SI PRO • v. T . T" T, ' ' ~ OLA11LO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTl ▲m LETO— Offtoe «f »M7 So, f An. ...u C00UNEI0 ENFORSIRS Namen administracije je, posušiti Ameriko do zadnje kaplje kakor zahteva zakon, potem pa naj ljudstvo izpremeni su-hsškl zakon, ako mu ne bo všeč. I JUDJE SE DANES NE VEDO, KAJ JE PRAVA PROHIBI-( IJA. VVashington, D. C. — Coolid-geva administracija ima nov program glede prohibicije. Program ne glasi, da mora biti Volsteadov zakon izveden do zadnje pike. Zakon, slab ali dober, mora biti enforsiran, dokler je v moči. Potem pa, ko Američani aposnajo kakftna je prohibicija 4 fesnici lahko izpremene, oziroma omili jo zakon v toliko, da bodo dovoljena lahka piva in vina. Senator James E. Watson, republikanec iz Indiane in predsednik senatnega odseka, ki preiskuje biro zveznih dohodkov, s katerim v z\;ezi je bird M uveljavi jen je prohibicije, je 10. t. m. informiral javnost o omenjenem programu administracije. Watson je dejal, da vlada priznava, da je prohibični zakon še danes samo na papirju; vjada ae zaveda, da je Amerika danes bolj mokra kot je bila kdaj pred prohibicijo in nevarnoat je, da Be Američani pretvore v narod pijancev. Cela administracija od predsednika do zadnjega člana kabineta je na stališču, da mora biti prohibični zakon enforsiran do zadnje črke. To je sicer veli-kanska naloga in težko delo* ampak Coolidge je preprI<£R, flJrtB da izvesti. Vlada ee posluži vseh sredstev, ki jih ima na razpolago. Vporabila bo armado in mornarico, če bo treba, dt se zatre tihotapstvo. Do danes so prohl-bične oblasti posvečale več pozornosti prodajalcem prepovedanih pijač; skoraj vsa akcija enforsi-ranja je visela na lokalnih uradnikih. Odslej bo drugače, pravO VVatnon. Vlada udari po izvorih pijače in po korumpiranih višjih prohibičnih uradnikih. "Volsteadov zakon bo uveljavljen do skrajne meje, uveljavljen tako efektivno, da ga bo vsakdo čutil", je rekel Wataon. "In če ljudem ne bo všeč, imajo pravico modificisnti zakon kakor sami hočejo. Ljudje še danes ne vedo, kaj je prohibicija. Počakajte, da izvedo!" OBRAVNAVA PROTI SHEP-HERDU. Chicago. — Tretji dan obravnave proti W. D. Shepherdu — ki je obtožen, da je umoril svoje-kh posinovljenca s tifusovimi bacili z namenom, da se polaati njegovega milijona dolarjev — m prinesel nič novega. Število l*er apetit, ravnokar so mu za-izganjati tretji zobje in ne-'1 .Igo tega se je vnovič oženil 7 mož ne fovori več tako ^'adko in posUja zamišljen. To J* lokaz, da prihaja starost" v letu 1798., ko je Oeorge w**hington umri, se je Tahlr ".•HHii it svojega rojstnega kr»ja v Siriji v Meko. Leta 1866 * Jf prvič oženil. d Coolidge namerava dati Američanom pravo prohibicijo, katero potem lahko zavržejo, če jim ni všeč. Izgredi v Daytonu, Tenn. med pristaši in nasprotniki Bryana Belgija je odgovorila, da plača vojne dolgove. Učiteljem nalože več dela za staro plačo. Brezposelnost raste radi cenenega blaga iz Evrope. Po svetu. Francoaka vlada se maje radi vojne v Maroku. Avstralija poplavljena z balkanskimi imigranti; delavci protestirajo. * Stavkarji na Danskem organi zirajo svojo policijo. Nemški monarhisti zahtevajo revizijo ustave. Revolucija v Bolgariji še potlačena. ni Bryaaava gonja Js izzvala kravate Protestni ahod v Daytonu, Tenn* je končal s pretepom med • strankami sa in proti. Dayton, Tenn. — Legalna bitka za in proti evoluciji je v torek zvečer izzvala v tem meatu preliminarni spopad na pesti med pristaši in naaprotniki profesorja J. T. Scopeaa. Nasprotniki so sklicali proteatni shod, ko so slišali, da se sodnijski proces proti Scopes u morda premesti v Chattanoogo. Nasprotniki hočejo, da Dayton uživa vso reklamo slovečega procesa. Razu-me ee, da proces znači no prosperft«W*za nave. Prišla bo armada advoka tov, reporterjev, antievolucijo-n isto v in znanstvenikov kkkor tudi bogatih radovednežev. To pomeni — business sa srečno mesto. Zato pa Dayton noče za nobeno ceno dati proceee druge mu mestu. Na shod so pa prišli tudi pristaši Scopesa in kmalu se je razvila vroča debata o razvoju človeka. Dr. George Rappleyea je dejal, da* se v človeku le danes razodevajo nižje živalske forme. Thurlow Reed, brivec in velik častilec Bryana in biblije, je odgovoril, da je dr. Rappleyea s svojimi besedami smrtno razža-lil njega in njegovo družino. Začel je psovati doktorje. Oglasili so se drugi in v hipu je bil kaos in pretep. Policija je naredila mir. Chattanooga je sporočila, da naredi svoj lastni proces, ako ne dobi Scopesovegs. Učitelji v Chattanoogi ao pripravljeni predavati o evolučiji v šoli, nakar bodo tudi oni obtoženi In postavljeni pred sodišče. KAJ JE SVOBODA GOVORA? - TS* 1 Chlcsgo, nt. Četrtek, 21. meja (Mny 21), 1925. for la SSSttoa 11*8, Ast ol OsL 8, 1S1T, solkorUoS oo Jom U. ISIS. STE V.—NUMBER 119 New York.—Ameriška unija za civilne svobodščine je izdala pamflet po deset centov, v kate-rem piše Zechariah Chafee s harvardske univerze. On pravi: "Prava svoboda govore ni ona od manjšine, katera hoče govoriti, temveč od večine, katera noče poslušati." V pomfletu pi naseljenci 1 poplavljajo avstralijo Avatralakl delavci ae pritožujejo, da jim imigranti uničujejo delovne pogoje. Sydncy, Avstralija. (FP, poroča W. Francis Ahern.) — Ko je Amerika omejila priseljevanje, se je evropejska emigracija obrnila na druge dele sveta. Tudi Avstralija je postala nova obljubljena dežela — na veliko škodo avstralskega delavatva. Delavci v Avstraliji, ki ao bili vselej dobro plačani in vživali ao dobre delovne pogoje, so alarmirani vsled velikega navala priseljencev. • Največ % priseljencev pride s Balkana in avstralski delodajalci jih imajo radi, ker so zadovoljni z majhno plačo in z razmerami, kakršnih ne more trpe-ti civiliziran Človek. Poaledlca je, da domači delavci izgubljajo delo. Imigranti, ki ao invadirali aa djarsko industrijo, delajo za $10 tedensko. V sladkorni indu stri j i v Queenslandiji delajo i skupinah za šest dolarjev ln hrano. DomaČi delavci so ogorčeni. Osrednja strokovna unija v Bris-banu je pred kratkim sprejele resolucijo, v kateri protestira proti naaeljevanju iz južno-vzhodne Evrope ter smatra, da je to naseljevanje mednarodna kapitalistična zarota proti delavcem v Avstraliji. Queenslandska delavska vlada je opozorila zvezno vlado,' da pride velika Industrijska kriza, če se ne onjejl priseljevanje. ovanMn Albanci, kl so njem januarju ^pridil v 3y bo Mi platala Italijanska lira je sačela padati vsled terjatve. Ameriški kapitalist želi. da ae dovoli zavetnikom sto let čaaa sa pla- *nnj«. _ )&im, 20. maja. — Valuta lire je;tačela padati te dni. Padec II-re se pripisuje tdrjanju dolgov Itilije po Združenih državah. Waahlngton, D. C. -r Belgija je informirala vlado Združenih drftav, da uravna plačevanje vojnega dolga Ameriki prihodnji mesec. Belgijska vlada stori ta ktiprak neodvisno od Francije In ditigih zaveznikov. V ameriških ih krogih se smatra akcija glje zelo značilna, kajti Bel-e spada med vblike dolžnike, aahlngton, D. C. — B. F. um. predsednik Železniške be ln finančnik, je sugesti-ral predsedniku Coolidgu, naj se vprašanje vojnih posojil reši na ta način, da se vsi dolgovi Evrope spoje in plačujejo proporčno skozi dobo sto let Obresti naj bi bde dva in pol odstotka. 'i¥ew York, N. Y.—Newyorški mestni odbor za izobrazbo as pclzadeva še bolj Izkoristiti uči- aje ljudskih šol. Poleg naložena dela na šolskih Igriščih po pouku v razredih sdaj namerava u^ftclje še obremeniti s poletnim poučevanjem, in sicer proti leti letni plači, kakor je veljala de sedaj. Seatdeaet Igrišč jav-nfc šol, je odbor aklenll držati ney, alužijo tukajšnji protidslav-ski vladi kot orodje za razbitje delavskih organizacij. Vlada jih js najela za sekanje lesa in plačuje jim en dolar dnevno za delo, ki traja od ranega jutra do mraka. — Med premogarji je 2000 domačinov brez dela. Zveza rudarjev jim plačuje brezposel nostno podporo v tedenskem znesku $8.64 za moža in ženo in $1.20 posebej za vsakega otroka. Tujci, ki pridejo danes, pa' dobe kmalu delo. Zakaj? Zato, ker so zadovoljni s sramotno nizko plačo. Ravno tako je v stavbinsklh strokah, v katerih je 3000 domačih delavcev brez dela., Avstralske delavske organizacije so zasnovale energično akcijo za omejitev priseljevanja. Dopnačl delavci bi ne imeli nič proti inozemcem, če bi šil v organizacijo in ako bi ne sprejemali dela za nitjo mezdo. Tako pa vidijo, da kapitalisti izrabljajo I-m igrači jo proti njim. DaasU stavkarji bafe Socialistična vlada jim je oblast, da sami organizirajo svojo policijo. Kopenhagen, 20. maja.