LETO I. - Štev. 3
ISTRSKI TEDNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE KOPRSKEGA OKRAJA
KOPER, 17. marca 1950
Cena 2 din
Zagotoviti moramo potrebno delovno silo IfSI
za izpolnitev gospodarskega plana JE GESLO frontovcev iz hort
Resolucija Okrožnega komiteja KPSTO-ja o perečih vprašanjih delovne sile
V nedeljo 12. t. m. je bila v Kopru seja Okrožnega komiteja KP STO-ja, Na seti so razpravljali o problemih delovne sile v naši coni.
Sprejeta je bila sledeča resolucija:
Enoletni gospodarski plan Istrskega okrožja postavlja pred vse partijske organizacije in pred vse delovne ljudi težke in odgovorne naloge. V celoti predvidena investicijska dela dvakratno presegajo lanskoletne investicije, kar predstavlja odločno usmeritev delovne sile v industrijo in na gradilišča. Izvršitev plana pomeni za delovne ljudi Istrskega okrožja povišanje življenjskega standarda za 15 odst. Z elektrifikacijo 52. vasi in izgradnjo zadružnih domov se bo spremenilo lice istrskih vasi, ki so vedno, zlasti pa v novejši zgodovini, plačevale račune tiranov in izkoriščevalcev, ki so živeli in bogateli na račun bede in pomanjkanja našega ljudstva. O tej preteklosti so danes še samo žalostni spomini.
Ljudska oblast, ki je rešila že nešteto gospodarskih in drugih vpra-sanj, je s tem dokazala svojo sposobnost in življenjsko silo. S planskim gospodarstvom skuša čimprej zabrisati sledove preteklosti. Za uspešno izvrševanje plana je potrebno mobilizirati še 2000 stalnih delavcev za industrijo in gradbena dela. Dobiti to delovno silo čimprej je trenutno najvažnejša naloga partijskih organizacij.
Okrožni Komitet opozarja, da že resolucija sprejeta na IV. partijski konferenci v Izoli 29. januarja navaja, da je osnovna naloga naših pa.Hiijskih organizacij izvajanje enodelnega gospodarskega plana. «Za njegovo uspešno izvedbo obvezuje Konferenca vse člane Partije in poziva vse delovne ljudi, da se odločno borijo za uresničenje te naloge, katere izvedba bo dvignila življenjske pogoje in kulturno raven delovnih ljudi na še višjo stopnjo». «Za uspešnejšo izvajanje planskih nalog je potrebno, da se spremeni dosedanji sistem dela, da se uvedejo nove metode dela, zagotovi pravično nagrajevanje po socialističnem principu — plačilo po učinku dela. Izboljšati je treba delovno disciplino in točnost pri izvajanju prevze-t h obvez. Konferenca poziva članstvo na borbo proti izostajanju od dela, za večji učinek dela in za višjo kvaliteto proizvodov». (Iz resolucije partijske konference).
Kljub temu da je partijska konferenca postavila pred članstvo in pred vse delovne ljudi izpolnitev plana kot prvo nalogo, niso partijske organizacije in posamezni člani dovolj resno sprejeli teh nalog in obvez. Danes stojimo pred težkimi problemi mobilizacije delovne sile, ki predstavlja glavni člen za izva-jajanje teh nalog. Že v odloku o planu je določeno, da bo treba strokovno usposobiti večje število novih delavcev in polkvalificirane v kvalificirane ter zaposliti na novo v industrijo in gradnjah 2000 delavcev. To vprašanje se postavlja kot neodložljivo. (Glej plan!).
Okrožni Komitet KP Istrskega okrožja opozarja na sledeče pomanjkljivosti:
1.	Način pristopanja k mobilizaciji delovne sile je birokratski, zato neučinkovit; pri čemer odgovorni tovariši ne jemljejo te naloge s potrebno resnostjo.
2.	Odgovorni organi oblasti ne posvečajo dovolj pažnje nad zaposleno delovno silo in evidenci rezerv, kot tudi nimajo zadostnega pregleda nad potrebami posameznih podjetij.' Prav tako se vzgoji delavce in strokovnemu dvigu posveča še vedno premajhna skrb in pažnja.
3.	Po ugotovljenih podatkih obstoja na deželi in v mestih še mnogo kvalificiranih in polkvaiificiranih, zlasti nekvalificiranih delavcev in delavk, ki ne izpolnjujejo stalno svojega poklica, ker so vezani na lastni košček zemlje. Ob primerni pomoči frontovskih organizacij bi se to delovno silo popolnoma izkoristilo kot stalno delovno silo na gradbiščih.
4.	Izven Istrskega okrožja, zlasti v Trstu ie zaposleno precejšnje število delavcev različnih strok, medtem ko ista delovna sila primanjkuje pri nas. Poleg tega se preko teh vrši špekulacija vseh vrst izključno v škodo naših delavcev. Te delavce je treba prepričati, da se vključijo v proizvodnjo v Istrskem okrožju.
5.	Z boljšo organizacijo bi lahko ob sodelovanju sindikalnih podružnic upoštevajoč današnje možnosti veliko izboljšali preskrbo naših delavcev; nadalje bi s pravilno organizacijo gradilišč v veliki meri odpravili prevažanje delavcev vsak dan z gradilišč domov in obratno. Z rešitvijo tega vprašanja bi obenem rešili tudi vprašanje neopravičenih izostankov od dela.
si je naš delovni človek le s težavo našel zaposlitev. Ce st je delo našel, pa si je že mislil, da bo lahko vsak hip odpuščen. V okviru kapitalističnega gospodarstva se namreč dogaja, da kapitalisti na eni strani delavce pritegujejo v tovarno, a na drugi zopet mečejo na ulico. Tako življenje povzroča delovnemu človeku mnogo skrbi in drugih neprijetnosti. V dobi svojega razpadanja pa je kapitalizem že tako onemogel, da sploh ne more več zaposliti ce-
6.	Partijske in sidikalne organizacije niso pristopile k sistematičnemu in stalnemu delu za utrditev zavesti in discipline med delavci zaradi česar ni še odpravljeno pogosto izostajanje in neredno prihajanje na delo, kot tudi previsok odstotek bolniškega staleža, kateremu ni vedno vzrok bolezen, ampak večkrat le simulacija.
7.	Frontovskim in mladinskim brigadam se ni pristopilo dovolj resno, bodisi pri sestavljanju brigad samih, kot tudi pri tehnični pripravi in opremi teh brigad. S froiovskimi brigadami bi lahko v precejšnji meri rešili vprašanja večjih objektov na cestah in melioracijah, ker se prvenstveno rabi nestrokovna delovna sila.
Iz gornjih ugotovitev jasno izhaja, da stoje pred vso našo partijsko organizacijo težke in odgovorne naloge, ki jih bomo rešili le če čvrsto pristopimo h konkretni rešitvi posameznih vprašanj v sklopu celote. Od mobilizacije delovne sile, od zavestne discipkne naših delovnih ljudi, od pravilnega načina dela in dobre preskrbe delavcev zavisi izpolnitev plana. Zato morajo komunisti tudi v tem pogledu dajati vzgled požrtvovalnosti in sposobnosti pri izpolnjevanju naših planskih nalog.
Okrožni Komitet KP STO poziva vse članstvo, da skupaj z množičnimi organizacijami odločno pristopi k odpravi navedenih pomanjkljivosti in slabosti, da se zagotovi potrebna delovna sila za izpolnitev Enoletnega Gospodarskega plana!
Okrož. Komitet KP STO za Istro
lotne delovne sile, ki Išče zaposlitve. Število osiromašenih drobnih proizvajalce, ki ne morejo ne živeti in ne umreti, se podeseteri. Kapitalizem postane tako največja ovira za napredek delovnega ljudstva! Tako je bilo v nedavnih časih tudi v našem Istrskem okrožju. Danes pa je vse drugače, velike spremembe občuti sleherni človek. Delovnemu človeku ni treba več ugibati, ali bo našel zaposlitev ali ne. Te skrbi ni več! Samo delo pa dobi zdaj popolnoma novo vsebino. Delovni
Mrak se ie že spuščal nad Kor.te, ko so se začeli zbirati v ljudskem domu odborniki vseh množičnih organizacij. Fantje so v dvorani ob svitu petrolejke poskušali nov klavir, pevovodja jih je klical k pevskim vajam. V dvorani so po zidovih visele še parole od 8. marca, ki so ga žene v Kortah izredno lepo praznovale. Ura ie odbila osem, ko so prišli skupaj vsi zastopniki množičnih organizacij. Na sestanku je ostal tudi ves moški pevski zbor.
Sestanek ie otvoril tajnik SIAU-a Ivan Korenika. Frav po partizansko je začel, z borbenim pozdravom Smrt fašizmu, navzoči pa so mu odgovorili prav tako s stisnjeno pestjo Svobodo narodu! Prvo so pregledali koliko je zastopnikov posameznih organizacij. Tajnik je klical: »AF2«, oglasilo se je 6 žena, od mladinskega odbora ie bilo zastopanih kar 10 odbornikov, od SIAU-a pa 5, vse organizacije so bile zastopane. Na sestanku je bil tudi aktivist z okrajnega SIAG-a, ki je navzočim razložil zakaj so se zbrali, Beneda je dala besedo in pogovor je hitro stekel o vseh mogočih vaških problemih, seveda vse v zvezi z v.o'ditvami. Saj so se zbrali zato, da bi izboljšali svoje delo. Govorili so o svojem planu, ki predvideva, da si bodo v Kortah zgradili zadružni dom, 2 cesti in 5 vodnjakov. Ta plan mora biti uresničen, zato bodo skrbeli zavedni frontovci iz Kort. Tudi o tem kako bodo izvedli volitve je bilo mnogo govora. Pri volitvah bodo nastopale vse organizacije tesno povezane. »Pri nas ne smemo biti zadovoljni s 95 odst. udeležbo na valitvah. Vsi na volitve mora biti naše geslo.« Tako so sklenili v če-
človek vidi, da dela zase, opaža vedno bolj, da blagostanje zavisi predvsem od njegovega lastnega dela. Prav zaradi tega pa ljudska oblast ščiti v največji meri tistega, ki dela in doprinaša k skupnemu blagostanju. Kakaršno je delo, tako je tudi plačilo. Samo ob sebi je razumljivo, da je ljudska oblast zaščitila tudi vse tiste, ki ne morejo delati iz opravičenih razlogov. Taka pravilna politika ljudske oblasti je dala v relativno kratkem času zelo dobre rezultate in ti bodo vedno
Pomanjkanje delovne sile je za nas brez dvoma v nekem pogledu
(Nadaljevanje na 2. strani)
trtek zvečer zastopniki množičnih organizacij iz Kort.
