Rezultati polletnega gospodarjenja v Šiški
Izguba je v primerjavi s prvim trimesečjem kar za 135 % večja
Kljub prizadevanjem, da bi s si-stemati&nimi ukrepi in sprememba-mi predpisov izboljšali položaj orga-nizacij združenega dela, to ni pripe-Ijalo do pomembnejše finančne konsolidacije gospodarstva in nje-govega dinamičnega razvoja. V naši občini je kar 16 delovnih organizacij vtem polletju izkazaloizgubov viši-ni 14.755 mio din. Resda sojo naj-več (kar 84 % celotnega zneska) pridelali v delovni organizaciji Li-tostroj, vendar tudi v ostalih ni zane-marljiva, saj kljub sanacijskim pro-gramom postajajo že kar kronične.
Denimo ISKRA Zmaj TOZD Ba-terije svojih nalog, ki so si jih začrtali v sanacijskem programu, ni uresni-čila. Temeljna organizacija je že prvo trimesečje zaključila z izgubo, zato so ukrepe še dopolnili, vendar se je poslovanje v drugem trime-sečju še poslabšalo, tako da je orga-nizacija zaključila to polletje z izgu-bo v višini 619.648.777 din. Res da so v tej Iskrini delovni organizaciji izdelali nekaj posebnih baterij, ki so na svetovnem trgu iskane, a žal še vedno vztrajajo na zastarelem in tr-žno nezanimivem programu klasič-nih baterij, še huje pa je, da že več let zamujajo pri razvoju in uvajanju proizvodnje litijevih baterij. Zato prodajne cene baterij zaostajajo za rastjo cen materialov in ostalih stroškov. Nemudoma je zasnovati tak program, ki bo v svetu zares konkurenčen. Upajmo, da jim ga ne bo težko, saj imajo v DO dobre, z znanjem podkovane strokovnjake.
Tudi v Iskri Telematiki TOZD MSO kasnijo z uvajanjem novih programov, saj so stari že dolgo neakumulativni. Ker je temeljna or-ganizacija izredno tehnološko od-visna in povezana z ostalimi TOZD, se vse težave, ki jih ima delovna or-ganizacija pri zastarelosti proizvod-nih programov, počasnosti pri raz-voju, prevelikem številu zaposlenih, nekakovostnem delu neustrezni or-ganiziranosti, kažejo v zaključni fazi, pri montaži izdelkov ter pri prodaji kupcem, ki jih' izvaja TOZD MSO.
Poslovali   so   z   izgubo   v   višini 379.867.144 din.
V ISKRi ELEKTROZVEZE pa se hudujejo nad zalogami, saj so kljub zmanjšanju Se vedno velike. Znebiti se jih je težko, kajti proizvodni ciklus doiočenih sistemov in naprav je zelo dolg. Delovna organizacija je sicer izdelala program ukrepov, saj je že v prvem trimesečju poslovala z izgubo, a le ta zdaj znaša 474.189.429 din.
Približno takšno izgubo je izka-zala tudi EGS SEL TOZD HE Med-vode, ki je ie kar stari znanec med izgubarji. Vzroki so seveda znani, saj se politika cen električne energije, ki jo določa republiški zvezni izvršni svet, ne uresničuje. Po mnenju te-meljne organizacije je vzrok izgube tudi neuresničevanje delitve skup-nega prihodka elektro gospodar-stva in financiranja HE Krško po sprejetem samoupravnem sporazu-mu.
S takšnimi slabostmi v gospo-darjenju je seveda težko doseči 9 % rast, ki smo jo začrtali v resoluciji, še zlasti, kerso največja odstopanja od nje prav na področju ekonomskih odnosov s tujino. Nedosledna eko-nomska politika in nedodelan si-stem ekonomskih odnosov s tujino, namreč skupaj z domačimi slabost-mi ne dajejo zadostne materialne spodbude organizacijam združene-ga dela, da bi bistveno povečale konvertibilni izvoz. Tako na zahtev-na zahodna tržišča izvažajo le tiste OZD, katerih usmeritev v izvoz predstavlja eksistenčno potrebo oz. njihova proizvodnja presega po-vpraševanje domačega trga.
Tiste pa, ki niso odvisne od izvo-za, pa zaradi ugodnejših pogojev prodajajo raje doma. Tako so delov-ne organizacije v tem polletju izvo-zile blaga v vrednosti 82,5 mio do-larjev, kar je za 1 7 % manj kot v is-tem lanskem obdobju (v Ljubljani za 18 % manj, v SR Sloveniji pa za 12% manj). Seveda pa ob koncu ne
gre prezreti tiste organizacije, ki so vendarle dosegle pozitivno rast iz-voza. Od dvajsetih največjih izvozni-kov v občini so se najbolj izkazale SLOVIN-SLOVENIJA VINO, ISK-RA-VIDEOMATIKA, DONIT, DE-KORATIVNA,    ISKRA-ELEMENTI
in IMP DO IKO, ki je povečala izvoz karza 11 5,6 %. Ostalih štirinajst or-ganizacij pa je imelo v letošnjem polletju precej nižji konvertibilni iz-voz kot v enakem obdobju lani.
V.V.