Obnova Ijubljanskega gradu postaja resničnost
Vidimo ga vsak dan iz vseh smeri. Domač nam je in nav-daja nas z občutkom vamosti. Morda ne tako fcot v 15. in 16. stoletju, kcr so se Ijudje zate-kali y njegovo okrilje pred Turki. Toda čutimo, da nam pripada in mi njemu! To je ljubljanski grad. Utrdba, nato sedež deželnega glavarja, tudi zaporniki so rožljali z veriga-md na. njem. Le nazadnje je nudil streho socialno šibkim občanom.
Sedaj, po stotetjih njegove bolj ali manj »funkcionalne« uporabe, je napočil trenutek, ko smo vsi delovni Ijudje, de-lovne organizacije in družba nasploh moralno in idejno pri-morani, da ga obrjovimo in mu damo spet funkcijo, ki si jo po tako dolgem bedemju nad Ljubljano zasluži!
Grad so začeli obnavljati že leta 1964, ko je Zavod za ure-ditev stare Ljubljane izselil vse prebivalce iz gradu v nova sta-novanja. Takrat se je v očeh vseh, ki so se in se še bodo ukvarjali s projektom gradu, rodila misel in želja približati grajski fcompleks prebivalcem Ljubljane in turistom. Razgled-ni stolp gradu je še sedaj, ko so vse dejavnosti na gradu že zdavnaj zamrle, druga najbolj obiskana turistična točka v Sloveniji.
Grajsko poslopje, ki kaže vse znake propadanja, moramo obnoviti. Treba se je zavedati, da je grajski hrib s svojimi zelenimi površinami vključen v mestno središče. že leta 1965 6O izdelali ekonomske in teh-nične projekte za sanacijo. Ker stoji grad na robu griča, se pojavlja vrsta dodatnih težav. Meteorne vode, ki nekontroli-rano odtekajo, so in še pov-zročajo nene'ine prfcmike in drsenje. Grajsko poslopje se premika v tri smeri, s tem pa nastajajo težko popravljive razpoke v nosilni konstrukciji in zidovju. 12 let vsakoletnih manjših sanacijskih del in 15
milijonov dinarjev, to je ver-jetno dosti velik davek, ki smo ga plačali doslej. Takojšnja za-ščita poslopja zahteva utrditev grajske lupine, sanacijo stro-pov, ureditev odtoka vode in novo streho.
Vprašamje pa so finandna sredstva. Kdo bo pripravljen vložati milijarde in obenem vsako leto plačevati vzdrževal-na dela. Zato sebo moral grad delno sam finaneirati z uredit-vijo kulturnih prostorov, gale-rij, kinoteke, restavracije in avditorijev. Seveda je to vpra-šanje še odprto. Stališče, da bi grad sanirali, je podprla tu-di mestna konferenca SZDL in ljubljanska mladina. Predlog o uporabnosti grajskih prostorov pa bo šel še v širšo razpravo-Ustanovljen bo tudi odbor za spremljanje in politično vode-nje sanacije ljubljajiskega gra-du. Odbor bo usklajeval do-gavarjanje o izhodiščih in ciljih programa pa tudi njegovo ure-sničevanje.
Ob tem je treba omeniti mestno konferenco ZSMS, ki je takoj reagirala. Mladi so pripravljeni pri sanacijskih de-Mh sodelovati z mladinskimi delovnimi brigadami.
Iztok Lipužič (Nadaljevanje prihodnjič)