—Ge- neralna stavka transportnih delavcev na Danskem se nadaljuje. Justični minister je včeraj konferiral z voditelji stavke In Ae o propagandi za popisovanje I jih pro«ii# naj organizirajo iz javnega mnenja v prihodnji voj- gtavkarjev lastno gardo, kl naj ni. Medvojno zatiranje svobode gkrb| da n<5 ^ |xgTadov in ne govors ne more ubiti Idej, temM provokaclj od strani ekstrami-več mišljenje zaprtih radi nedo- itov> \r slučaju, da pride do ne-voljenega govora se razširi še mlrov, naj delavska garda ko-na druge, ko se rszšlri pisanje o operira s policijo, njih zaporu. Profesor misli, da | Vlada je nadalje prosila sUv ne bo več take vojne histerije, ^^ nAj poakrbe, da pride to- kot je bila med zadnjo vojno, radi bridkih izkušenj, kl Jih je imelo ljudstvo. Konferenca llgloega ddsvokef- Mrejs. Ženeva, 20. maja. — Tu je bila otvorjena konferenca mednarodnega delavskega biroja llg»| narodov. Navzoči so delegatje iz 40 držav. Dr. Edvard Bene^čo-hoslovaški vnanji minister, predseduje. Na dnevnem redu so rasne reforme. liko živil v mesta, da ljudje ne bodo trpeli lakote. Strajk stane deželo 10,000,000 kron ($2,000,000) dnevno. VKEME. Chicago In okolica: V petek jasno. Južnozapodni in zapadni vetrovi. Solne* izide ob 6:26, zaide ob S:0S. Uiltaljam naloia važ * Ma laitaro plato Učiteljska unija proteatira radi novih odlokov. uSprtih i K). šolskem pouku, služijo za igranje mladine, uči telji, šolski oskrbniki in policija pa so pozvani, da prostovoljno nadzorujejo otroke pri igranju Zveza newyorŠkih učiteljev je takoj poslala protest odboru učitelje pa posvarila, naj se ne dajo zapeljati v kako zanjko, kateri se govori o prostovoljnosti. Posebno se unija soperrtev-lja, kar odbor ima tudi v načr tih, da vpelje poletno poučevanje, katero bi morali obdržavatl učitelji proti isti letni plači, kot je bila doaedaj, ko še ni bilo takega poučevanja. Radi pažnje ma igriščih po šoli pa unija izjavlja, da so učitelji itak že trud ni po razrednem pouku in nikakor nI lepo vpraševati še po prostovoljnem delu na Igriščih, za-kar tudi niso izučeni, Neki ravnatelj šolskih igrišč prejema na leto $7000, o katerem pa odbor previdno molči. On Je del političnega sistema pri odboru za Izobrazbo. Unija uči-teljev se nikakor ne upira otvoritvi šolskih Igrišč, le to povdar ja, da učitelji niso za kaj takega. Za tako delo so telovadni učitelji. Po več šolah so učitelji že imeli seje, na katerih ao šolski voditelji pod pritiskom od zgoraj vsiljevali prostovoljno učiteljsko službo po Igriščih, in sicer na način, da mora vsak smatrati, da bi to tudi ne bilo prostovoljna služba, temveč obvezna. Ponekod se voditelji prijavijo kot prostovoljci, učitelji ps morajo slepo slediti. francoska vlada v nevar nosti padca Maročanaka vojna je prlneala Franciji novo politično krtso. Delavci nočejo vojne. Vlsds prikriva velike lsgube% FRANCIJA l&CE POMOT 01) ANGLIJE ZA POTLACE-NJE VSTASEV. Pariz, 20. maja—Vojna v Ma roku, ki ae je naglo in nepriča kovano razvila v veliko in drago kam i>anjo proti Abdel-Krimp, je prlneala Franciji novo vladno krizo. Painlevova kompromlana vlada, kl Je sledils Herriotu, se zelo maje in najbrŠ pade še te dni, ko ae snide francoski par-lamont. Radikalni Itati so šele zdaj pokazali franooaki javnosti pravo sliko pološajh v Maroku. Slika je zelo resna. Prišlo je na dan, da je poveljstvo francoske armade zamolčalo resnično stran situacije, Franooske Čete so bile ne le grdo tepene v bojih z Rifijancl, temveč ao utrpele velike Izgube. Obenem se je Izvedelo, da franooeka vlada dela načrt za kombinirano francosko-špansko-angleško ofenslvo proti rebelnim Maročanom. Anglija naj bi pomegnla le s floto. Kljub ostri kritiki ln odločnim zahtevam časopisja levičarskih strank, da vlada objavi resnična poročila o maročanski kampanji, molči vojni minister kot grob. Danes poročajo, da so bile svsše francoske čete poslane v severno Afriko. 8ocial!ati, ki tvorijo ravno- dai vesje Isvoga zKnfci ičl- brez katerih ne more Painlevova vlada Živeti niti en dan, so Isjs vili, da mora biti takoj konec vojne v Maroku. Parlament se ponovno otvori prihodnji pondeljek ln tedaj bo morala vlada pojasniti, kaj dela v Maroku. Velika nezadovoljnost je tudi v stranki radikalnih socialistov, h katerim spada tudi Palnleve. Na shodu v nedeljo so radikalni socialisti v Lyonu sprejeli resolucijo, ki se med drugim glssi: "Ostro obsojamo kolonljalno politiko Francije, kl Je neprestan vir konfliktov." /<*(slo je trčilo s motorrlkljem. < udahy, Wis. — To m«*to Je bilo v torek pozorišče prve koli-zije med eropianom in motor-cikljom. Deputi Durkln Jtoaodal« se je pritožil, da Je neko letalo, i i je letelo tako nizko, da je skoraj pometalo tla, prijelo njegov motorcikelj, s katerim Js drvel po c#sti In ga dvignilo par čev-jev. Škodo pi bilo nobene. Letalec Je naglo "pobegnil" v srak. I mi l mmr liarvarji sprejeli VVashington. D. C.—S podjetniki so se pogodili barvarjl sa dve leti, da bodo sprejemali dnevno plačo $940 od barvarskih »ojstrov s tem, da ao glasovali as Uk predlog s 880 proti 2M gfcaevs«. Zahtevali so $10 ln stavkali pet tednov in Ravalaaija v Btlga- ri|i lasi Vladne bele čete so *e vedno v bojih s revolucijonarjl. Sofija. Bolgarija, 20. maja. — Vojni minister Volkov je danes priznal, da je revolucljonarno gibanje delavcev ip kmetov zadnje dni iznova vsplamtelo v mnogih krajih deželo. Dan sa dnevom se odkrivajo nove "zarote" in vlada Je prisiljena koncentrirati svoje čete v raznih mestih. Nainiki monarhisti zaMo* vaja raviilja satova Radi bi dali predaednlku več moči In oživeli staro saatavo. Socialisti predlagajo nessupnlco vladi. Berlin, 20. maja. — Grof Westarp, vodja nacionalistov, je včeraj v parlamentu odprto zahteval, da se revidira ustava republike. Po njegovem mnenju to ahko izvrši posebni parlamentarni odbor. Westarp hoče, da dobi predsednik republike večjo moč in da stara cesarska zastava 20pet postane ofirijelna nemška zastava. Ako se monarhistom posreči, da je sprejet predlog za revizijo ustave, tedaj bo to prvi korak k povratku monarhije. Republičan-ske stranke vidijo dobro, kam pes taco moli. Socisllstl so dsnes predlagali, da parlsment Izreč« vladi nezaupnico iz razloga, ker kancelar Luther ln zunanji ml-n is ter Htreoemsnn ne moreta sodelovati pod nacionalističnim vplivom. Socialistični voditelj llrelt-scheid je v svojem govoru dejal, da rilj socialistov je zveza evropejskih republik, oziroma Združene države Kvrope. Pretlframasoaakl trnki*i aprejet v Italiji. . Rim, 20. maja. — Zbornica je včeraj pod pritiskom Muaeellni-Ja sprojela. protiframasensko predlogo. Zakon določa, da morajo vse tajne organizacije prijaviti oblastem svoja pravila in vse druge določbe kakor tudi popoten imenik odbornikov In čin- Oaaaai Maval la aaaaaa blaga Ceneni isdelkl le Evrope ropajo ameriške delavce saalužka. Chicago. — (FP, piše Leland Olds.) — Kdor hočs kupiti kaj poceni, naj gre v petcentne In 10-centne prodajalnice. Te dni sem kupil nušlč sa 26c ln povrhu sem dobil še verišico. Dober no-žlč. Drugod stane 7ftc ali $1, Na klini je napis: A. W. WadSworth & Son, Gennany. Tvrdka lnfe angleško ali ameriško Ime, toda "OermanyM znači, da je bil nošlč narejen v Nem-čl ji, kjer ao danes nesramno nis-ks mezde. To pojaanjuje, sekaj Je danes v ameriških tovarnah sa orodje 10 do 18 odstotkov manj upoalenlh delavcev kakor Je bilo pred enim letom. Dobiš še drugI "bargaln". Na primer električne šarnlce vseh velikosti, barv In oblik od 10 do 300 kilovatov — vse po 26c. 0-glej si jo ln vidiš snamko "Made (n Hungary". To pomeni, da so narejene na Ograkem, kjer tiran Horty s dovoljenjem lige naro-I in do v tišči dele vee k tlom. Tovarnarji električnih aparatov in o-preme v Ameriki pa Istos upo« slu jejo 11 odstotkov msnj delavcev kakor lani. Ts prodajalnice delajo dobro kupčijo. Delavci, kl gledajo sa vsak cent, so najštevilnejši odje-malcl — ln tako si kupujsjo brezposelnost. Vsi vsČJI tovarniški dlstriktl v Združenih državah so letos polni brsspeealnlh delavcev. Kronična brezposelnost naraste še bolj. Kapitalizem js napol, nll svet s stroji, na da bi dal de- • lavcem dovolj nakupna sile za pokupltev proizvoda. Današnji "bargaln" ao znamenje, da se kapitalistični Industrljalizem ne more ohraniti. NAVAL NA PIVO V KANADI. Detroit, Mlch. — Ameriški konzularni uradniki v Wlndsor-Ju, Ont., onkraj ameriška meje, sodelujejo v organiziranju "A» merlškega kluba", Klub se ustanovi večlnoms is Detroitčanov, ki bodo hodili čez mejo pivo pit. Dvanajst hotelov v VVindsorJu je dobilo lioem o zs točenje piva i polog tega je bilo vlošenlh 1600 prošenj sa licence. Kanadske ob-aat! se boj« nemirov, ko sečn« pivo UČI 21. maja. Policije j« posvarila lastnik« točilnih prostorov, da