelina. Potem si je pa oskubel potrto perje, drugo si uredil in izginil skozi okno v sobo. Jankota seveda ni bilo notri, ker je spremil teto. Škorec se je oblastno sprehajal po sobi, kakor bi hotel pokazati: nče Jaukota ni, gospodar sem tukaj jaz." Po stari navadi je kljuval in stikal po omari in drugodi. Posebno všeč so rau bili svetli gombi pri Jankotovih hlačah. Mnogo jih je poskušal odtrgati. Kavsal je in vlačil gomb tako dolgo, da je stepel hlaee na tla. — Janko jih je bil pustil na postelji, ker je oblekel pražnje za tetino spremljevaDje. — Kornaj so hlače na tleh, zatrklja se po tleh Jankotov križavec. Vsled samega veselja ga je nosil ta neprevidnež s seboj in. ga ni hranil pri strijcu ali v svoji miznici. Ko muvček zagleda svetlo stvar, plaue k njej in pobravši jo smukne skozi okno pa na sosedov vrt. Tam so stali pred hišo otroei. Zapazivši škorca, ki je sedel na suho yejo hruške preddurnice, začeli so ga kazati drug drugemu: ,,Viž ga, I — ¦< 185 >~— Jankotov murček, Jankotov murček!" Sosedov Lojzek je pogledal še bolj natančno in vzkliknil: »Denar ima v kljunu!" In vsi so zagnali silen vrišč in javsk: »Murček denar kradel, murSek tat, tat, tat!" V tem pridrdra po cesti voz — Janko se je vračal s postaje. Vsi kričijo nad njim in kažejo na murčka. Hlapec obustavi konja, Janko poskoči z voza in kar v jedni sapi povprašuje: nKdo ga je izpustil? Komu je vzel denar? Oegav je srebrnik?" Ali dečki mu niso drugega vedeli povedati, da je uprav kar pri- frčal od doma z denarjem v kljunu. Tedaj Jankota spreleti strašen sum: ,,kaj, ko bi bil moj križavee?" Skoči domov. Hlače na tleh, križavca pa nikjer. Hiti nazaj, vabi, prigovarja, hvali, ošteva rnuržka. Toda vse je bob ob steno. Murček plena ne da in tudi za Jankota se ne zmeni. Nagajivo poletava od drevesa do drevesa, Janko iu dečki pa za njim. Prišli so vže konec vasi. Tam je bii precej globok tolmun, kjer so napajali pastjrji. Škorec obsedi ua jelši ob tolmunii. —•¦< 186 " — ,,Ah, če mu pade v vodo, nič vee ga ne bo," vzdihne Janko in zajoka. V istera trenotku zažvižga v zraku: nfiii, flii." Skopec se je vozil nad tolmunom. Murček je dobro poznal ta glas; zbal se je, zletel, zakričal — in plusk — je padel križavee v tolmun. Nič več ga ni bilo. Jauko je jokal, dečkom se je pa tudi milo zdelo, ker se jim je tožilo po križavcu. Janko je iskal tolažbe pri strijci. Ta je pa rekel: nŠiba se ti spodobi, šiba, ne pa tolažba. Ali je treba otrokoni nositi denar pri sebi? Kar imaš, spravi, ali daj spravit, da ne izgubiš in ne zapraviš po nepotrebnem!" Janko si je otrl solze in tiho žaloval, ker je bil sam kriv nesreče. (Dalie DriliodniiS.)