»Temelje našega zadružnega doma je prerasla trava, mar borno tako pustili še naprej?« je vprašal sekretar partijske celice, France.
»Ne, ne bomo. Gradnjo zadružnega doma bomo’ takoj poživeli, tudi gradnjo ceste bomo nadaljevali. Francetu so kar zažarela lica, ko jih ja slišal. Z obrazov jim je bral, da bodo svoje obljube tudi uresničili. Zato je ves veisal skočil pokonci in na mah je bil poln novih domislekov in predlogov.
»Kaj ko bi napovedali tekmovanje vaščanom; pri Sv. Petru. S tekmovanjem bi oživeli naš zadružni dom in še druga dela, pa tudi pri Sv. Petru bi se razgibalo tekmovanje. Z delom, moramo samo začeti, potem bo šlo samo naprej, za nedeljo organizirajmo množično prostovoljno delo. Tiste, ki so sprejeli obveznoisti za prostovoljno delo moramo jutri opomniti na njihovo dolžnost. V nedeljo bomo začeli z delom, nato pa bomo delali sleherni dan. Naše delo bo naša manifestacija za volitve. Toda mi odborniki moramo iti prvi, saj nas je že za eno četo. Ostalim moramo dati zgled. Ali ste zato?«
»Seveda smo!«; so odgovorili vsi kot v en sam glas. Ustanovimo delovno brigado, danes pa že lahko predlagamo vodje brigade; so pre-gdašali eden drugega.
»Za komandanta predlagam Franca Koreniko, malega kmeta, ki se m pri delu vedno dobro izkazal, je predlagal nekdo iz zadnje klopi.
»France naj bo, on je res zmožen voditi brigado,« so odgovorili ostali.
Za njegovega namestnika je predlagal eden predsednika krajevnega ljudskega odbora Toneta. Tone se je nekaj otepal, toda nazadnje je le zmagala ljudska volja in Tone je bil predlagan za namestnika komandanta. Vsaka organizacija pa je predlagala še po enega za komandirja svoje čete.
Tedaj pa se je zopet dvignil izza mize sekretar France. »Kaj pa je z obveznostmi za prostovoljno delo? Tudi pri teh moramo mi odborniki prednjačiti. Koliko ur bo Vsak izmed nas opravil do volitev?«
»Zapiši kar 30 ur,« se je oglasil s prve klopi predsednik krajevnega odbora Tone:
»Jaz pa bom. opravil 40 ur,« je dodal sekretar France.«	^
»Meni zapiši 50 ur,« se je oglasil Silvo Vernik. Za Jožeta Tula pa 60 ur, Novak Anton 50 ur, Franc Korenika 60 ur, France Tul 60 ur, Valerija Skrile 40 ur, Marija Dalmatin 20 ur in še in še so prigla-šali svoje obveznosti.
Ko ie nato France preštel ure, je ves vesel ugotovil, da so samo odborniki vseh množičnih organizacij sprejeli obveznosti za 1000 prostovoljnih del ovitih ur. »Jutri pa bomo tako nadaljevali na množičnem sestanku.
Na polnoči se je že nagibala ura, ko so odborniki zapuščali dvorano. Zunaj je brila buri a. Toda kdo bi se zmenil za njo. Se domov grede
toda če bodo v Kortah delali tako kot so se dogovorili odborniki množičnih organizacij v četrtek zvečer, bo tudi v Kortah kmalu zasvetila električna luč.
Prehodne zastavice so dodeljene vasi Tinjan, SIAU v Dekanih, ASIŽZ v Kortah ZAM, v Vanganelu, ZPP v Babičih, sindikalna podružnica ED1L1T v Kopru, krožku Italijanske kulture v Kopru in prosvetnemu društvu v Kopru
Kmalu po razpisu tekmovanja v osnovna organizacija SIAU v De- velike proslave v Škofijah, v Sv. čast 1. maja, ki je bilo osvojeno kaniht ženska organizacija v Kor- Lucijit v Novi vasi in v Borštu. Na kot tekmovanje pred volitvami, se tah, mladinska organizacija v Van- te proslave bodo prišli ljudje iz je pričela ostra borba za prehodne ganelu, Zveza primorskih partiza- okoliških krajev. Ob tej priliki bo-Zastavice med vsemi našimi orga- nov v Babičih, sindikalna podruž- do izročene prehodne zastavice, po-nizacijami. Po pravilniku podeljuje niča EDILIT v Kopru, Krožek ita- ieg tega pa bodo pripravljene kul-zastavice tekmovalna komisija vsa- lijanske kulture in Slovensko pro- turne prireditve. S prehodno za-kih 15 dni najboljši vasi in p osa- svetno društvo Oton Zupančič v Sfavico bo nagrajena tudi kmečko meznim najboljšim osnovnim org a- Kopru.	obdelovalna zadruga v Bertoku, ki
nizacijam. Prvič je v tekmovanju V čast prvim zmagovalcem v tek- je v tekmovanju dosegla doslej naj-zmagala vas Tinjan kot celota, movanju bo do v nedeljo prirejene večje uspehe.
Pravilna mobilizacija
in razmestitev delovne sile
nam bo omogočila izvršiti vsa predvidena gradbena dela
Za časa fašizma in še pred njim
v ec ji.
ZAKAJ PRIMANJKUJE DELOVNE so premišljali vse, kar so na se-SILE NA NAŠIH GRADBENIH OB- stanku sklenili. V vasi je bila tema, JEKTIH?
razveseljiv pojav. Kominformisti bodo seveda rekli, da delovna sila v našem okrožju pač primanjkuje zaradi velikega terorja, zaradi tega, ker so «pošteni» ljudje prisiljeni, da zapuščajo naše ozemlje. Na take in podobne klevete smo že navajeni in dobro vemo, da izhajajo iz čisto navadnega likvidatorstva, iz dejstva, da kominformisti sploh ne stoje pozicijah razredne borbe proletariata. Pomanjkanje delovne sile v deželi z ljudsko oblastjo je v prvem obdobju docela naraven pojav. Vprašanje gradenj se zdaj postavlja popolnoma drugače, kakor se je to postavljalo v dobi kapitalistične oblasti. Delavčeva delovna sila je v prejšnji dobi prihajala v poštev edinole za kapitalistične objekte. Kapitalisti so gradili le zase. Ljudstvu so na pr. dajali «šole», ki so bile podobne nekakim kasarnam, da bi v ijih vzgajali mladino v šovinističnem duhu, jo potujčevali, zastrupljali itd. Vendar pa je bilo še celo takih šol zelo malo, še posebno pa v Istri. Sovražniki delovnega ljudstva so budno pazili, da se ne bi število šol preveč povečalo. Isto velja tudi za vs'e ostale objekte javnega značaja (vodovo, elektrifikacija, kanalizacija, zadružni ter kulturni domovi, vodnjaki, ceste itd.).
V dobi narodnega zatiranja naš 'človek ni mogel takorekoč niti dihati. Uničili so mu gospodarsko organizacijo, da se ne bi kulturno in politično dvigal, razbili kulturno organizacijo, da bi gospodarsko in politično nazadoval, oropali vseh demokratičnih pravic, da bi bilo njegovo propadanje čim popolnejše. Tako je bilo z našim človekom! Razumljive so zategadelj tudi mnoge težave, ki se pojavljajo skoro na vsakem koraku. Deželo je treba voditi, skrbeti je treba za prehrano, skrbeti je treba za uspešen razvoj šolstva vseh treh narodnosti, reševati je treba končno še mnoga druga vprašanja kljub temu, da ogromna večina delovnega ljudstva v našem okrožju ni imela v prejšnjih časih skoro nobene možnosti, da se strokovno in politično usposablja! Ali si mora danes sploh zamisliti uspešen razvoj v našem okrožju brez mobilizacije delovne sile za številna gradilišča? Ce bi s številnimi gradnjami odlašali, bi razoroževali samega sebe, delali bi. to, kar si želijo naši sovražniki! Taka pot bi bila v nasprotju z nauki narodno osvobodilne borbe! Sovražniki našega delovnega ljudstva si seveda močno želijo da bi se mi gospodarsko in kulturno le počasi dvigali, ali pa, da bi v razvoju sploh zaostajali. Te poti pa naše delovno ljudstvo noče. Izkoristili bomo zaradi tega slednji dan in slednjo uro, da si svoje gospodarstvo čim hitreje dogradimo.
Dedov,mi isile nam primanjkuje, ker gradimo v velikem obsegu v korist delovnega ljudstva, zaradi tega, ker delavno ljudstvo samo zahteva korenite mere na področju gradenj, pa če prav trenutno še ni točnega pregleda, koliko novih delovnih moči lahko da našim gradnjam posamezna vas ali mesto. Iz izkustev pa vemo, da je delovne sile dovolj, da jo je treba le pravilno razmestiti in usmeriti!