isguli« licenco, če ne bodo pazili na red in mir. Otvoritev moč« v Ontarlju a« smatra za dogodek prve vrst«, Cela armada časnikarskih poročevalcev J« prišla iz Združenih držav v Wln«l«or in sosednj« kraj«. Trije obatrdjenl v trikotni I ju-bevni aferi. Chicago. — Miss Lucill« Wunseh, 16-leins dijakinja Is bllžnj«gs Rlverdala, J« v torek zvečer raztrgala Ijuliezenakl tri-lot, v katerem Je bil zapl«t«n njen oče, Wllllam Wunsch. Ko j« s materjo vred zalotila očeta v družbi drug« žensk«, J« potegnila revolver. Počila sta dva strela. Prvi Je smrtno ranil očetovo ljubico, miss Agn»« Simnack, druga krogla pa Je zad«la očeta In po Mereči tudi njeno mater, kl Je hotela preprečiti streljanj«. Wunarh in njegova žena sta le. lahko ranjena Deklica jl> bile e-retirana. P R O S V E OLASILO SI>OVKNSKB NARODNI PODPOI LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE Cono oflam po dogovoru. Narolninu: Zodinjme drftovo (izv«o Chieogo) M pol loto in $1.26 u tri ommoco; Chieogo in Cieoro $6 M no loto. hita, $IjSS sa tri nn»e», in so laoinoserastvo $8.00. N oslov ss »sa, kar trn* stih s Motom: "PROSV ETA" 2»iV;-5» Ho. Utrndalo Areno«. Chieogo. "THE JfcUGHTENMENT* OrK«n of t ho Mlovoale National BrnofR Owned bv tho -Movenie Nsllf SS pol Advortistag rates on Subaeription: Unitei Statot (oseopt Chieago) sod f*ar; Chisapo VM and forrign eountrios por yoar. 'MKAIBKR of Tho FEDERATED PRESS" IJNION LABEL APPLIED FOR Datum v oklepajo s. pr. (April S0-1M6) polog ■ do vosi Jo o ton dnovom poteh Is tU ao vam ao aetsvi Poaovtto Jo KAPITALIZEM NE DA NIČESAR DELAVSTVU ZASTONJ. To pokazuje proračun britske konzervativne Ho. Cbkago, m — Kakpjr po drugih naselbinah, tako si tudi Slovenci V South Ohieagu Vfcdnof kaj domislimo, da imamo kratek čas In razvedrilo. Tako smo se prav dobro zabavali pri mr. in mrs. DolinAek na 8629 ave. M. dne 16. maja zvečer. Pevsko društvo "Triglav}' je pokazalo svojo naklonjenost avoji pevki mi.ss Dolinšek, ki je bila ravno U dan stara 30 let. Društvo Triglav je razveseljevalo svojo pevko in članico. kojence, pod poru brezposelnim, beračem itd. Kapitulizem si bo obdržal večji dol od sadov delu delovnega ljudstva, nekaj drobtin bo pa vrgel tistim, ki jih jc izkoristil Kadar kapitalizem prihaja v take zadrege, je znamenje tukaj, du se drobi. Njogova stvarilna moč peša, on ne more več iz industrije potegniti tistega velike-ga dobička, ki gu je jemal v preteklosti, ne. da bi škodoval industriji. Britanija je veliko let izhajala brez colnkie. Zadnja vojna je vzpoatuvilu coinino tudi v Britaniji. Obrambna eolninu pa ni Še nikdar koristila delavcem, ampak vedno bogatim tovarnarjem in industrijalcem. Obrambna eolninu v Britaniji pomeni to, kar v drugih deželah. Podražila I »o živi jonske potrebščine delavcem. Ta eolninu je za delavce toliko kot znižanja mezde. Ea delavsko družino je vseeno, uko se tedenska mezda družinskega očeta zniža za dva dolarja na teden, uli če se življenske potrebščine tako podraže, du mora družina izdati vsaki teden dva dolarja več zanje. fbosveta SUKEtZ S peta. — Dne 11. maja se je ponesrečil z avtomobilom dvaindvajsetletni sin občeznanoga rojaka Štefana Plešeta. BU je takoj mrtev. Pogreb se je vrŠO dne is. maja na ltibbingu, Minn., ob priaotnoeti obilo občinstva od blizu in daleč, kar je «nnk priljubljenosti rodbine Plefteiov. Rodbini Plešetovi najgloblje *o žalje. — Matija Pogorele. Pa. — V tretje rado gre. Tako se tudi jaz oglašam v tretjič, ko aem ie .dvakrat poročal v tem letu. Poročati pa nimam nič ve- Delavski pološaj je slabši z vsakim dnem. Bili smo na stavki pet tednov in dva dni pri ritts-burgh Terminal Coal Oo. št. 4 radi krivic? kt nam jih *sl#uje- jo. Prvo le je družba spravila nad člen v •rudarski, pogodbi, ki se glasi, da je za vsakega moža po en prostor. Kar naenkrat je prišlo, da dva moža greeta v en prostor. Uprli smo se in zaatav-Kali. Ce bi se riam bili pridružili tudi sosednji rovi, bi bili mogoče zmagali, ker so se pa nam le posmehovati, amo propadli in ae vrnili osramočeni nazaj na delo, dva moža v en prostor —- spat, ker vozički se tako ne dobe. . 1 Ljudje prihajajo vsaki dan v večjem številu ca delo, ki ga tudi dobijo. Komaj smp delali deset dni po stavki, že se je kompanija opravila nad drugi člen v pogodbi, ki ae glaal radi škriovi-ne, da kar je nad 12 palcev, ae plača od palca nekaj nad aedem centov. K temu pripada tudi "roof trimming" po 31c od jar-da, sploh kar sc imenuje mrtvo delo, so povečini suspendinali. Delovodja dne 11. maja ni hotel nič videti in slišati, ko je ravno jegial glavne stvari. Ko smo vprašali, kaj to pomeni, je rekel, Če kdo ni sadovoljen, da lahko gre, ker kompanija dobi premog v West Virginiji po dvajset oen-tov tono. Šestdeset centov pa je stano, ko ga postavi na trg. Tu bo torej plačevala po 77 centa* tono na mestu, potem pa ŠS so nam velika ovira pri napredku, drugi pa so tisti, katerim je bilo ie Čestokrat dokazano, da povzročajo le škodo organisaeUi* pa jih članstvo vseeno trpi na najvišjih meetih. Imeti moramo voditelja organlsacije. ki bo delal sa nas, ne proti nam. Koliko gorja so pretrpeli rudarji v Kansasu. koliko v Novi Skotiji. Vprašajmo jih ln odgovorili bodo, da v veliki meri pripiaujejo krivdo glavnemu vodstvu organizacije. V petem distriktu smo pa rudarji tako kakor kompa-nljski mulci, ako'ne Še veliko na slabšem. Mulca vsaj paznik na- ■■■ ■■■ Od dobe, ko je prenehaW a civilno vojno telesna suinoot, d ^ „ ^ m0Ml,0 ^ ^ k lopi t i in ostati tako dolgo, da Bolnik, ki se umetno hrani in vzdriuj*, pa nosi kal bo do sndnje jsmtce vse orgnnl-smrtjie bolezni v sebi in aelo redka je iajema, da ozdravi. 1,rM*° P° Združenih drta-P rej SI i slej zapade smrti, ker pride čaa. da ga ne morejo J* več tudi umetna nredatva vidržati pri življenju. J# J JP ltkloimi Phillppi, w. Va. —Ta list je edini, da je delavstvo lahko ponosno nanj, ko mu prinaša resnične novice za delavsko ljudstvo. Kakor te> poroČano, da se zopet oglasim, ko se razmere kaj spremene, vendar je danes situacija še taka, kot je bila prvega dne stavke. Dfelavstvo stoji trdno v boju za svoje pravice, ako-ravno Bay Jay Co. obratuje pod odprto delavnico. Kako dolgo bo še? Tudi stavkdkazdm se gnusi početje omenjene družbe, par jih Je povedalo, da jim družba ne izplača zaslužka ter da jih lika-nira na vse načine, kar pa je seveda še vse premalo. Mcriden Smokeless Coal Co. je ustavila obrat in ukazala stavko-kazom, naj odidejo, kamor jim je'ljubo. To ti je bil ogenj v strehi po taki novici, posebno za tl^te, ko se štejejo kaj višjega kakor pa navadne delavce, daai morajo s svojimi rokami služiti knj^i. Štejejo se za IhteligOnte menda radi tega, ker se s poštenim delom ne morejo preživeti in ae' morajo lotiti stavkokaškega. Do tega imajo še posebno nag nenje; ko jih brcne kompanija, gredo drugam. Sedaj se nahajajo v Vendelu, W. Va. Ker je pa dosti Slovencev v dotičnem kraju že dalj časa na stavki, ai gotovo ne želijo take skupine v svoji naselbini. Pet Slovencev je. Vodja se Šteje, da je bil še za nekakega bossfe ln superintendenta kakor operatorja. Ima navado, da rad hodi drugam v Škodo ter tudi rad zmeša kako boljšo polovico. Poznati ga je po znamenitem in čestem izrekanju "Jak, jak, jak!" Drugi je nekoliko čok^v. V zadnji stavki je dobival podporo. Poznan je zlasti rojakom v Thomasu, W. Va. Tretji rad govori, da je dober 4let. Društvo naj bo previdno pri volitvah delegatov, da ne bodo zastopani cerkveni odbori. — Opazovalka iz Col)inwooda.^^HIHH • Odgovori na vprašanja. ' Ely, Minn. — Njih rodbinski ddm je v Tarrytownu, N. Y. Dru gega naslova ne vemo, a nedvomno tak tudi zadostuje. — Pozdrav! Sheldon, Wi». — Strihnin se imenuje po angleško ravnotako1 — "strychnine" (Izgovor.: strik-najn); tudi parafin ima v angleščini enako ime "paraffin" (iz govor.: perefin). Oboje sta kemična preparata. Strihnin je močan strup, ki služi zdravni-štvu in ga je dobiti v drogerij-sklh trgovinah. Parafin je pa sveči podoben vosek, ki ga izdelujejo iz petroleja. — Pozdrav! Otred aa elsktričnea, ^ Petnajstletni deček v Penn8y, vaniji, ki ima pamet petleu2a otroka, je hladnokrvno urnoS svojo staro mater. Otroci «o v splošnem po instinktu divjaki Hladnokrvno ubijajo ptiče Ul be, vsako žival in tudi človeka, če naleti slučaj, Omenjeni deček ki ima pamet petletnega otroka je ubil ženico brez čutnosti i,i brez zavednosti, kaj pomen, u. ko dejanje, kakor da bi usmrti| ima -pamet odraščenega mox.a, j,, pa fanta obsodil v smrt na elek-tričnem stolu. Porotniki, ki mislijo, da so civilizirani ljudje, »o glasovali aa smrtno .kazen. Vse je šlo do pike po mrzlih para grafih. Tudi smrtna obsodba je bila papigasto ponavljanje stari formule, ki ima sledeči rep: "Naj se Bog v svoji dobrotljivosti u-smili tvoje duše". Vse skupaj je sijajni dokument dobe, v kateri <=_ navzlic velikemu napredku pozitivne vede in tehnike — še vedno prevladuje barbarsko pravo, temelječe na barbarski morali. 000 Vae dobre reči so tri: to je napredek. V Collinwoodu je pred leti neki katoliški mož z božjo po-močjo kupil hišo. Z grocerijsko pomočjo je moral hišo prodati in ostalo mu je $400. Takrat je bilo luštno, dokler je bilo kaj cven-ka. Par let potem je kupil drugo hišo s stričevo pomočjo in prodal jo je s ealunarjevo pomočjo. Ostalo mu je par sto dolarjev dolga. Ako mu bo Bog pomagal kupiti Še tretjo hišo in če bo zopet primoran prodati, stavim, da mu ne ostane drugega kakor prašna slama v glavi. — Spokor-niča, Collinwood, O. 000 Ttga ni Bryan rekel. Roka, ki piše Čeke dividend, piše tudi postave. 1 000 Kdo je aatagal v vojni? Francoski klerikalci pravijo, >da je Terezija iz Normandije, katero je papež te dni uvrstil med svetnice, izprosila pri Bogu zmago nad Nemci. Amerika, ki je posodila denar, se vsekakor ne strinja. Svetnica sem, svetnica tja, Amerika pogreša štirih milijard dolarjev. Amerika/ima rajši dolarje kakor svetnike. OOO' Popravek. V včerajšnjem naznanilu od br. L. Medvešeka iz Clevelanda se je urinila neljuba pomota v datumu. Slavnost razvitja zastave društva Vodnikov venec št. 147 se vrši dne fcO. maja.—Ured. NAZNANILO. Metfdfr*land», IHu—Poživljam člane društva št. 259, da ae ude-leSe iavanrodne aeje, katera ae bo vršila v Miner'a HaMi v nedeljo dne 24. maja točno ob devetih dopoldne. Apeliram na vae člane, da ee udeleše. Skoraj vsakemu je znano, zakaj je iz-vanredna aeja sklicana, torej pridite val do zadnjega, da ne bo manjkalo nikogar. — Anten , tajnik In blagajnik. NOVI NAČELNIK PftMEUE-VANJA. Waahingtoo, D. C — Harry Hull, prejšnji kongresnlk iz Da-venporta, Ia., je bil imenovan za generalnega priaelniškega komisarja, ki nasledi Som. Husbanda. Hull bo tudi odrejal deportacije. O njem sodijo, da spada, bolj na liberalno stran. PROCES PROTI 8HEPHRRDU. Chieago. H. — Prvi dan pro-ceea so bili začasno izbrani trije porotniki. Sodna dvorana je bila polna. Zlasti je mnogo zdravnikov. ki ae zanimajo za nenavaden pnfeee. v katerem igrajo bo-Isssnskl bacili glavno vlogo, čilno pa je, da tenak ni dostL Allen je ie človek. Bivši kansaški governer Allen ni taka zverina kot so govorili. Res je hotel vse kansaške delavce kar na šivem pohrustati, toda mož je pokazal, da ima še en odstotek človeške krvi v svojih žilah. Capper ju namreč pomaga nacionalisirati privatno lastnino v sovjetski Armeniji! — M. P., jffuntington, Ark. o • • Gompersov spomenik. Cenjeni Žar komet! Ako bo kdo postavljal spomenik Goni-persu, naj ga postsvi Wall street, ne pa delavstvo. Gomper* Je bolj služil Wall streetu kot ameriškemu delavstvu. Ali bi ne bilo bolje, da bi se tisti densr za spomenik porabil v prid brezposelnim delavcem? — Rudar iz pravega pekla, Huntington, Ark. OOO Enkrat be fte konec naših "reik" Evropa se posmehuje smeri-Škemu srednjeveškemu zskono-dajstvu. O, le smejajte ge, vi tam ! Sdaj se le smejajte! Ce bi vi pet let "barko vozili", bi Mi še bolj smešni. Kadar se iznebi-mo prohlbicije, ae streznemo — in takrat boste videli! 'e o a Dogodek št. 77. Spominjam se, kako groo enkrat molili rokni venec, ko san bila še majhna deklica. Naša -dara mati je molila naprej: ščena ai Marija Itd., ki si gs devica k obiskanju k Elizabeti nosila — črna kokoš na deri nese"... Mi seveda v smeh. molitvijo je mislila na kokoli in Jajca. To jo bflo Boga dopadljlvo klepetanje, kajnel — Neizpov-danka Iz Wlaeonalna. OOO Ta je dobra! Zaprli ao aalune pod pretvez« da rešijo dečke propaeti. Zdaj " deklice v nevarnosti. Kako ji« raraše! . k. t. a. "Hgulvsk NMME ^(Fed^rees.) Izdelovalci Uakov u klobuke . zmagali. Isluisen N. J.—Izdelovalcem trakov sa klobuke ee tx> povišala mezda za dvanajat procentov., kar je bila njih zahteva od tovarnarjev. Maj prejemajo po $45 na teden, torej pridobe še $5 na teden. Urejevalci statev dobe po $40 mesto $36. Oni delajo ob nodaljah in praznikih ter dobe zato tedenski počitek s plačo. Skoraj vsi delavci v svilni industriji Patersona so zadnja čase dobili povišanje mezde in boljše delovne pogoje. Liga ženskih strokovnih unij dela. New York.—'Liga se je lotila organiziranje peric, sobaric po hotelih, izdelovalk papirnatih zavojev ter sladčičark. Pomaga jI krojaška organizacija. Liga ob-država večerni pouk za delavke, zlasti med tujezemskimi v svrho naturalizacije. Preiskovanje zdravstvenega stanja krojačev. Toronto, Kanada^-Organizi-rani krojači morajo v tem mestu iti skozi zdravniško preiskavo, da se dokaže, če so prosti nalezljivih bolezni, predno morejo dobiti delo. Po preiskavi dobijo zdravniško izkazilo, na podlagi katerega so šele vpoeleni. Boj za zaprto delavnico v Ohiju. Cieveland, O. — Tu se razvija ljuta vojna vsled pravdoreka vrhovnega ohijskega sodišča, ki je razsodilo, da je zaprta delavnica v javnih napravah nepostavna. Pravdorek je naperjen proti uniji cestnoželezniških nameščen-ki radi tega izgube pogodbo zaprte delavnice. Vodstvo eestno-železniške družbe je takoj nabilo po vseh remisah naznanilo, da je delo odprto članom in nečlanom unije. vrže malo peska v oči, je vodstvo naznanilo tudi petcentni mezdni povišek na u-ro. Organizacija zahteva 18c po-viška. Organizirani nameščenci se pripravljajo na Štrajk. Predsednik unije mornarjev ns potovanju. Washington, D. C. — Andrew Furuseth, predsednik mornarske unije potuje na Angleško, da prične trimesečno kampanjsko agitacijo proti predlaganemu mednarodnemu zakonu za mornarje, ki je bil na konferenci v Washingtonu in Genevl. Zakon bi bil zasužnjcvalno sredstvo proti, mornarjem v trgovski mornarici. Po sistem bi bilo nepo-stavno zapustiti ladjo v varnem pristanišču. Ce angleška mornarska in ognjegaška unija zavzame Furusethovo stališče, bo predsednik potoval še na Norveško, Švedsko, Dansko, Nemško, Nizozemsko in v Francijo. Novi uspehi krojaške unije. Port Chester, N. Y. — Organizirana stavka je popolnoma u stavila delo v krojaškem podjetju M. &M. Podjetnik se je smejal, ko je organizator od A. C. W. U. izjavil, da unija pridobiva njegove krojače, ampak uhlja so zadnja smeje in prjčakuje, da bo Magid v kratkem podpisal. Krojaška unija uprizarja stalno gonjo proti odprtim delavnicam v Tort Chcstru. kamor se je zateklo večje število newyorških I »od jetnikov, da bi lahko obratovali m linijske delavnice. rtoflvtf« CK SENATOR UNBRttWOOO računi »vato amtao, N*t BO TOPEL GOCUA. Šaljive opazke o petem tcrmlaiL Meddržavne trgovske komisije ne ganejo protesti. Predsedaifc 14. okraja \wšm4$ niUijtolJi 1MTKA V r.OMPKKSOVEMU SPOMENI KU HO NAKLONJENI. Washlngton, D. C. — Predsedniki narodnih in mednarodnih u-nij so se udeležili zborovanja odigra za Gompersov spomenik, k' KH Zgradi organizirano delavstvo v glavnem mestu. Dozdaj še n določene nobena vsota, ampak zagovorniki spomenika menijo, <«a bo Mal okrog $50,000. pil Odbor Še ni na jasnem, kje se »aj postavi spomenik, ki bo iz »"•ona ali marmorja. Trata pred poftlopjem Ameriške delavske federacije je premajhna in tudi n pnpravna za spomenik. Prek Massschutake avenuje se razte-majhen park v trikotu, ki ga iastuje mesto. Tu bi bilo dost prostore za spomenik In sohs bl bils obrnjene proti severjd in poslopju. Toda na desni strani je < smegiejeva knjižnica, na jugu ps m ctod is tov ska episkopalaa cerkev, v kateri nauk o evolucij in napredno mišljenje najmanj dvakrat v tednu sešgo ns besed ni gromadi. Gomperss so pokopali blizo Caraegiejs na pokopališču Sleepjr Hollow. smpak on ni nikdar verski človek. Saj tako ni nastopil nikdar. Protknoder nistična cerkev bi mu bila & dram M M Uit PKKHOGOVM&KJ POUJ ETNI KI UPAJO 8 TAKIMI POZAMI RAJUEVTI OH- <;anjkjranje «< RUDARJEV. Waahington. D. C^-(FP) — Najbolj reakcijonaren demokrat senata Oacar Undenvood, ki je bil svoječasno avtokrat zbornice, e kupil veliko posestvo blizu Mt. Vernona. Javna tajnost je, da on ne pričakuje več biti imenovan od volilcev iz Alabame v senst prihodnje leto. V nekako tolažbo mu bodo republikanci bržkone dali prvo službo v najvišjem eo-dittu, ki bi se izpraznila. Undenvood je znan izza Wil-sonove administracije kot ljub« jenec newyorških bankirjev. Zvesto je držal z mesarskim tru-stom in žitnimi prekupci, prijatelj je bil vojnim podjetnikom, žganjekuhom in izkoriščevalcem otroškega dela. Trdno se je postavil na stran jeklarskega tru-sta, da pomaga obdržati 12-urni delavnik. Kapitalisti s severa, ki so vložili denar v alabamske še-eznice, so ga zvesto podpirali. Ampak