PROUČUJMO NASE GOSPODARSKO VPRAŠANJE!
Buržoazni ekonomisti so delovnemu ljudsVu priporočali, naj se oprime «umnega» gospodarstva. Ti nasveti so bili seveda le pesek v oči. Kapitalizem je kljub «umnemu» gospodarstvu delovnega človeka še nadalje pritiskal ob tla in ta je spoznal, da mu v okviru kapitalizma ni rešitve. Napačno bi bilo sedaj, če bi se poglabljali le v tisto, kar smo nekoč doživljali, za nas je najvažnejše, da razumemo, kaj in kako je treba graditi sedaj! Študij o pravilnem razmeščanju delovne sile o novih načinih dela in pravilnem določanju, kakšne gradnje so važne ali manj važne, stoji na prvem mestu. Isto velja seveda tudi za proizvodnjo (industrija, polje-
iia in razmestitev delovne sile Volitve se bližaio
lominformisti bo- delstvo). Računati moramo pred-	W
delstvo). Računati moramo predvsem na svoje lastne sile ter bratsko pomoč FLRJ. Brez temeljitega proučevanja vseh novih vprašanj, ki jih razvoj pred nas postavlja, si je nemogoče zamisliti take gospodarske preobrazbe, ki si jo delovno ljudstvo želi. Letos je obseg naših gradenj več kot dvakrat večji od lanskega leta in zaradi tega bomo na vseh teh gradnjah rabili tudi več delovne sile. Da bi lahko uresničili naš plan gradenj, moramo iskati vedno boljših organizacijskih oblik, postavljati predloge, ki naj se jemljejo v pretres in paziti še posebno, da bomo pravočasno odpravljali vse napake. Učiti se moramo na svojih lastnih nedostatkih in truditi, da dosežemo vse naloge, ki smo si jih zadali!
ZA NAS SO VAZNA DEJANJA IN NE PRAZNE BESEDE!
Z volitvami se življenje v našem okrožju vedno bolj normalizira. Upravni aparat se bo z volitvami tako izpopolnil, da bo kos tudi najtežjim nalogam. Izpopolnitev upravnega aparata je seveda potrebna in pomeni, da se bo gospodarska in različna druga vprašanja reševala Se globlje ter v širšem obsegu. Novi upravni organi bodo poskrbeli, da se povečata gospodarska in kulturna dejavnost v mestu in na vasi in tako zadovoljijo potrebe vseh tukaj živečih narodnosti. Cim popolnejši bodo novi upravni organi, tem uspešnejše bodo reševali vsa vprašanja, ki se tičejo celotnega delovnega ljudstva. V nove upravne organe naj zategadelj pridejo predvsem tisti, ki znajo najboljše tolmačiti voljo delovnega ljudstva in to voljo tudi izvajati. Naši sovražniki se bodo skušali še posebno ob tej priliki prikazati, da so za ljudstvo, tu in tam bodo sipali tudi lepe besede. Take lepe besede pa so zgolj besede in je zaradi tega treba vedeti kaj se vs'e za temi besedami skriva. Program SILF, ki smo ga pred nekaj dnevi iznesli v našem listu, nam jasno pove, katera pot prinaša blagostanje in srečo tudi vsemu slovenskemu delovnemu ljudstvu v našem okrožju. Ta pot pa je: nadaljnje utrjevanje ter poglobitev bratstva med tremi narodnostmi, dosledna borba proti špekulaciji in vsem poskusom krnjenja ljudske oblasti, dosledna borba za nadaljne ■gospodarsko ter kulturno dviganje vsega delovnega ljudstva v našem okrožju.
izpolnimo svoje obveznosti
IZ IZOLE
Naš plan komunalnih gradenj je precej visok, toda resno smo zagrabili za delo. Za obnovo stanovanjskih hiš imamo že vse pripravljeno, tudi s kanalizacijo smo že napredovali. Nad eno četrtino je opravljenih vseh potrebnih del. Gradnja ceste na Barede napreduje bolj počasi, primanjkuje nam delovnih moči. Večkrat bomo morali organizirati prostovoljno delo pa bo tudi gradnja ceste napredovala. Preskrbeli smo vse potrebno za likalnico. Se v tem mesecu nameravamo odpreti štiri mesnice.
PIRAN
Tudi pri nas gradimo in tekmujemo, prav posebno pa še zadnje dni ko se vse istrsko ljudstvo pripravlja na volitve. Dela pri gradnji javnega kopališča dobro napredujejo, kopališče bo popolnoma dograjeno do 15 aprila. Kmalu bo dograjena tudi javna pralnica, nove mesnice bodo še ta mesec začele obratovati. Na gradilišču športnega igrišča je vsak dan zelo živahno, delo dobro napreduje, za to pa skrbijo požrtvovalni prostovoljci —• fizkulturni-ki.
V PORTOROŽU
V	Portorožu so ustanovili novo brivnico, kavarna bo začela obratovati še ta mesec, poleg kavarne bodo že v marcu začele obratovati tudi gostilne. Lido in Croce Bianca in trgovina. V Portorožu mislijo tudi na veliko mizarsko delavnico v kateri bi izdelovali sode in pohištvo.
TUDI PRIMORSKI PARTIZANI SE Z DELOM PRIPRAVLJAJO NA VOLITVE
Primonskii partizani iz Kopra so ge v nedeljo udeležili prostovoljnega dela. Pri kopanju jarkov je 26 borcev opravilo 104 prostovoljne delovne ure. V nedelj o popoldan pa 6o odšli na streljanje pri bivši koprski postaji. Zbralo se je okrog 150 ljudi, vslk je sprožil po 5 met-kov. Zadetki so bili kar dobri.
V	Pomjanu so v nedeljo delali bivši borci pri gradnji spomenika. Partizani iz Babičev pa so v ne-
Frontno brigado v Rižani
moramo okrepili z novimi prostovoljci
Torej ni dovolj, da se zanimajo krajevne in okrajne oblasti ljudske fronte za mobilizacijo delovnih brigad — kakor za hrano in stanovanje je treba oskrbeti tudi za kulturni in politični dvig naših brigadirjev.
TUDI MLADINA TEKMUJE
Tudi mladina Koprskega okraja noče zaostajati za zavednimi fron-tovci, ženami in partizani. V nedeljo so mladinci opravili 336 prostovoljnih delavnih ur pri pogozdovanju v Campelu in Dekanih. 15 mladincev iz Bertokov je pri gradnji isvajaga zadružnega doma 'opravilo 60 ur. Mladina iz Škofije je organizirala izlet v Slovenijo, kjer si je ogledala Litostroj in papirnico v Vevčah, v Kopru pa so bile telovadne vaje. Iz Semedele, piranske ladjedelnice, Siciol, Marezig, Pbbegi, Cezarja, Puč, Kosta-bone in Dekani se je 150 mladincev vključilo v delavne brigade, ki bodo odpotovale na delo 20. marca. Na množičnem seistanku v Marezigah je mladina sklenila, da bo tudi ona začela tekmovati. Na čast volitev bodo mladinci priredili igro in se pripravili s telovadnimi točkami za I. Maj. Za I. Maj se dobro pripravlja tudi mladina iz Kort, Novevasi in Tinjana.
Nova Frontna brigada je prišla na delo na cesto pri Rižani. Sestavljajo jo mladi in stari frontovci. Do-sedaj šteje brigada 55 članov Ljudske fronte, toda število udeležencev se bo povečalo.
Brigadirji delajo pri podjetju «EDILIT», ki širi cesto pri Rižani. Tovariši imajo dobro voljo do dela, kajti postavili so si načrt, da bodo izpolnili predvideno delo še pred določenim rokom.
Vsi brigadirji so kmetje, ki so uvideli potrebo po delovni sili v našem okrožju, zato so opravili hitreje poljska dela in se vključili v brigado. Izmed najboljših brigadirjev je Jožef Zozer iz Kančana, čeprav je star nad 40 let, je vzgled mlajšim tovarišem, kajti do sedaj je presegel dnevno normo za 40 odstotkov. Dobro se je tudi izkazal pri delu brigadir Albin Stacaus iz San Toma.
Iz pogovora z brigadirji smo izvedeli, da so kar zadovoljni s hrano in stanovanjem, izrazili pa so željo, da bi jim z okraja malo več pomagali pri njihovi kulturni in ideološki vzgoji. Prav o tem nam je eden izmed starejših brigadirjev dejal: «Mi, brigadirji bi poslušali zvečer raje zanimiva predavanja, kot pa da hodimo v bližnjo gostilno».
delijo pomagali pri gradnji zadružnega hleva im pri pogozdovanju. Skupno sio opravili 130 prostovoljnih delovnih ur.
8000 PROSTOVOLJNIH UR BODO OPRAVILI V GAŽONU
V	Gažonu pa so se to pot odrezali. Na zadnjem sestanku predstavnikov vseh množičnih organizacij so sprejeli nove obveznosti za dalo v letošnjem letu. Sklenili so, da bodo opravili kar 8000 prostovoljnih delovnih ur pri elektrifikaciji, popravilu cest in vodnjakov v svoji vaisi. Vaščani so navdušeni nad tem, da si sami z lastnimi silami gradijo boljše življenje. Ne zmenijo se dosti za govorice, ki so zadnje dneve zašle v vas, da bodlo pri volitvah navzoči tudi Aimerdkainci, da so volitve prisiljene itd. Vaščani so se na množičnem sestanku pogovorili, koga bodo volili, zato ni bilo potrebno mniogo razmišljanja. Volili bodo za svojo Ljudsko oblast, za svojo Ljudsko fronto.