farmarji izvAlabame so si zgradili močno opozicijo proti takemu neprijstelju, ki se brati z njih izkoriščevalci, in leta 1926 ga bodo pobili z drugim kandida-om: Musgrovom, ki je bil Že Underwoodov protikandidat, ali alabamskim governerjem Kilby-em. Prvi je liberalec, ki ima dosti denarja sa svojo kandidaturo, drugi pa nič drugega kakor protisuhaški politikaš. • se Ce bi Underwood po isgubi sedeža v senatu ne mogel dobiti zvezne službe, ima še vedno pri-iko praktipirati pravo, kakor so ie naredili mnogi bivši senatorji, da so postali advokati. Humph rey, bivši kongresnik iz Seattla, ki je prod kratkem postal član zvezne obrtne komisije, ds pomaga uničiti njeno dosedanje delo, e igral advokata v bližini Belš liše in zakladnice Združenih držav. Ponavadi taki advokatje, ki so zleteli iz senata ali poslanske zbornice, postanejo "dobri advokatje" velepodjetntšklh družb Pomaga jim do tega znanje, ki Si ga pridobe v kongresnem služ->o van ju. Undenvood ima kajpada veliko prijateljev med velepodjetni ki, ki si jih je pridobil s svojo naklonjeno uslužnostjo. Ti mu bodo torej pomagali do dobre advokatske službe, dokler prezi-dent ne bo naredil iz njega člana najvišjega sodišča. S sodnega stolca bi potem Oscar varno lah-co zatiral organizirano delavstvo. Nagajivci pričenjajo govoriti že o načrtih za četrti in peti Coo-Itdgev termin. Pripominjajo, da c malo manj kot izdajstvo govor riti, da ne bo izvoljen leta 1928 v tretji termin. Ali nismo dobili jube prosperitete — razun morebiti tekstilcev, rudarjev in nekaj drugih vrst industrije s poljedelci vred? Zakaj bl jo vznemirjali tetko prosperiteto, vprs-šujejo drugi, Zakaj bl ne obdrža-i Coolidga najmanj za pet terminov? o o o Javni interesi pridejo malo v poštev pri združevanju Železnic. Dočim se tiskajo vodno večji o-glasi, vesti in seznami po velikih kspitallstičnlh časopisih o železnicah, spojitvah in izboljšanih vožnjah, navaden državljan vseeno izgublja zaupanje v celo stvar. Meddrž. trgovska komisija se pa tudi prav nič ne vznemirja radi tisočev protestov, ki jih dobiva od razpošiljalcev, trgovcev na drobno in'malih delničarjev. Politikaši komaj omenjajo U pojav. i ■ Motorni vozovi bodo odgovorili neredom pri železnicah. Kmetovalci in mali trgovci polagajo prste na politiko železniških družb — vede ali nevede — lotevajo se motornih tovornih vozil Hi jih vozijo po javnih eeetah. Zavedajo se pa tudi ne, da morajo Železnice dovaŽatl kurivo, obroče in nove truke, da Jim je mogoče napravljatl kratke poti s svojimi truki. (ilrard, K« Coal kompanija - Doubleday trudi sa vsa- ko ceno obdržati svoj rudnik neorganiziran. V minolem tednu jo dala aretirati Matt Wa!teraa, predsednika 14. distrikta rudarske organizacije in rudarji Ar-thur Eagletona. Obtožnica proti njima obsega kar tri točke in sicer: kal jen je miru štirih mož, nelegalnega zbiranja s namenom, da se zajesi cestni promet in nelegalnega združevanja, da se ustrahovanjem ustavi legalno o-bratovanje in vodenje bisnisa F E. Doubleday Coal kompanijo. Vsak je položil pet sto dolarjev poroštva, ki ga je zanju podpisa) Harry W. Burr, finančni Ujnik rudarske organizacije. Prva točka očita, da sta obtoženca kalila na nepostaven način in namenoma mir R. W. Baldwi» na, Crales Gusta, M. K. Curnut-ta in Floyd I)oubledayja, Jr. Druga točka jima očita, da sta obtoženca v družbi Bon Watao-na, Jim Losa in drugih nepoznanih oseb zajezila cesto in ustavila promet ln ustavna ljudi, JjJ so Trinajst dal je trajala atrašna bitka v Trunkovih možganih in nato se je pojavil v njih strašen 'kaoenjamer", ki mu je tako zmešal njegovo "študirano" pamet, da je iz njih zasijala vsa njegova duševna revščina. Zapustila ga je tako daleč, da je pozabil, da se mu nekoč ubijali v glavo, da so se konoem petega etoletja naseljevala slovanska plemeua v Pomeraniji (Pomera-nija. Pommern ali slovensko tudi Pomersnsko). Slovenci bi lah-to prusko pvoyinoo imenovali tudi naravnost Pomorje. kajti *eeda Pommern je slovanskega izvora in pomeni "Pomore" ali "Pomorje". IBugumili so biU v očeh Kuncev krivoverci. Zato ni nič čud-Boga, da moderni rimski klerikalec pravi, da so biU malo "pri smuknjeni". Ako bi se nahajali v mračnjaškem srednjem veku, bl ne govoril tako o njih, ampak M rekel, da jih je treba istrobiti ognjem in mečem, kot ao to de-ali rimski "očetje" v srednjem •Viku na Balkanu. Trunka silno skrbi, kdaj so bi i Slovani v Mali Aziji Kar danes naj gre v Bmirno ln potuje po okolici, pomeša se naj med poljedelce in pastirje, ki pasejo drobnioo in slišal bo govoriti jezik, ki ga bo prav lahko rasu mel, ako ne bo hotel igrati be- na- mislili it i z besedami: "Air ne mislite, da ste zašli predaleč s to budalostjo? Govorili smo z vami in vas opozarjali in prelsku Šali, da prenehate z delom. In če vi fanti želite herinsko maslo, gs vam damo. Gledali bomo, dh prenehate z delom. Vi bi morali biti obešeni. Mislim, da pojdete tn poveste vse Doubledayju, kaj', je zgodilo in nekdo izmed nas pojde v ječo. Ampak če pojdemo bo nekdo poškodovan, pa" težko." Noben diatri^tni predsednik ni tako neumen, ds bi govorjl tako bedaste besede stavkokszam 2e to samo pove, na kakše: čin je bila skovana ta ob Noben stavkokaz. nima zdrave pameti, da bi si kaj dobesedno zapomnil toliko stavkov. To je drugi dokaz, na kakšen način se kujejo obtožnice protj zvestim voditeljem strokovno organiziranega delavstva. Stavlw»ka-zi niso prav "brlhtne" glave, kajti Če bi mislili in znali mislili, ns bl bili stavkokazi, pravijo ru darji. Tretja točka pravi, da sta se obtoženca združila na nelegalen način in škodoželjno, da z ustrahovanjem omejita biznis Double-day kompanije. Kako bodeta to izvršila, ps menda ni povedano na drobno. Po tej aretaciji Je moral prihodnji dan šerif Turkington v Ar kadijo šo ob šestih zjutraj, kjer je biltf zbranih nokaj rudar Jev. Odredil je, da jih trinajst Izmed njih gre v Girard. Tehnično so bili aretirani. Ti so:| ^m Matt VValters, Jim Loee, Con Lewis, J. W. llembroc, Art Ad kins, Pete Bleughter, Kichard Adkins, James White, C. Jones, Charley Toney, R. W. Titu* Bar Eagleton, Arthur Eagleton. To pokazuje, kako se premo-govniški podjetniki trudijo, ds uničijo rudarsko organizacijo \ Kansasu. Ampak rudarji ne bo* do prezrli teh provokacij in ne* postavnih Šikan od strani pod jot-nikov in nekaterih javnih »rjts-nov. M* Predsednik Wal ter izjavlja, ds nameravajo rudarji obdriavet velik piknik severno od Grossa. Cas bo določen pravočasno. l)slj< Je Walters namignil, da bo unljs tožila sa odškodnino gotove o-krajne in državne javne uradni ke, ki hočejo oropati rudarje po* stavpo zajamčene pravice poto. vanja po cestah z ustrahovanjem in Insultacijsml. Hto rsaienlh sa podsemskl železnici. New York. — Okrog *<" pe-sažlrjev na vlaku podsemakr te-leznice je bilo pogaženih tn lahko ranjenih zadnji torek v paniki, ki jo sledila, ko so se vsled križanja žic užgali ueeovi v tunelu na vzhodni stvaai Kew Yor ka, en blok proč od Grsnd Cen- MK Bitka TRUNKOVŽ1I tiANIH. P#4»tn«MMi •lavm irran. smden. To bl moral vedeti tudi človek, ki nima drugega dela, da vsaki dan čka, čita in čiU knjige. Pa žal on tega ne ve, ampak vseeno hoče ostati modrec in vsiljevati član stvu S. N. P. J. svode duševne blodnje sa modrljanske nauke. Vprav nauki takih zmedenih modrijanov so menda vzrok, da tianstvo S. N. P. J. narašča, medtem ko rimska jednota, k ima take modrijane sa učiteljs, nikamor ne more. *"Z besedami "si tsouisses r pričenja star latinski pregovor, ki je rimskemu modrijanu dobro znan. saj se Je učil latinščine tu-cat let. Ta pregovor Je primerea zanj in za njegove modrijanake tovariše, ki al domišljajo, da vaa znanost še dandanes izhaja iz Rima, BOLNIŠKI ODSKKs lil«. Novak. preMaft Cklcsia, lil. HIT4I S. Uvakh Ava. Js t* Ambroži«. Rsi IM, M MS Ras, F* JomiA Sorks. RKD. *. lku 114. Wtsl Msotse. Ps. AsUs AuUr, l)ux 104. Cross K»M, ss IsSMSpSŠ. Frank Kins. Bos s»». rhi«k«lsi. Mina., sa sst. ase. John Colob, Bos 144. Ročk Sprlacs, ,W»a, NadiornI odbor: . Psol Borgsr, ersdsdhdk. NS Wlll»«r St., CkUsse, UUt Rlsksrd J. vortsik, R. No. 1, Htasšslo. III.; Krssk Bsi«. »II W. tttk St, Chl^fo, Združi t voni odbor: ___t rmak Alsš, ZlJU Bo. OraeM Avo« rklcss«. UM Joško Ovsa. MM W.SŠU CIUmzo. ULi Joka Olip, S4M Bo. Cliftoa Fatk Ave« Chksso. in. VRHOVNI IDRAVKlKi Dr. r. J. Rsra. «UI St. Clslr Avo, Oovslsaš. Oklo. t POBOBt Korospoašoneo s flsvahsl odborslkl. kt Sol*jo v ' VSA PISJSA, M so aaaošslo as pooto gl. ____________ sošalštve S. N. P. J, H47 M So. UvošsU Avo, tklss«o, Ul. V8B I ADR VB BOLNllRR PODPORB SR NABkOVRi štvo S. N. P. J, Mftto« Bo. Uvrndslo Avo, Ckksso, lil. bBNARNB POŠILJAT V H IN STVARI, U