PIRAN
Na zadnjem množičnem sestanku v Piranu je bilo navzočih nad 550 Jijiudi. Sestanke so v Piranu organizirali po osnovnih organizacijah SIiAU. V nedeljo pa so se Pirančani ponovno izkazali pri gradnji svdjega športnega igrišča. Delalo je 135 prostovoljcev, ki so opravili 552 prostovoljnih delovnih ur.
SEMEDELA
Iz Semedele so nam pisali: »Tako kot pio vseh vaseh je bil tudi v naši vaisi množični sestanek, na katerem je bil okrog 180 ljudi. Pogovorili smo se o volitvah in d frontni brigadi. V nedeljo pa smo se udeležili prostovoljnega dela. 'posadili smo nad 5000 drevesc.
ŠMARJE
Okrog 110 se nas je zbralo na zadnjem množičnem sestanku. Pogovorili smo se predvsem o pred-voiiivnem tekmovanju ter o delu Ljudske inšpekcije. Na množičnem selsitamku v Šmarjah so se javili trije frontavcii za frontno brigado. Sprejeli smo tudi plan za tekmovanje. Ustanovili bomo vaško brigado, otvorili zadružni dom. Isti dan ko bo otvarjen zadružni dom, mora v Šmar jah zasvetiti tudi električna luč.
TINJAN IiN DEKANI
V	Timijanu se je udeležilo prostovoljnega dela devetinštirideset ljudi. Pri pogozdovanju so opravili 196 prostovoljnih delovnih ur.
V	Dekanih pa so v nedeljo vaščani posadili 2000 borovcev. Na prostovoljnem delu v Dekanih je bilo tudi 40 vojakov in 22 pionirjev. V soboto pa so imeli v Dekanih množični sestanek, na katerem je bilo navzočih nad 300 vaščanov. P,o sestanku pa je bila kinapred-stava.
PUCE
V	Pučah je bilo zeilo živo na množičnem sestanku. Razpravljali so o elektrifikaciji svoje vasi in o drugih problemih. Ljudstvo v Pučah je zadovoljno z ljudsko oblastjo, zato daije vse sile za utrditev svoje oblasti. Zato so se tudi vaščani Puč na zadnjem sestanku zavezali, da bodo izpolnili svoj letni plan. Diskusija na sestanku je bila zelo živa. Največ so razpravljali, kako bi Simprej prišli do električne luči. V nedeljo je 41 vaščanov postavljalo električne droge. Prostovoljno delo ise je zadnji teden razživelo. V Pučah so 'Sklenili, da bo sleherni vaščan šel vsak teden vsaj enkrat na prostovoljno delo.
BORŠT
Iz Boršta je. odšlo v frontno' brigado še pet vaščanov. Uvideli so potrebo po delovni sili, zato so se sam,i prijavili v brigado. V Borštu delajo še kar dobro, edino žene so se zadnje dneve pritoževale nad uslužbenci Krajevnega ljudskega odbora Rihardom Perošem, ki ni pustil, da bi žene na svoj praznik 8. marca imele prosto zabavo v gostilni. Zato je med ženami nastalo godrnjanje, toda govorici, da bi žene iz Boršta, k:i so bile vedno med prvimi in najbolj požrtvovalnimi vaščani, pri volitvah ne glasovale, ne verjamemo; mislimo celo nasprotno, žene iz Boršta bodo prve volile. Peroša pa naj pokličejo na odgovor nost.
V	Borštu je bil v sredo zvečer množični sestanek, na katerem so razpravljali o volitvah, prav posebno pa je ljudi zanimala nacionalizacija, ki je v programu Ljudske fronte. V soboto in nedeljo je bilo v Borštu na prostovoljnem delu 140 ljudi. Ustanovili so svojo delovno brigado in postavili tudi štab brigade. V Borštu so mislili, da jim bo še letos zasvetila električna luč, toda z napeljavo se še ni začelo, zato so lij.udje v Borštu nekam užaljeni.
V NOVI VASI IN GLEMU
Iz Nove vaisi so se zopet oglasili, seveda nočejo zamolčati, da pridno delajo. V nedeljo je 35 vaščanov pri elektrifikaciji svoje vasi opravilo 124 prostovoljnih delovnih ur. V Gilernu pa je bilo na prostovoljnem delu 30 vaščanov. Pri popravilu Vodnjakov so opravili 208 ur.
V	Vanganelu pa so v nedeljo pripravljali kamenje za svoj zadružni dom.
POMJANCI SO POSTAVILI SPOMENIK PADLIM BORCEM
Prebivalci Pomjana in okoliša so lani sklenili, da bodo postavili sredi vasi lep spomenik rojakom, ki so padli za svobodo. Z dobro organizacijo dela za katero so se zanimale vaške organizacije, predvsem Zveza primorskih partizanov, so postavili temelje za spomenik. Delali so ob nedeljah, večkrat pa tudi med tednom. Da bi delo hitreje napredovalo, so se vrstili tako, da so en dan delali ljudje iz Pomjana, drugi dan iz Fieroge, nato iz Dilicev in Flegov. Na mestu, kjer so delali so imeli grafikon, ki jim je kazal, kako delo napreduje in jih vspodbujal. Pri gradnji spomenika s'o bili med prvimi zadružniki. Spomenik pa so klesali v Marušičih. Lani v decembru je bil že postavljen na svojem mestu.
Pretekli teden pa so pripeljali iz Portoroža lepe košate ciprese in jih posadili v spomin padlih borcev. Okrog spomenika so uredili tudi cvetlične grede, za katere bodo redno skrbeli pionirji.
Odkritje spomenika pa bo 2. aprila, to je na dan, ko so vaščani odšli v partizane. Prosvetno društvo pripravlja za tedaj obširen program.
Obveščamo prebivalstvo koprskega okraja, da so od ponedeljka 13. marca dalje volivni imeniki na vpogled vsem pri vseh mestnih in krajevnih ljudskih odborih.
Okraj, komis, za vol. imenike v Kopru
Isto velja tudi za volivne imenike v okraju Buje.
16. aprila
vsi na volitve!
/
Čim več novih delavcev za našo proizvodnjo
ZAHTEVA DELAVCEV:
Enotni sindikati naj se vključijo v Ljudsko fronto
Več otroških jasli-
več žena v proizvodnjo
2e v zgodnjih urah je vse živo	Belo pogrnjena mizica, razne	vedejo v spalnico, kjer ima vsak
v otroških jaslih v Kopru. Snažil-	igračke, takoj zaposlijo malčke, da	svojo posteljico. Kmalu utihne petke čistijo in lepšajo prostore, da bo	imajo dela čez glavo. Nepretrgoma	je in veseli krik. Utrujeni malčki
V naših tovarnah in delovnih ko- italijansko Ljudsko fronto ter za- prijetneje malim razgrajačem, ko prihajajo prijateljčki, ki s'e veselo hitro in globoko zaspijo, lektivih se dan za dnem razvija htevamo, da naša sindikalna orga- pridejo v svoj drugi dom.	pozdravljajo med seboj. Ko pride V jasnih pa nimamo samo Cici-
nevzdržni palet pri delu! za izpol- nizacija podpre program Ljudske Ob sedni uri naznanja zvonec pri- med nje upravnica, se je vsi raz- bančkov, ampak tudi dojenčke. Tu-niiterv plana. Naši delavci tekmu- fronte.«	hod mamic z malčki. Po stopnišču	vesele kot dobre mamice, ki jim pri-	di	ti	so skrbno	negovani, a Amali-
jejo na čast volitev in se obve- Delovni kolektiv STIL-a je skle-	prihaja materi nasproti otroška ne-	nese vedno kaj	sladkega. Ob deve-	ja	je	vedno pri	njih, jim streže, jih
zujeio, da bodo izpolnili vse na- ^ da bi0 dvignil proizvodnih za govalka v belem predpasniku čed- tih posedejo okrog pogrnjenih mi- preoblači, sonči in kratkočasi, pri ■loge, ki so postavljene v tem prvem 15 odstotkov. Vlsak delavec bo opra- no opravljena, mali razposajenček zic ter slastno zajtrkujejo.	hranjenju ji pomagajo ostale nego-
delu	enoletnega pfena.	Živahna	di-	vil	10	prostovoljnih	delavnih	ur.	ji že proži ročice, še en poljubček	Ko sonce prijetno ogreje vrt, pa	valke. Vseskozi si pa Amalija pri-
skulsija	in	navdušeno	odobravanje	izboljšali	bodo	delavno	disciplino,	mamici in že odleti z negovalko po	vsi odhite med cvetoča drevesa na	zadeva, da ničesar ne manjka malim
se razvijata pri študiju votivnega poživeli kulturno delo ter ustano-	svetlem hodniku, kjer prihaja vonj	igranje. Mala	Bruna takoj prosi	dojenčkom, šele	ko se veselo igrajo
proglasa Ljudske fronte. Osnutek	g^j rdeči kotiček. Delavci so	po cvetočem drevju skozi velika	negovalke, naj	bi pričeli plesati
programa vzbuja med našimi de- naplOVedaili tekmovanje tovarni	okna v igralno sobo.
»Delangiade«.
lavci veliko zadovoljstvo. Posebno nacionalizacija velikih podjetij odpira našemu delovnemu ljudstvu široko perspektivo.
V preteklih dneh so se v naših tovarnah in podjetjih sestajali de-
kolo; Nada, ki je že pričela pobirati
Člani sindikalne podružnice ADRIA pa izjavljajo v svoji resoluciji: »Zato, ker so v Slovansko-italijanski ljudski Fronti vključene vse demokratične organizacije na-
lavci, proučevali program Ljudske - okrožja, razen naših enotnih
n	I 1_______T,	I ;	iiiiri; pinHi	°	_	_	....
fronte ter zahtevali naj tudi sindi-
Isa
sindikatov, mi delavci podjetja
kalne organizacije vstopijo v Ljud- Adria ki ’ čutimo, da smo nosilci
sko fronto.