m Ušsjo al. Uvršovslaosa »rs la Jsdaots vobšs ss aaslsvot Tajništvo S. N. P. J, SŠŠT-S« Bo. U«»-Avo« Ckksfo, IU. VSR BADRVR V EVRSI B BLAGAJNIŠKIMI POBU so pošiljajo ss naslov: Blsfojatštvo B. N. P. J, BI74I So. Lswn4sls Ave« Ckkafo, UL Vso pritožbo flodo poslovsnjs v |l. Iivršsvslaoei odbora se asj poŠljojo Psul Borforja. prošssdaiko ssšsorasfs odbors, tifor asslov it ssorai. Vsi pvislvl aa «1, porotal sdsok ss asi PošlUsjs m asslov i Msrtls ftslss-nikar. Bos »T«, lUrbortoS, Ohio. Vsi dopisi la drsri aplal, sssasslls, oglsal. ssrolalas Is sploh vos bar jo v ivool s flosiloM jošsoto, asj so pošNJs as asskvi "PBOBTRTA", BI74I Bo. Lsorašslo Avo, Cblaass. III. DOZDAJ 8B NI NJA. VMIfiftAVA- Waahlngtofi, D, C. (F. P.) — Dršavni department doedaj šo ni videl potrebe zs vmešavanje v razmere med Mehiko in islamsko, kot so določene v pogodbi ia prijateljske in komercijalno stike, ki jo bila podpisana. V smislu te pogodbe ne dela Mehika nobenih ovir japonskim Izsolje-nlkom, ki prihajajo vanjo kot delavci ali da se naselijo ns dešell. Latinski Američani naglaša-Jo, da Je Mehika zarsdi toga napravila Uko pogodbo, v kateri ni nobenih izjem, ker Japonci ne ljubijo takega pljonirskega dela, ki se mora zdaj izvršiti v Mehiki, In ker ne pričskujejo velikega števila izaeljenlkov. Mehika ni Kalifornija in njena politika ni prežeta s protljeponsko agitacijo. NEKAJ 8TATIBTIKE O NAHE- LJEVANJU. d-f*2btem is | v prvih novega kvet- 104,052. ned suhimi In cerkvi v Dertlna. Berila. 80. maja. — Pristaš protiaikoholičnega gibanja J# Nemčiji in njihovi nasprotniki so se sinoči spopadli v najtnameai* teiši stari berlinski cerkvi "Drelfallgkeltsklrche", v kateri so je vršil shod proti alkoholu. Nasprotniki so udrli v cerkev In napadli duhovna. Začel ee js strahovit pretep, ki ie prenehal šele potem, ko je prišla v cerkev Micija in začela mahati s količki Washtugtea, U. C. — šav sem obljubil, da bom pojit*-nil razmero v domovini. Dne 28. marca aem zapustil prijazno naselbino Colllnwoo4, O., In se po osemnajstlotnem bivanju v Zdrušenih državah ukrcal na psrslk "Preeldent Wllson" dne B4. maroa. Postrežba na ladji Je dobra in Uslužbenci na ladji go-vorije skoro val hrvaški, človek se počuti prav domače. Na ladji Je godba In kinoslike vsski večer. Zabave Jo dosti, kdor hoče plesati, tudi lahko. Ladja se je ustavila v osmih pristaniščih, v Hostonu, Ponta di Geta, Llsboni, Palermu, Neape-Iju, Patrasu in Dubrovniku, a dne 10. aprila smo dospeli v Trst ob šestih zjutraj. Preveč bi bilo, ko bi hotol vse popisati, kar sem vidol na poti. Omeniti hočem samo malo iz Dubrovnika. Btopil sem malo s ladje in šel po mestu, ki Jo še precej prijas-no. Na prvi pogled se pozne, da ni vaš tiste avstrijske discipline in ošabnosti kot poprej. Bit sem na polti in banki. Govoril sem s vojakom, ko Jo stal na straži; odložil Je puško na stran, |>a svs _ menila o različnem. Mimo je prišel ordinanc in se pridružil, ■kal Je, da Jo Slovene« ZSkraJ-šek tam, ki ima brata v Ameriki, Ur se ponudil, da gre ponj, če hočem. Odklonil sem, ker ni bilo doett časa. Ljudstvo je prljssno ln se nosi kakor v Ameriki; posebno ženske s krstkiml krili so ree "Jugoslovansko rože". Uprs-vičeno sem si mislil, kam si le prišla ošsbns Avstrija, kdo u je ponižal. V Trstu Je šlo še dobro ns carinskem uradu, kjer Je ž« bil zraven Jugoelovsnski zastopnik. Najbolj gledajo za tobak, zato Je priporočljivo, da nihče ne jemlje a seboj iobaka in cigar. Trst ima lepe hiš«, in trgovin« s« lahko primerjajo ameriškim. Tistih železnih krišev na oknih nI vsč, vse Je moderno. Ženske imajo tudi Um do kolen krila; prijazne so zlasti Krsšovk«, Po gostilnah tudi pivo t* slovensko In sliši se kakšna slovenska pesem, Govoril asm z radarjem Slovencem Redaj popravljajo Narodni dom. ftkoda krasne sUvbe. Tapetam sem srečsl fašisU v črni srajci In s kapo Ur debelo palico v roki. Redarji ne noeljo sabelj, samo samokrese sa i*-»v»m. Kakor sem slišal je v Trstu gonjs proti Slovencem nekoliko odjenjsla, fašisti popuščajo s U-rorjom, kajti med nJim! ao dola vei, Slovenci ludtor Italijani vsi enako izkoriščani. Razmere ss delavce so bodo tudi mogoče kaj izboljšale, ko menda pričenjajo bolj živahno z delom. Poedrav prijateljem In snan-eem v Colllnnoodu, poeeBho družini Cesnlk Paul. društvu "V boj" ln "Tolstoj", Na svidenje I -r- Ivas Hlugs. DA SKUHAŠ DOBRO PIVO, Plftl PO NASE PRODUKTE. . la vss ■uiliLt/lMi In so |paoppttsRsTsn )o 4mm pH ono. koKoal vsšno Is najbolj« la (,Tt**-i\>*!+ ■lUMIsrJ—i lo v pro šsiolao l»lwsilno 4o«m prlmM po- pH voljlb la/»reisd)o soi Is v pHnMVfa po* nsroMbh. 1'iflu ps FRANK OGLAR, •401 Boportor ai ......i. .^Lj . FARMA NA PRODAJ. Prods se 40 akrov farma, 80 akrov Je orauoga, HU akrs Je ia- soj a no z Ječmenom. Na ti farmi rasU vso. Atirisobna hiša 86x84, ŠUla za živino ln ss aeno, Ur kokošnjak. Dobra voda. Be nahaja poleg dobre oesU. Poslopja so nova. Pot milj od mesU. Za pojasnila se obrniU na naslov: Rudolph D. Gruden, P. 0. Box »85, Chlaholm, Minn.—(Adv.>- MBMfcMlf RAlJIil RAKvCIVIRI nMVI! I ZRBRMUJBTAPHI 80^1911) pomni dR TB» |B RBI 6ftBlB8 poUldB U ČUL PboovHb js pravočasno, 4« van Kila ne ustavimo. Ako Usta m prejmete, je RtOffOfe f^T-Ijtn, kar nI bil platan. Ako j« val Hat plataa ta aa m prejmoU, ja mofoto vbUv-Ijdn vsUd napateaKa Mab-vr, pilita nan doplanko ta vadita stari ta Mrl M-BlOT. . Naši zastopniki aa val lf»* štvenl tajniki ta drnft stopnfki, pri katerih lahka plačata Muročataa. ■Maratetaa sa cata tato Ja IftrOO ta aa pal lata pa $MM. Clanl & N. P. 1. plaftUa aa #al lata $1J0 ta 8a aala lata ISilO. * Za Maato Chicaga ta 01-ro aa lato MiO, pal laU 8^1.25, za Člane Zb Evropo StBM BBpol W-U UM, sa VSB lato pa IMI. UM. Ctaal daptofaja1 Me cb pdHnino. Naratetao lakko tudi aa» mi pošljata mi aaalari unuvmtrvo "PROSVETA" MT S L*waJah ▲«•« • CBCAOO, ILL Mate Mam: MANDAT (Pisarjeve sanja.) L V beli prestolici sa je kar naenkrat pojavila epidemija. Poprej rod za rodom tako zdrav, ljudje, molki krepidh pljuč in sposobni za vsak sprejem in ie tako glasan shod, in ženske rdečih lic in primerne za vsako posvetno in cerkveno parado, kakor rečeno: poprej zdravi ljudje so začeli bledeti, povečati glave in pokašljevati, zlasti ps pokaš-Ijevatl in hrkati. Neke vrste pljučni katar ki morda to bil lahko, toda vsi drugi znaki so kazali in tudi vsi zdravniki so bili tega prepričanja, da to nikakor ne more biti samo pljučni katar, temveč da je to bogvedi kakšna komplikacija. No, pa na koncu koncev bi to še ne bilo prav nič tako hudega, če je kdo bled in če se par klobukov in rut povesi In nagne, pa če kdo kailja, ali u-sodno je bilo to, da jo vsakdo, ki je obolel za to boleznijo, začel pljuvati in je moral pljuvati res nekoliko bolj nego je sicer prej zahtevala narava. Jako kočljiva zadeva je bila to, ker nI ostala bolezen le pri enem slučaju, nego se je čudovito hitro širile in te zavzemala dimenzije. Sprva so ljudje ie iz navade ali vaaj radi dostojnosti pljuvali v pljnvalni-ke. Seveda ao vse javne in zasebne korporacija pohitele, de ai v čim večjem itevilu nabavijo tega prepotrebnega pohištva: trgovci z železnino in oni s porcelanom so imenitno prodali vse svoje nove, stare in najstarejše zaloge in celo Ribničan je s svojo stfho robo prišel na svoj račun. Obla-stvom vseh kategorij in požrtvovalnosti vseh društev ni mogoče prav nič očitati, da ni bilo v olepšavo mesta in za pospešitev narodnega zdravja ukrenjeno prav vse, kar so v danem slučaju le ukreniti mogle proti eUpientom slabotne človeške moči. Ako ae je epidemija kljub temu le širila in širila, je to samo dokaz, da je božja šiba spet enkrat udarila po grešnikih. In grehov imamo pa vsi, moj Bog, kdo pe jih nima! - Pljuvalnikov nI bilo več dosti, vsi trgovci in obrtniki skupaj niso več zadoščali potrebam, in celo najdoetojnejši ljudje so hočeš nočeš morali včaalh pljuvati na tla, ger niso prišli pravočeeno na vrsto. Toda dostojni in priletni ljudje ln pa damski svet bi še ne bili prekoračili meja. Ali ne-potrpežljiva mladina, ta, tal Ta ni znala lepo čakati, temveč je med čakanjem razvijala svojo iz-najdljivoet: merila je na daljavo in na višino, potem pa tudi na do-ločen cilj. In nI samo gol alučaj, ako je ta ali oni goepod, kl je grajal to početje, prinesel v svoj urad na avojem fraku spomin za avoj opomin. Kaj čuda, če ae je razvil iz tega cel šport in je pš-i neki tekmi klub Tdebaliat nad-k ril i I Akrobakm v razmerju 8:0. In čedalje bolj so so oglašali vpijoči glasovi, da to ne gre več dalje in da ae sme iti več dalje in da se mors ustanoviti neko centralno zdravstveno društvo, družba, zadruga ali ceh — v slabih časih je vse dobro — in da naj ta korporacija skliče, anketo in to nemudoma, ker da je ura enajsta! Preteklo pa je več mesecev in Akrobalon pa Telebalist sta prizadejala drug drugemu že več porazov in ae je, začelo ustanavljati že tretje — nepristransko — društvo na pplju tozadevne balistike. Nasadnje ae jo vpričo naraščajoče nevarnosti vendar ustanovilo zdravstveno društvo "Solnce" ln je bila sklicana anketa vseh slojev brez razlike strank, ver, starosti in spolov. (Dalje.) 'To ni mogoče, to nI mogoče!" je vzklikal župnik, kl je bil v volilni komisiji in kl ni še vedel, kaj se je bilo dogodilo. Tomaž pa, kl Je čul to, pripomni: "Zakaj bi ne bilo mogoče?.., Kakor je bilo ono prej mogoče, tako je mogoče tudi to!..." In poredno se je zasmejal. 2upnik pe je zardel in nervozno ie začel Iztegovati jezik preko ustnic. In tako so se ujeli klerikalci v lastno past. Liberalci so zmsgali že v tretjem razredu prav sijajno. Se mnogo ugodnejše je bilo zanje v drugem razredu, v prvem razredu pa, kjer nI župnik nič manj nego štirikrat glaaoval, ln sicer enkrat sa lastno osebo, trikrat pa za razne cerkvi, je bilo treba poleg tega, da so bili izvoljeni štirje liberalci, še srečkati med dvema liberalcema in dvema klerikalcema. 2upnik se je penil jeze. Njegov prednik, kl ee nikdar nobenih občinskih volitev ni udeležil, je bil vselej isvoljen v občinski odbor, on pe niti toliko glaaov ni bil dobil, da bi bil srečkal. Razjarjen je ošteval liberalne voltlce, ln ko mu je Tomaž nekaj ugovarjal, se je razto-gotil nad nJim ter mu rekel: "VI... vi... Tomaž — ste čuden poštenjak!" MAli mislite e tem reči, da sploh nisem poštenjak f vpraša Tomaž. "Co hočete, razumete moje besede tudi tako lahko 1" odvrne srdit župnik. "Ali U je lepa!" zakllče Tomaž. "Zdaj sem pa hkratu nepoštenjak 1... Prosim, gospod župnik, da poveete takoj, kaj sem zakrivil nepo- štenega!' Zup .upnik pa jo bil prišel popolnoma iz ravnotežje. Bruhal je samo še psovke iz sebe. Nastal je velik hrup ln nemir. Tomaževi prijatelji so se postavili krepko zanj. Nekateri ismed njih so se celo tako lspozsbill, ds so župnika tikali. Tomaž Jih je pogovarjal, češ, da si že poišče zadoščenja pri sodišču. Tods duhovi bi se ne bili pomirili še tako hitro, Če bi ne bil poekrbel politični komlaar za komičen intcrmezso. "Zdaj bomo sigi *rebe v klobuk," je zahre-ščal. V prvem hipu nI vedel nihče, kaj mlall, potem šele se Je posameznim posvetilo, da je besedo napačno naglašal, ali pa da je zamenjal besedi "žreb" In '"žrebe". "Kaj... žrebe bomo deli v klobuk?" pri-pomni nekdo. 'To bi pa res rad videl, kje dobimo tolik klobuk?" Izžrebana eta bila dva klerikalca. "Prst božji!" je klical župnik. "Prst božji!... Hog nam je dal razumeti, kako bi se bile morale končati volitve!... O kazen njegova vam ne Izostane, ki ste povzročili drugačen Iskl!.,." Zadnje besede je govoril proti Tomažu obrnjen, a ta Je molčal. Obe stranki eta Ali nato v gostilnico. Eni eo Šli praznovat zmago, drugi poplakovat jeso. Med zadnjimi je bil tudi župnik. Na pravila društva treznih danes nihče ni mislil. Najbolj poparila je bila volitev Dolfeta in njegovega očeta. Zdaj je bilo konec županske časti! Župnik ju je tolašll, ln ds bi ju oškodoval, je pil s obema bratovščino t... Tomaž Je prišel tisto noč precej pozno domov. Toda niti šena, niti hči še nista spali. Bili sta že popoldne svedeli izid volitve kakor tudi, kaj se je bilo zgodilo na volišču. Mica Je vzdihovala, Manlca pa celo jokala potlhem. Bolelo jo Je srce, da se je bil oče smreke) s župnikom, še bolj pa, da Ilolfe ne bo več to. kar je bil ... Torej njena molitev ni nič pomagala!... "Ubogi Dolfe, kako mu mora biti hudol.je vzklikale potihem... VIII. Gospod Rajmund se ni mogel načuditl, ko je dobil nekega dne povabilo h kazenakl obravnavi ln to kot zatošenec. Torej vendar!... On že davno niti več mislil nI na oni prigod »k. In zdaj — kako je to sploh mogoče?... Da bi ae bil U Tomaž res pro-drznil?. . On, ain goapoakih st§rtejfc on, |up- nik, bodoči dekan, kanonik in prošt, pa da bi ne smel zabrusiti v obraz kake trše besedo takemu navadnemu človeku, kakor je bil ta TbmaŽ? ... Saj ni še dolgo od tistih časov, ko je kmeta vsakdo jehko peoval. — So mar ljudje pozabili Že na to?... ^ Njega pa da bi pozivali pred sodišče kakor kakega ... ne, tega kar ni mogel doumeti ... In vendar — tu je bilo vabilo!... /'Kam amo prišli, kam amo prišli na tem evetu?! Vsega tega je krivo liberalatvo ... to prekleto liberalstvo!" Tako je vzdihoval gospod Rajmund, on, ki ae je včasi tako rad ponašal z liberalstvom. fn rotil se je, da ne odjema od boja, kl ga je bil začel. "Jaz pa da bi molčal takim?" je vfklikal. "Nikdar, nikdar!..' Na tihem je še zmeraj upal, da mu ne bo treba pred aodišče... "Pride že še preklic tega vabila, eli pa etopi Tomaž sam s sklonjeno gla^ vo in skesanim obrazom ter me poprosi odpu-ščenja redi svoje predrznosti", tako se je tolažil. "Ali pa —" no, župnik ni vedel, kaj vse bi se še lahko zgodilo, a bil je prepričan, d* nekaj ee zgodi, kar ga otme neprillke, in če bi imela poseči višja roka vmes!... ' Toda varal se je v svojih nadah. čaa je potekal, dan obravnave se je bližal, pa nI eno ni drugo se ni obistinilo... Začelo mu je prihajati vroče... Neprijetni občutki ao se ga lotevalf! Pa ne, da bi moral naposled res k sodišču!..'. Kako bi bilo že to poniževalno zanj!... In vendar, če se še v zadnjem hipu ne predrugačl kako kaj--Da bi ga sodili in morda obsodili, v njegovi odsotnosti ... to pa že celo ne!... »' In začel je misliti, kako bi se dalo vseftjp temu Isogniti? Da bi žel k Tomažu ter g**prd-eS?... Za ves svet ne!... Ne, pred kakim ])-boraleem ne ukloni glave, ln če bi mu šlo za življenje!... Bilo je v nedeljo, prihodnji torek pa se je imele vršiti obravnava. 2upnik je velel Mict, Tomaževi ženi, po cerkovniku sporočiti, da naj se po maši pri njem oglasi. Mica Je bila zelo radovedna, kaj bode zvedele pri župniku. Štela si je v izredno čadt, da je bila klicana, in bila je vsled tega med službo božjo jako raztresena. Po končanem svetem opravilu pa je hitela v župnišče. Župnik je bil še v talar/u, ko je stopila pred njega. Obrnil se je proti njej, pogledal jo najprej nekamo debelo, potem pa je zamižal. • Molčal je precej dolgo, Mica pa je trepetajo čakala, kaj bode. Naposled je izpregovoril župnik, še vedno mlže: "Vaš mož me torej tožil.. "Je Že A Marije, pa saj ne!" ae zgrozi Mica, in noge se ji zašibe, da se obdrži komaj po-koncu. "Vaš mož me toži," ponovi župnik In povzdigne nekoliko veke svojih oči, pa jih takoj spet povezne. "Pravi, da sem ga razžall!!... Ali sllžlte — jaz njega razžalil!..." "Saj ni mogoče, saj ni mogoče!" zaječi Mica in si začne briaatl solze. "De bi si upal kaj takega?..." •Toži me, vam rečem, in v torek bom moral svadi njega k sodišču. Pomislite, jaz, ki sem tuksj za to, da delim miloati božje, pa bom moral radi njega tja, kjer Je meato hudodelnl-kom..." "Uh, uh, uh!" satull Mica In ae razjoče na gina. "Kaj naj storim, jaa nesrečnica?" "Storite, kar veete in znate!" odvrne župnik, še vedno nepremakljivo atoječ na svojem mestu. Govoril je gravltetno, počaai. "Jaz vam ne dam nikakega sveta." je nadaljeval. "Povedati sem vam le hotel, kakšnega moža imate... Sena Ima do moža veliko moč. ako hoče ... Mica, vi ste v tem oziru, kakor se mi Bdi, dosti zamudila!... Toda jas vam ne svetujem nič!... Zdaj freete lahko, ko veste ... A možu ne pravite, da sem vas klicali ... Mislil bi, da hočem proaltl... Ne. jak no proaim nikogar!... Pojdite ln gledlte, da ne Isgine vea blagoalov iz vaše hiiel..." Mica je Jokaje odšla. Ko pa je bila doapela domov, je plenila srdito na moža. Vihtela je pesti nad njim. bila t nogami ob tla ter kričala: "r«J — fej — sram te bodi, sram!... Oh. — •aJ •. t* - ne bojiš!.,, Sram te bodi, aram, sram!.,. Fej..." In je glavni govornik trikrat aa-lamensko treščil s pestjo po govorniški tribuni in ozmerjal po vrsti vae sloje, stranke, vere, starosti in spole. Dejal je, da je samo nemarnost prizadetih kriva, da je bolezen tako napredovala! Naj se meščani — niti "Cenjeni!" jim ni rekel — le udajo brezbrižnosti: nujna posledica te kaznjive zanikeraosti da bo »ploftna zmeda. Fizične potrebe da bo nemirni in zlobni duh revolucije izrabil v demagoške namene. Torišča raznih opravil, ki so do danes še lepo omejena s štirimi stezami m opremljena z angleškimi školjkami, da bodo gotovi elementi prenesli na javne ulice in trge in iz tega prav tako razvili športno gibanje. In dalje — govornik se je sila razvnel, nikakor pa ne le izčrpal — da bo vse ono, kar tvori nedotakljivo tajno zakonskih zatišij, tudi razgaljeno v javnosti in kot pripravna forma dano na