Delavci itn nameščenci tovarne STIL v 'Kopru eo s svojega sestan-
Ijudske oblasti, želimo in zahtevamo, da Vstopi naša organizacija v Ljudsko fronto. Na volišču bomo
ka poslali Okrajnemu odboru Enot- dokiazsdi, da je ljudska oblast na-nih sindikatov resolucijo, v kateri ga 0biagt, ki si jo ne bomo nikdar zahtevajo, da tudi Enotni 'sindikati pyjgtm iztrgati iz rok. Glasovali sprejmejo in podprejo program bamo za Ljudsko fronto. Zabteva-Ljudsšfce fronte,. Thko pišejo: »Z za- m0j d,a Okrajni odbor Enotnih sin-doščenjem ugotavljamo, da je pro- dikatov napravi vse potrebno za gram Liudiske sronte popolnoma v ,p;r jstop v Ljudsko fronto, skladu z interesi delavskega raz-	‘	,
reda, program, ki upošteva stvarne Podobne resolucije »	P«'»
potrebe našega ljudstva in nam Okrajnemu odboru E. S t«*1 Je-nudi perspektivo za široki razmah lavci m nameščenci ¡»dgetp EDI vsega javnega življenja. Izražamo LIT, Fruktus, ZENA, VINO, RIBA solidarnost s Slovansko- in še vec drugih.
mm

Malčki so se zavrteli v kolo
v svojih belih ograjicah ali mirno zaspe, je ona vesela in se oddahne.
Ko se Cicibančki naspijo, jih zopet čakajo pogrnjene mizice s kavo, sladkim kruhom in drugimi dobrotami nato se igrajo z avtomobilski, punčkami in ročkami. Mala Sonja se najraje igra s punčko, Marta in Jasnica se posebno dobro razumeta, kajti bili sta prvi, ki sta prišli v koprske jasli, ker šele potem so druge matere prepričale, da se njima v jasnih godi dobro, da se otroka lepo redita, s'o tudi one prinesle svoje male jasli. Zdravko in Giordano se podita po sobi z avtomobilčki, nič ju ne moti, da govorita vsak svoj jezik, kar dobro ise razumeta. Stojan in Berto jima sledita s samokolnicama, Nataša in Borica se pa igrata z veliko žogo, ki uhaja iz malih ročic. Zvonec naznanja prihod mamic, otroci se poslavljajo od prijateljčkov in negovalk ter odhite z mamicami domov.
Tako se vzgajajo otroci zaposlenih
vso naso
ljudska oblast
podpira vse težnje po hulturi in izobrazbi
Občni zbor Slovensko-hrvatske prosvetne zveze v Kopru
„	. ..	.	Konrskem ale- navedel kot dokaz kako spoštuje- 5. Nadaljevali bomo borbo proti
dahščfo^zbor Podzveze sloven- mo italijansko -rodnost Nočemo nepi=o»tt	da bo načrt za
ker vemo,
sko - hrvatske prosvetne zveze za raznarodovanja koprski okraj. Občni zbor je otvo- narodni jezik, ril predsednik podzveze tov. Mari- Po diskusiji so bile volitve v nov do zaključili koncem meseca mar-on ki je v krajšem govoru pod- plenum nato pa so soglasno spreje- ,ca, bomo ponovno odprli s pričet-črtal pomen tega občnega zbora in ]j resolucijo o sklepih občnega zbo- kom novega šolskega leta. pozdravil predsednika SHPZ iz Tr-	ra. v resoluciji je med	drugim re-	7.	poživeli	bomo	delovanje	knji-
sta, prof. A. Budala, tajnika Borisa	¿eno: «Ljudska prosveta	pomaga pri	žnic	in	uvedli	v	njih	kartotečno
Race in druge predstavnike kultur- gradnji naprednega gospodarstva poslovanje.
nih in množičnih organizacij ter graditi novo družbo. Dolžnost ljud- Pospeševali bomo bralne veče-vse delagate. Prvi je spregovoril sko-prosvetnih delavcev je, da ši-prof. Budal, ki je pozdravil navzo- rijQ po naših prosvetnih aktivih v če v imenu SHPZ. Med drugim je tovarnah in v vaseh napredno ideo-dejal: «Vojska partizanov je osvo- logijo in napredno kulturo. Zato mo-bodila vse naše ozemlje, tuji pohlep,	ra biti osnovno merilo	vsega kul-
pa se je vrinil vmes in sedaj po-	turno - prosvetnega dela	idejna kva-
stavlja razne ovire, tuji pohlep je liteta. Množično moramo zajeti vse rodil velikanske razlike v coni A. naše delovne ljudi h kulturnemu-Tuji oblastniki v coni A brskajo po prosvetnemu delu. Vzgojiti hočemo Portorožu bosta oskrbeli aktualna Musolinijevih zakonih, da'bi znova novega človeka z revolucionarno so-	in	kvalitetna	predavanja	zlasti	za
spravili na dan vprašanje pravice cialistično miselnostjo, utrjevati sa-	prosvetna	društva	v	Dekanih,	Ma-
osuto Cvetje, se hitro pridruži, prav mater v naših jaslih. Ljudska oblast tako Dorko in vsi po vrsti. Nego- skrbi s pomočjo žena, da ničesar valki Bruna in Rozalija, ki čuvata ne pogrešajo, da imajo hrano, raz-Cieibančke, ste trudita, da sta jim vedrilo, čistočo in sonce. Zdravni-pravi mamici, zato se malčki z nji- ca prihaja tedensko pregledovati ma dobro počutijo, posebno še ko so malčke in daje potrebna zdravila na vrtu, kjer se ne morejo dovolj in nasvete, če se pojavi kaka bole-naigrati, naskakati in napeti.	zen.
Do enajstih je družba že utruje- Samo pod temi pogoji se žena lahna, zato se pripravljajo na kosilo, ko vključuje v proizvodnjo, samo V jedilnici jih že čaka dobro kosi- tako lahko žena mirno opravlja lo, ki jim gre v slast najprvo juha, svoje delo, kjer koli se nahaja in sa-
5.	Nadaljevali bomo borbo proti pri]iUha, sladki priboljšek ali sad- mo tako lahko naša žena razvija
je. Zadovoljna jim streže upravnica svojo enakopravnost ter koristi
kaj je leto 1950. izpolnjen.	in boža rdeča lička malih zadovolj- skupnosti, sebi in svojemu rodu.
6.	Izobraževalne tečaje, ki se bo- čkov. Po kosilu jih negovalke od-	M. C.
V	tekmovanja so dogradili
prvi del nove Slovensko-italij črnske šole
v Koprni
V	soboto 10. t. m, je billa na gra- Bonifacio, Sabadin, Žnideršič ih 9. Izvedli bomo široko kampanjo dilišču Slovensko-,italijanske menit- Lipira.
za razširjenje našega tiska.	ne osnovne šole v Kopru slavnost Gradnja nove mestne šole .se je
9. Seznanjali bomo naše delovno ob pokritju prve zgradbe. Slavno- začela lani 15. avgusta 1949. Sola ljudstvo z deli naših ustvarjalnih sti so prisostvovali predstavniki stoji na kraju, kjer je stala v pre-umetnikov.
re po vseh vaseh našega okraja.
10. Ljudski univerzi v Kopru in
Vojne uprave JA, predstavniki teki,osti zloglasna koprska kazni!-. Ljudske oblasti, množičnih organi- niča. Pri gradnji sodeluje 70 de-zacij, skupina italijanskih in slo- laivcev, ki so organizirani v dveh venskih učiteljev ter vsi delavci brigadah zidarjev, 1 brigada kova-zaposleni na. gradilišču.	če, dve brigadi tesarjev in mizar-
Tovariš Orlando je v imenu sin- jev, 3 brigade težakov, ter 2 po-
obstoja dvojezičnosti. V koprskem m0zavest in zaupanje v njegove resigah, Šmarjah, Kortah m, ako bo- dikalne podružnice' pozdravil vse šetraj, brigadi. Vse brigade tekmi 1-
jaine sile, utrjevati enotnost do dam pogoji, bosta delah za usta- naPVZOge Tovariš Klun, upravnik jejo med seboj. Normo presegajo
okraju pa vidimo prav obratno. Tu ustvarjal:
Vojaška uprava in Ljudska oblast jn enakopravnost vseh treh narod- novitev novih ljudskih univerz, sodelujeta in podpirata vse težnje nosti tega ozemlja, nadaljevati bur-ljudstva po kulturi in izobrazbi. bo proti zaostalosti, skrbeti za širo-Tam so društva brez strehe, tu pa ko množično osvajanje naprednih je obnovljeno gledališče na razpo- znanstvenih pridobitev.
lago vsem, gradijo zadružne domo- Nadalje navaja resolucija konkret-	_	___ _
ve, v katerih bodo tudi vasi dobile	ae naloge, ki jih morajo izvesti	zborov ¡n godb na pihala, ki že de-	rio, poverjenik za prosveto pri	normo za 175 odstotkov,
svoje prostore za kulturno rast. Po-	plodlz.veza SHPZ in PD.	iuiejo in poživeli one, ki so v delo-	OLO, ki je čestital delovnemu ko-	V tej prvi stavbi bo prostora za
zdrav prof. Budala so delegati nav- j utrdili bomo vsa že obstoječa	vanju trenutno oslabeli.	lektivu EDILIT-a za delovni polet,	16 moderno opremljenih razredov,
dušeno sprejeli.	prosvetna društva — odstranili po-	Dvignili bomo število priredi- ki so vložili za čimprejšnjo zgra- Stavba je zgrajena po načelih naj-
Tajnik Podzveze SHPZ je nato po- manjkljivosti, ki slabe delo društev.	in tQ. koncertov- gledaliških ditev nove šole.	modernejše gradbene tehnike. Stav-
dal obširno poročilo o delovanju	V vseh prosvetnih društvih haj predstav in umetniških razstav na Po slavnostnih govorih so bili ba bo dokončana koncem poletja.