razpolago v športne namene! Ogorčenje in buren aplavz sta mešano spremljala govornikove besede, govornika samega so pa dvignili na ramena in ga nosili po mestu. Anketa se je nadaljevala ves dan in vso noč, v društvo "Solnce" se je moral vplaati vsakdo — nekateri so se celo po dvakrat, zlaati oni, ki so šele zvečer prišli do sape! — in je dobilo društvo aila stroge postave. Beli ln rdeči plakati so oznanjali daljše in krajše paragrafe in hude in hujše kazni, v pridigah pa so se predočevale ljudem posmrtne posledice in tolmačili odpustki za aedem let in sedem kvadragen. Kljub temu pa, da sta posvetna in duhovska oblast delali z roko v roki, je meato bilo vseeno v nevarnosti, dd zapade nadaljnim posledicam epidemije. Naporov je bilo premalo — in pa zapreti bi morali celo ugledne o-sebnosti — odpustki pa vlekli niso! Toda kjer je sila največja, tam je tudi božja pomoč najbližja. Neki skromen učenjak — njegovo ime, čakajte.. .eh .. .no ..., bo že kje zapisano! — ki ga takrat nleo dvignili na ramena in tudi do besede ni prišel, ta učenjak je po težkem in dolgem trudu odkril pravi vzrok bolezni: odkril je nov bacil, obenem pa tudi strup, ki zamori ta bacil. Društvo "Solnce" je takoj poskrbelo, da se ljudje opozore na to važno dejstvo: izdalo je ilustracije in slike, bacil je bil tako velik na njih kakor pitano tele in strupa je bilo naslikanega za par veder. Pa se je nekaterim še vse premalo zdelo, češ, kaj bo to za pet-desettisoč ljudi! Komaj košček koderca in pa par kapljic! Toda društvo "Solnce" je delalo z železno roko. Razposlalo je zdravila in recepte — bacile jo imel vaak sam — in redne stroge komisije so na licu mesta vselej prepričale, kako se ukaz izvršuje. Učinek je bil tolik, da je epidemija začela ponehavatl, športni klubi so se razšli, in že po nekaj tednih so ljudje že lahko izo-beaili narodno zastave in po vseh cerkvah zapeli 'Te Deum!" Komisije pa so z vso vnemo delovale dalje; kajti veljalo je bacil zatreti popolnoma in ne o-stati na pol pota. Jasno je namreč bilo, da mora še biti nekje leglo te nesnage, In to je treba najti! n. "Ali sem to, kar sem, ali ni-sem? Ali sem Marko ali nisem Marko?" Pisar Marko je hodil po sobi gori in doli in godrnjal, zelo godrnjal. V kotu je čepel njegov! črni pes Griži in trdovratno glodal nerodno kost Od čaaa do časa je pogledal gospodarja, pa ae zopet lotil kosti. Ta pa je nič manj trdovratno in zagrizeno vrtal po načeti misli. "Ali sem Marko ali ne? Ali bi ne bil mogoče prav tako lahko Jurij ali pa Boštjan? Ali bi ne mogel spremeniti imena?" In je prišel do zaključka, da bi ime bik) sicer drugo, toda vse pa bi ostalo pri starem in docela ne-izpremenjeno. "Pa zakaj bi se sam ne izpre-menil z imenom vred? Postal bi Peter in tudi tak kot Peter! Na-arval bi se Janez in bi se tudi ai-cer pojanezil!" Toda komaj do je to misel do konca domialil, se je dvignilp v njem s fanatično silo: "Nikdar, nikdar! Zadnja misel tega bi bila: "Marko, tebe ni treba, Marko izgini! — Ne, temu nasproti postavim jaz: Marko bodi! Jaz gledam s svojimi očmi in poslušam s svojimi ušesi kaj kdo drug vidi in s svojimi uhlji sliši — kaj mi mar!" ■ In mu je še prišlo na misel, da morda kdo drug bolje in več vidi? Je že ree. Toda moje to ni. Načičkan in načačkan sem s tujo robo že tako, da se dušim. Vso bom izmetal proč, izluščil ae iz vae tuje navlake — in če Marka dozdaj ni bilo — ali pa ga je bilo le pol in še manj — pa Marko bo! Ce je kaj vreden, ne bo nobenemu iholohu izginil v vamp, de pa izgine, ga pa škoda ni — na isti način bi enako moralno lahko končal z vrvjo kakor Judež!" Skoro zakričal je zadnje besede in Orisi je vstal od kosti in zalajal, kakor bi hotel reči: "Prav imaš, gospodar!" Marko je potrepljal pasjega črnuha po vratu in si mislil: "Vendar je dobro, da imam ter ga psa. Vsaj vem, kod mi je hoditi, da me epidemija ne zagrabi. Kamor moj Griži s svojim smrčkom noče, tam tudi zame ni!" ' Kar naenkrat postane pes nemiren, upre oči v vrata, kihne nekajkrat in se z gobcem ob tleh približa vratom in zalaja. Vrata se odpro in v sobo stopi veličastno sama komisija zdravstvenega društva "Solnca". Griži je zarenčal in pokazal zobe, Marko ga je zapodil v kot, toda sam nI nič bolj. vljudno sprejel gospodov. Kaj da jim pride na misel, da mu prinašajo kolero v hišo! ,Pa je naletel! So ga natanko vzeli v roke in mu pokazali, kaj je oblaat. Da uradnih oseb ne sme žaliti in ali je že član "Solnca"? In kaj da je on sploh in kako se sploh imenuje ln kaj de dela ta pes tukaj, oziroma kaj dela on? * Peter se nI posebno trudit da jim odgovori na vsa ta vprašanja, pa ga gospodje tudi čakali niso, temveč so takoj začeli s preiskavo. * "Aha, vi ste pisar?,Ali imate zdravilo od našega društva?" "Ne potrebujem ničesar, aem popolnoma zdrav!" Kaj?" začudeno vpraša eden izmed gospodov. Toda odgovora ni čakal, kajti že ga pokliče njegov tovariš k mizi: "Gospodje, tole poglejte!" In je zagrabil kup Markovih papirjev. a. maja. JZopeJ novo in bogato 'To je treba uničiti r In komiaija je vse lepo pove. Vi ste pisar," se obrne preji, nji goepod k Marku, "in mi mo poalaza vaa. Zdravstveno društvo "Solnce" vam nalaga in daje mandat, da mu boste nUali recepte." "Sestavljal, ate hoteli reči'" vpraša Marko. "Ne' J* bo komi. sija, vi jih boste samo prepih vali, stokrat, dvestokrat -i, dru. gega ne znate." In kon^iaija je dostojanstveno odšla. Pisar Marko in njegov pes »ta brez sledujzginila in vse poizve-dovanje je ostalo brez uspeha PRODA SE dobro idoča grocerija s poslopjem vred, petoobna hiša, klet in garaža za dva avtomobila. Oglasite se pri lastniku na: 5408 W 24th Street, Cicero, 111.—(Adv) NAZNANILO. Članom S. N. P. J., naročnikom in rojakom sploh naznanjamo, da jih bo prihodnji teden o-biskala naša zastopnica sestra in članica Chriatina Omahne na "Iron Range" okraju v Minneso-ti. Priporočamo, da ji gredo na roko in oe naroče na list Prosve-to. — F. Godina, upravitelj. PIŠNO B01E~ 1 Tamo daleko..............91.00 2 Ljepa aala domovina......1.00 3 Oj Slaven!.................... 4 Dalmatinski fiajlcai........1.00 5 TI vač spaval, Milko moja.. 1.00 e Moj DUbere .................. 7 Sarajevo i Djačko kolo.....1.00 8 Krača sa ladja Francuslcs... 1.00 9 Junak ls Lika.............1.00 10 Zoro Zoriee.............. 1.00 NOVE Q. R. 8. ROLE 11 OJ Hrvsti oj jansci (march) 1.00 12 Posdrav ..................1.00 18 Brodarska pjasms......... 71 14 Gdja ja saaka moj..........* 75 16 Živila Hrvatska........... 71 18 Ja sam Hrvst............. 76 17 Mira j, mira j sros moja..... 75 18 Makaronaka pjaama. (Walts) 1.00 19 Primorski napjevi.........1.00 20 U boj ....................1.00 81 Misli moja................1.00 ITt Crnogorac Crnogorkl .....1.00 28 Talka noči, talka misli.....1.00 24 Odja sa moja rožica........ 1.00 25 Sto aa bora misli moja......1.00 86 Na ta mlatim..............1.00 87 Blago, blago...............1.00 SBlijedl mjasac.............1.00 Poziv ....................1.00 80 U Paloma................1.00 81 La Msrseillaise............1.00 Pili po naš BEZPLATNI KATA- LOO piano rola, gramofona I prsko 400 rasnih ploča: Šaljivih, veselih, rst-nih, ljubavnih, 1 tako dalja. Momchilovich Brothers 1416 Sa. Breadvaj ST. LOUI8. Ma SAMO 6 DNI PREKO _ ■ ogromnimi partiikl mm aUt FRANCE - 30. meda PARIŠ - - a junija ha vaa—fabiIko paistaniM* Kabina tretjega rasreds s umivalniki In tekočo vode ss 2. 4 sli I oseb. Francoeka kuhinja ia pUsls. 9rcnehJfyie 16 STATE ST. N«W TO«* 169 N. Dearbora 8t„ Chicago, I1L ali lokalni agentje. TRINERJEVO GRENKO VINO JE POVZROČILO SPREMEMBO. DANES ja eoprog odlel s doma salo slabe volja DANES sadi mlada lena v kuhinji ta taglade Po prečuU no«, aa ja vaedel k sajatreku bres kakina rasvaltaa. Trpela od glarobole, kateri JI iutmiiib. A' « "" —— ja tsčrpal vso mol. ss odlo* aabavttf si Trtaerjsrc grenko vino ta PRIHODNJI daa je popolnoma Uprsmsejsaa Vss* je ta sadovoljaa, kar vsa umrssassl Js IsgtalU Trinerjevo grenke vino deluje Indavita. teka do jedi; Ismuten ta utrujen. Domov gredo« je kupil Titasijeiu grenko riao — In PRIHODNJI dan je sapoetll dom pota nove »o« ta II vi Janje; njegova, soproga la otrok ss veaelita te Ispremessba, katero ja povzročile Trinerjev« grenko vino. Trinerjei* grsnko vino je sdravUe, katere vabite ako trpite na saprtja, slabi prsbavi. do jedi, glavobq)u, aemirnema spanja ta pooMajkanja Vam tačlaU lelodee ta qkr*p< ilvee ta poaMga ledvicam ta jetra, da bolje dela Jejo. Spremeni vse tako, dn 1 IlST^^T1?!?,*!1* 'dn,TlU < skrivnoet. Seetavljeno je ta e* afekta drugih odvajalnih aellU, Ur nad tri leta stare*, kalifornijskega vina. OftSfZ&S^^ JcSSeW Ako S S ^s&zs: ^ ^ ,owb »»AKT.