4/-.. cl od i 1 a vivfl	...	“	______: :	rl olo«m i vin M n 1- TjefrroH itoir tio nma rifoTnho 1 o tt.cvI 41*-;^»
presegaj,c
podjetja EDILIT je v svojem go-	povprečno za	140 odstotkov. Pri
11. Podprli bomo dramske	družine	voru podčrtal, da ¡so bila dela kljub	pokritju prve	stavbe so požrtvo-
v Kortah, Vanganelu in drugod ter	velikim težkočam opravljena v	valili delavci	presegli postavljeno
ustanovili nova lutkovna	gledali-	predvidenem roku po zaslugi po-	normo za 170	odstotkov. Najboljša
šča.	žrtvovalnih delavcev in tehnikov, brigada gradbišča ima za Vodjo to-
j 2. Dvignili bomo raven pevskih Govoril je nato tovariš Abram Ma- variš» Sgoifo Ivana ter presega
podzveze. Nato pa je sledila živa ^ izvrge občnj zbori s sprejetjem deželi, diskusija. V diskusiji so delegati novih društvenih pravn> ki bodo v
nagrajeni najboljši delavci. Zaislu- Zgraditev te prve stavbe je velika .	.. ženo priznanje so prejeli tovariši zmaga socialističnega tekmovanja
poročali kako uspevajo na vasi ve-	"Vtvarnostio Na teh U' IzP°polnih b°m° organizacij- B ttellino ciara, Collarino in Sgoi- in je v ponos, delavskemu razredu
s
naš kmečki človek. Tovariš Knez	.	,	, ,
iz Strunjana je povedal kako je pri 3. Ustanovili bomo sindikalna u - co. njih slovenski učitelj povedal neki turno umetniška društva v Kopru, 15. Pripravili bomo festival, ki naj italijanski materi, ki je hotela svo- Iz°lb v Sičolah.	bo pregled ljudsko-prosvetnega de-
jega otroka vpisati v slovensko šo- 4. Ustanovili bomo mladinska kul- la, nase zmogljivosti m kvautetne-lo naj ga vpiše v italijansko šolo, turno umetniška društva v Kopru, ga^ napredka naših kulturno umet-ker ta v Strunjanu obstoja. To je Piranu in Portorožu.	niških skupin.
šali administrativno poslovanje ^ Kodarin Glavina, Ferini, Deg,rassi, bodočnost, uvedli točnejšo statistiko m eviden-	’ _______’	______________________
Tekmujmo pred volitvami v Okrajni ljudski odbor
ZA VSAKOGAR NEKAJ
Zopet je oživela j'..........................^ PLANICA
iiuuiiiuiuiiiiiiimiMiiiimniiiiMmiiimiiNimimiHMiHiHMiiimMiiimiiiiiiJiiMiiiiMiiiMuiimijMiHiiiiuiimmiuiiMiiHN
Kdo od vas še ni slišali o Planici, kako tam tudi nad 100 m letajo s smučmi po zraku. Po vsem svetu je znana slovenska Planica. V ne-kag besedah vam hočemo razložiti, kako si je Planica prisvojila tako častno mesto.
Takrat, ko so smučarji v svetu dosegali v’ skokih na smučeh že velike usipehe, so slovenski skakalci dosegli komaj 43 m višine. Vzporedno z izboljšavanjem rekordov
višji rekord je bil dosežen lani pri 120. metru. Ce pomislimo, da so leta 1921., ko so bide prirejene prve državne tekme v skokih na majhni 15 metrski skakalnici v Bohinju in se je najboljši skakalec ustavil na
9.	metru ter primerjamo s 120 metri, vidimo velikanski napredek smučarskega športa v Jugoslaviji. Izmed Jugoslovanov je najdalj e poletel na smučeh lani znani skakalec Janez Polda in sicer 109 me-
Mamutska (120 m) skakalnica v Planici, je najboljša skakalnica na
svetu
v svetu, so tudi jugoslovanski skakalci izboljšali skoke in svoj slog ter se povzpeti že čez 50 m. Takrat so začeli razmišljati o večji skakalnici. To misel pa je uresničil inženir Bloudek, ki je zgradil popolnoma naravno 'skakalnico iz snega brez lesenega ogrodja. Na tej skakalnici je bil dosežen leta 1934 nov svetovni rekord z 92 metri. Čez dve leti pa je zrastla nova, še večja skakalnica. Od takrat pa so se rekordi kar vrstili. Naj-
trov. Jugosl ovanski smučar j ¡-skakalci so se uvrstili med najboljše smučarje na svetu. Gotovo ste že brali, da so se jugosloavnski smučarji udeležili letos tekmovanj v Avstriji, ki er so odnesli prvo mesto, čeprav je bila tam skakalnica nekoliko drugačna, kakor so' skakalnice v Jugoslaviji, toda jugoslovanski skakalci So se kaj hitro znašli in pokazali na tekmovanju lepe uspehe. Slovenski smučarji so šili tudi na tekmovanje za svetovno
prvenstvo v Ameriko. Tudi tam so častno zastopali jugoslovanski šport. Pred nekaj tedni pa so tekmovali na velikih tekmah v Hol-memkollenu na Norveškem.
Po svetu pa so začeli graditi nove skakalnice. Ena takih je zrastla v Nemčiji v Oberstdorfu, kjer je bil postavljen nov svetovni rekord s 135 metri. Tako je bil prvič po 16 letih odvzet Planici svetovni rekord. Zato je letošnje tekmovanje v planiškem tednu še toliko bolj zanimivo, saj ves svet budno spremlja potek tekmovanja, ki bo gotovo prineslo novih uspehov.
Mednarodni planiški teden se je začel v nedeljo v Planici. S tekmo-vanjel so začeli na 80 metrski skakalnici. Na tekmah so sodelovali po 16 letih zopet Norvežani, ki so prvi prinesli slavo Planici, poleg njih so prišli tudi Italijani in Avstrijci, najavljeni pa so tekmovalci še iz drugih držav. Najdaljši iskok je dosegel v nedeljo Norvežan Schjelderup. Skočil je 79,5 m. Znan slovenski skakalec Polda pa je zasedel 3. mesto s 77 m. Med tednom pa so imeli poskusne skoke. V torek je dosegel najdaljši skok zopet Norvežan Schjelderup in sicer 97 metrov. Polda pa je skočil 93 m.
To nedeljo bodo v Planici v okviru mednarodnega planiškega tedna, velika tekmovanja tudi na 120 metrski skakalnici. V nedeljo bo vozil v Planico poseben vlak iz Trsta pa tudi iz Kopra pojde nekaj sto izletnikov.
¥ Jugoslaviji bo volilo 9,^6.625 volilcev
-Po podatkih, ki jih je zbrala Zvezna volivna kimisija je bilo v voliv-ne imenike do 10. februarja vpisanih v Srbiji 4,193.944. volivcev, na hrvatskem 2,408.889 volivcev, v Sloveniji 911.420, v Bosni in Hercegovini 1,375.329, v Makedoniji 646.949 in v Ludski republiki Črni Gori 210.121 volivcev. Skupaj je v vsej Jugoslaviji vpisanih v volivne ¡menke 9,746.625 volivcev, to je nad 60 odst. všega prebivalstva. Od volitev v Ustavodajno skupščino novembra 1945. se je povečalo število volivcev za 1,363.197. V to številko moramo prišteti tudi volivce iz novoosvobojenih krajev.
Josip Jurčič
Pozimski večer na slovenski preji
(Nadaljevanje)
Jaz sem dejal: Kaj je to, kakšna pošast, saj imam cepi dobro uvezane. Pa dajaj si korajžo, ne dajaj si, pocvrl sem jo proti veži nazaj. »Kdo je? Si videl?«
—	vprašali so me vsi. »I, ko sem tja prišel, pa nj bilo ničesar.« A lej ga poštalenca, ko sem zopet tja pogledal, zopet je bila bela reč tam. Pričkali smo se: Pojdi ti, pojdi tilKomaj se zmenimo, da gremo visi štirje zopet tja, kar zmanjka podobe, da nismo vedeli, ne kdaj, ne kam je prešla.
Drugo jutro smo iskali kakega sledu okrog ovsa in po ovsu. Natanko so se sledile moje stopinje, vse drugo je bilo nepohojeno, nikjer ne travice potlačene. Sam vrag je to, smo dejali. Ves dan smo se o tem menili.
Zvečer smo domlatili Štren je bil od nekod vina prinesel — takrat je bil še po štiri krajcarje bokal
—	in žehtali smo ga do pol desetih. Dobro sem se ga bil nalezel. Fol desetih odbije, hent, jutri
nedelja,
prvi maši iti, 'treba bo domu odpravljati se. Strenovka mi da ure-zanice, Štren neke krajcarje za plačilo, jaz pa privežem culo, z urezanico napolnjeno, na gložo, zadenem ročnik na ramo in halo: »Bog vas obvar.i!« — pravim — »Strenovi, nikar kaj ne zamerite^ kadar bo vam še kaj treba, le povedite!« In grem.
Ne vem, kaj. ¡sem mislil, ko sem jo mahal ob ovsu in doli ob zelniku, vendar snočnji strah mi še v misel ni prižel.
Kadar pridem do brvi, stopim na klado, ležečo za brv preko žleba. Kar zagledam, da mi ravno na sredi brvi črn pes na poti leži, velik kakor leto staro tele. Za prvega sem se bil prestrašil, potlej pa korajžno sunem hudirja z nogo: »Poberi se!« Pes se ne gane več, pa kolikor sem ga jaz z nogo premeknil; tudi glasu ni dal nobenega iz sebe. »Le stoj,« — dejal
sem ter vzel bukovi ročnik z rame
—	»da bi se mi pa taki na pot nastavljali! Pred se boš ti meni umeknil, ko jaz tebe ognil.« Lop!
—	ga prilupim po dolgem z vso močjo, tako da sem dejal sam pri sebi: »Če nimaš devet hudičev v repu kakor mačka, tako se boš gotovo v žleb prevrnil.« Pes se ne gane. »Kdo si pa ti?« in drugič sem zamahnil s cepčevim ročnikom, pa zdaj se domislim na včerajšnjo pošast in roka mi otripne. »To je hudič!« — dejalo mi je nekaj in sam Bog ve, kako me je to v strah pripravilo, jaiz se še sam ne domislim. Nazaj z brvi se pomaknem.
Urezanico sem bil kar tam na tleh pozabil, kamor sem jo bil del z ročnika. Sentajte, še zdaj mi je žal tako lepih pšeničnih štrukljev, kakršne mi je bila Strenovka v culo navezala.
»Sam Bog, da bi mi nič ne prizadel!« — mislil sem in sem šel ob potoku navzgor. Ko sem prišel do nekaj ožje stružice,^sem vodo preskočil. Psa ni bilo za menoj, malo
račill sem čez polje, nisem gledal, ali ie strn ali zelje ali oves vsejan al,i njiva povlečena; vse vprek sem šel, »Tamle na križišču bom pa zopet na pravi pot prišel.« Zdaj sem bil začel že sam nase jezen biti. Pes je bil pes, jaz sem le plašlj.iv! Se enkrat bi ga bil preko gobca pripalil, potlej bi bil že šel vragu v r—. Ko pridem do križišča, lej ga cucka, pes leži na tistem mesilu, kjer se potli križajo! Kaj bo to?
Naredim ovinek. Toda, komaj pridem zopet na pot, psa že pred seboj vidim. Nič, zdaj pa ne grem s poti! Pa tudi treba ni bilo; pes je šel zmerom dve stopinji pred menoj. Grozno velik pes se mi je zdel im črn ko oglje. Nihče nima takega psa v naši okolici — menil sem — to ni pes, kakor so psi.
(Nadaljujemo prihodnjič)
je
mislim si, moral bom k sem se oddahnil in Boga hvalil. Ko-
..........................................................................................................................................mn.....................................................
Sonce pred nevihto.
Listje na drevju je orumenelo. Trese in podrhtava v pričakovanju nečega hudega, doslej nepoznanega. Tiho: list za listom pada in prede rumeno-rdeoo 'odejo pod vejami. Kjer je pred kratkim bila hladna senca, se svetlikajo kolobarčki sonca skozi veje. Kot bi drevesa nosila ao prameni svetlobe. Na pol gode veje sedajo drobni pevci, trkajo ob deb’a in iščejo s kljunčki črvičkov med razpokano skorjo. Kakor če bj kdo s čopičem potegnil po pokrajini — vse je rumeno — rdeče. Po golih rebreh tekajo otroci; glej: eden je padel! Počasi se pobira in joče — iz nosu mu teče kri. Poredni tovariši se mu smejejo: Glej, tam v potoku je Voda-« Pikčast trikotnik se pomika na jug. Ptice se selijo zgodaj, prezgodaj. Kot majhne kroglice na računalu se zdijo lastovke na električnih žicah Zbirajo se, da bodo odletele. Kot bi hotele pozdraviti deželo, kjer so preživele poletje, pojejo, čivkajo in žvižgajo. Tedaj se uprejo na svoja krila in se spuste s žic. Nekajkrat obkrožijo vas, nato izginejo za gričem.
S Krasa vleče šibak veter oblake, ki j,ih je privlekel od kdo ve kod.
Ljudje so nemirni, ker v svetu se nekaj kuha. Moč Italije gre rakovo pot. Po gozdovih pa se spretno .izmikajo nepovabljenim očem bradate in raztrgane postave. Po vaseh krožijo glaisovli, da so blizu partizani. Matere se jeze, ker smrkavi mulci ne marajo spati. Povsod imajo ušeisa, vse ¡slišijo in vse vidijo. Starci pravijo: »Nič dobrega se ne obeta«.
Temne sence se ponoči pomikajo po vasi, oprezno se ogledujoč okoli Kot so tiho prišle, tako tiho so tudi izginile.
Cez nekaj dni je kot strela z jasnega udarilo: »Italija je kapitulirala«.
Ljudstva, ki je do tedaj živelo tiho in mirno, ki večidel sploh menilo ni, kaj se dogaja drugod, se je polastilo veliko veselje. Ni vedelo, odkod to izvira, ni moglo razumeti, čutilo pa je, da prihaja nekaj novega, doslej neznanega — in pozabilo je na vse svoje opravke. Ljudije so tse samo smejali, posedali in modrovalo ter razmišljali, zakaj je Italija padla. Ker pa niso mogli pogoditi prave, so na koncu rekli: »Pa kaj nas to briga! Glavno je, da je šla Italija k vragu!«
V tesni, majhni kuhinji je sedeč ob ognjišču fant kodravih las, ma-
lo ukrivljenega nor.u in črnih oči. Na rokah je imel harmoniko. Njegovi prsti z dolgimi nohti so počasi lezili s tipke na tipko. Poleg fanta je na majhnem stolcu sedel še starec upadlih liic, z globokimi gubami iin brazdami na čelu, udrtih oči in uvelih rok. Gledat je na fante in dekleta, kli so plesali ter se smejali. Celo se mu ie še bolj nagubalo in sam pri sebi je zamrmra': »Ne vem kaj bo, ne vem kaj bo.«
Starčevega glasu ni nihče slišal. Harmonika je hitreje zapela. Ljudje so se razgibali, se še bolj šalili in smejali. Zakaj b,i se ne, ko pa je propadla Italija.
Zunaij je sija'a luna, da je bilo svetlo kot podnevi. Priroda je spokojno spala. Po slemenu griča se je vila bela cesta, kli se je v luninem soju zdela kat bel trak, položen nia grič od m,onja pa vse gor na Kras in ob traku so stale hišice, ponekod v gručah, kot fai se bale stati na samem osamljene.
Potan in utrujen, z ukrivljenim hrbtom pod težo nahrbtnika ie hodili Ernest po beli cesti domov v svojo rojstno vas. Lica je imel od dolge konfinacije, preganjanja in naporov upala. Črne oči so bile globoko udrte. Bližal se je vasi, odkoder so odmevali glasovi harmonike. Oči so se mu zasvetile in pospešil je korak.
Neka ženska je hitela po ulici v
smeri, odkoder je prihajalo petje in trušč. Ernest je stopil za njo. Pirišel je v kuhinjo, kjer so plesali.
V	splošnem hrupu ga nihče skoro opazil ni. Stal je pri vratih in opazoval sproščeno ljudsko veselje. Stane na ognjišču ga je opazil in it,poz rial:
»Hej, Ernest, od kod si pa prišel? Kaj stojiš pni vratih kot tujec, sem pridi!«
Kot je bil starčev glas slaboten, je vendar v hipu pritegnil pozornost plesalcev, zlasti ker je tudi harmonikar prenehal vleči meh in ise ozrl k vratom. Vsi so sledila njegovemu pogledu: pri vratih je kot zamaknjen stal konfiniranec in jim zrl v oči: nahrbtnik je bil odložil.
V	sobi je zavladala globoka tišina, kot bi ljudje pobrskali po svojem .spominu: so li kdaj videli, alj poznali tega človeka? Tišino je pretrgal starec, ki je vzkikmiil:
»Ali boš še podpiral zid? Kaj tako rad ga imaš? Ti ga ni bilo dovolj v Kopru, Coroneu in Regini Coeli? Italija je šla rakom žvižgat, zato pijmo, pa če nas bodo jutri Nemci vse postav,iilli k zidu.«
Starec je stopil z ognjišča, natočil še drugi kozarec in ga nesel prišlecu, ki se je šele sedaj prebudil ter zaživel. Stopila sta si nasproti, trčila na »Dobro zdravje!« in izpila. In roka je pričela romati v roko, vzklikov .¡n izpraševanja nt bilo ne.konca ne kraia. Dve debeli
solzi sta zdrknili Ernestu po licu.
Harmonika se je zopet oglasila, zdaj silneje, krepkeje, močneje . . . Svoboda! Svoboda!...
V vas niso več prihajali obra-ščeni in raztrgani možje ter se skrivali za vogali hiš. Frihajali so partizani, lepo ostriženi in oblečeni, oboroženi. ZvližgaiU so in peli. Otroci so se radovedno zbirali in gledali za novimi vojaki. Vsak ie vedel nekaj povedati, kaj ie slišal od staršev.
Toda to veselje .je bilo sonce pred nevihto.
Mlirno sta potekla dva tedna. Partizani so prihajali in odhajali. Okna vaške gostilne so bia svetla pozno v noč. Za mizami so pri kozarcu refdška posedali kmetje, kvartali ali pa razpravljali o dnevnih vesteh, jih po svoje obračali, stavil a’i na litre vina in se činklasti ter pojoč vračali na svoje domove.
Majhna križarka se je jasnega jutra pojavila v koprskih vodah. Krožila je in se obnašala kot bi hotela dražiti nebogljene ribiške čolne v pristanišču. Tedaj jo je pričela obstreljevati majhna partizanska havbica, kot za šalo, križarka se vrti: sedaj kaže obstreljevalcem bok, sedaj kljun potem pa naredi krog in se v clik-caku parnika, prav počasi, v Trst.
Zdravko Vatovec dijak V. razreda Slovenske gimnazije v Kopru
Ob obletnici smrti
Karla Manca
Skrb za mater in otroka
14.	marca 1883 leta je umrl Karl Marx. Marx je bil veliki mislec in učitelj proletariata vsega sveta. Pred 67 leti je delavski razred zgubil svojega voditelja, ki je utemeljil znastevni socializem, odkril razvojni zakon človeške zgodovine in posebni gibalni zakon kapialistične-ga načina proizvodnje ter buržoazne družbe. Karl Marx je bil velik teoretik in velik revolucionar. On je bil tisti, ki je proletariatu prvi vzbudil zavest njegovega položaja, mu pokazal pot k svobodi in že takrat povedal, da bo proletariat tisti, ki bo povedel človeštvo v boljše življenje v brezrazredno družbo, v socializem
Marx je dal proletariatu svoja genialna dela; izmed teh je najvažnejši «Kapital». Pred 102 leti je napisal Manifest Komunistične Partije, ki je še danes učbenik proletariata Manifest spada med največje ustvaritve človeške misli. To je programski dokument komunizma, to je genialna razlaga in utemeljitev načel znanstvenega komunizma.
Lenin je pisal o Manifestu: «Ta drobna knjižica odtehta cele zvez-
ke.	V njenem duhu živi in se razvija še zdaj ves organizirani in boreči se proletariat civiliziranega sveta». Marx in njegov tesni sodelo-valec Engels sta utemeljila svetovno zgodovinsko vlogo proletariata,
grobarja kapitalizma in ustanovitelja socialistične družbe. Več kot pred sto leti sta ugotovila, da je polom kapitalizma neizogiben in zagotovljena zmaga komunizma. Minulo stoletje, ki je bilo polno največjih razrednih bitk v svetovni zgodovini, polno revolucij, spopadov med državami, osvobodilnih in uničevalnih vojn je vseskozi in v celoti potrdilo Marksov in Engelsov nauk. Tudi Jugoslovanski narodi in z njimi trdno povezani naši ljudje iz Istre so v narodno osvobodilni borbi stopali po stopinjah Marksa in Engelsa, za to so tudi v svoji ljudski revoluciji zmagali. Sedaj pa Jugoslovanski narodi in v, tesni povezavi z njimi tudi ljudje jugoslovanske cone Svobodnega Tržaškega Ozemlja gradijo socializem tako kot sta jih učila Marks in Engels. Njihov nauk nismo spremenili v dogmo, temveč prilagodili našim razmeram in to je edino pravilno. Naj vedo Vidalijevci in drugi inform-birojevci, pa čeprav so iz Moskve, naj še tako kričijo, da mi nismo na pravi poti, nas ne bodo omajali. Naše delo in volitve 16. aprila na katerih bomo glasovali za našo ljudsko oblast jim bodo najboljši odgovor. Mi z naše poti, ki je edino pravilna ne krenemo.
Slava velikemu Marksu!
-•••-*	—bit
Letošnji 8. marec so j ugaslo v a n- mesecih je izdala vlada zelo važne ske žene praznovale s ponosno za- uredbe o gmotni pomoči za otroke vestjo, da ob rastoči vključitvi v delavcev mn uslužbencev. Fo tej proizvodnjo, kakor tudi v politična uredbi sprejme mati ali oče ob dn kulturno življenje, čedalje več rojstvu otroka enkratno podporo prulspevajo za zgraditev socializma za nabavo dojenčkove opreme v v svoji državi. Žene pa so se na znesku 2000 din, šest mesecev pa ta dan tudi spomnile, kako veliko nato sprejema podporo po 600 din, skrb in zaščito nudi ljudska oblast nadalje pa še druge doklade, ki se prav ženi in otrokom. Jugoslovan- večajo s številom otrok. Poleg tega ska vlada je izdala v zadnjih me- prejme noseča žena po petem mesecih več uredb, ki urejajo zaščito seču nosečnosti potrošniško nakazah pomoč nosečim ženam, doječim nico z 80 odstotkov točk. Po do-materam ih njihovim otrokom. V vršehem sedmem mesecu pa po-Jugoslavdjii uživajo noseče žene in trošniško nakaznico s 100 točkami, doječe matere vso zaščito; povsod Dojenček pa prejme potrošniško jim je dana prednost. V zadnjih nakaznico po šestem mesecu. Ma-
teri je tako zelo olajšana nabava opreme za otroka. Da b>i si vsaka mati, ki je sprejeta v zagotovljeno preskrbo, lahkio nakupila vse potrebne predmete, prodajajo tudi posebne pakete, v katerih so najnujnejši predmeti, ki jih mati potrebuje ob rojstvu otroka. Doječa mSti pirejbae polwbne dodatke v hrani v prvih šestlih mesecih po porodu. Za matere so oitvorjeni posebni magacini, • kjer si lahko nakupijo vse potrebno. Z vsakim dnem otvarjajo v Jugoslaviji nove in nove otroške domove, ki omogočajo materam, da se lahko vključijo v proizvodnjo.
350.000 otrok pojde letos na počitnice
Letos bo ob morju in planinskih krajih preživelo svoje počitnice nad 350.000 otrok iz vse Jugoslavije. Foleg 600 stalnih letovišč za pionirje in mladino bodo letos organizirali počitnice za deco v obmorskih in planinskih krajih še na opazne druge načine; to bodo predvsem pionirska taborišča in večdnevni izleti. Organizacije jugoslovanskih žena bodo še bolj, kot prejšnja leta skrbele za otroške počitniške domove in za počitniška taborišča, zlasti za ureditev ekonomij pri deejiih počitniških domovih. Letos bodo odprli tudi nekaj novih počitniških diomoy za deco.
V letu 1949 145 odstotkov več nafte kot v letu 1948
Iz socialistične Jugoslavije
Socialno	za v
Na zadnjem zasedanju Ljudske Skupščine FLRJ je bil sprejet nov zakon o socialnem zavarovanju. S tem zakonom so se precej povečale dajatve za socialno zavarovanje ]U-giaalcvanskiim delavcem in uslužbencem. Samo poglejmo si nekaj številk pa lahko vidimo, kako so se v zadniih letih dvignili izdatki za socialno zavarovanje. V nezgodnem zavarovanju so se gibali izdatki takole: v letu 1939. je bilo izdanih
70.303.000	din, v letu 1946 180,347.000 din v letu 1949. pa so se izdatki dvignili že na 457,367.000 din. Izdatki za pokojninsko zavarovanje brez državnih pokojnin pa so narasli cd 470,000.000 v letu 1946 na
1.877.152.000	din; doklade za otroke, ki jih pred vojno sploh ni bi-
lo,	so bile uvedene leta 1946. Lansko leto je bilo izdanih za otroke
2.311,930.000	diin doklad. Povečali so se tudi izdatki za hranarino.
Zakaj je Ljudska oblast izdala nov zakon o socialnem zavarovanju in kaj je namen tega zakona? Prvi razlog je bil, da ni več potrebe po dvovrstnem zavarovanju za primer onemoglosti, starosti in smrti. Sedaj prehajajo številni delovni ljudje iz gospodarskih podjetij v državni aparat in nasprotno. To prehajanje pa je povzročalo velike težave pri ugotavljanju njiho-bovih gmotnih pravic iz socialnega zavarovanja. Nadalje je pokojninsko zavarovanje državnih uslužbencev že starejše. Uvedile so ga kapitalistične države, zato pa so ime-
Za naše pionirje
Pozdravljeni pionirji! Zopet je minil teden in zopet se vam oglašamo. Ves teden smo nestrpno čakali na vaša pisma, toda šele zadnji trenutek smo sprejeli pismo pionirčka Tončka iz osnovne šole v Kopru, ki nam piše, da je zelo vesel našega lista, prav posebno pa rad prebira pionirsko -rubriko. Prosil nas je, da bi prinesli kakšen sestavek iz knjižice »Tako je bilo trpljenje«. Ker to pot nismo sprejeli nobenih drugih prošenj, moramo pač uslišati Tončka. Prihodnjič pa se ojunačite še drugi in nam pišite. Iz omenjene knjige pa vam danes prinašamo sestavek »Vojne strahote«, ki ga je napisala Blazina Neva.
VOJNE
STRAHOTE
V pretekli vojni sem mnogo pretrpela. Najprej so mi fašisti zaprli starejšega brata. Zelo sem bila žalostna, ko sem videla žalost svojih staršev. Cez leto so mi aretirali ljubega očeta, strica in še drugega brata. Izdali so jih lastni bratje Slovenci «belogardisti». Očeta in strica so strašno mučili, zatem s'o strica ustrelili, očeta obesili, brata pa odpeljali v Nemčijo.
Tisti dan je bila velika žalost v naši družini. Kmalu za tem so pa začeli bombardirati naše mesto. Tudi tu smo zopet trpeli mi, moja hiša je bila dvakrat močno poškodovana. Prestala sem mnogo strahu, kajti pri prvem bombardiranju sem bila doma z mamo, bratom in sestrico. Zdelo se mi je, da smo vsi živi zakopani. Potem pa smo do konca vojne skoraj vedno čepeli v zaklonišču. Nikoli ne bom pozabila teh grozot, katere sem preživela v tej strašni vojni. Kakor sončni žarek pa mi bo ostal v spominu 1. maj, dan, ko so naši hrabri partizani prikorakali v mesto Trst in nas osvobodili.
BLAZINA NEVA
Dragi pionirji, ko ste prebrali te vrstice, ste se gotovo spomnili nazaj na vse vojne grozote, ki ste jih preživeli. Tudi vi jih gotovo ne boste nikdar pozabili Toda na svetu so ljudje — celo v Trstu je še precej takih, ki hočejo zbrisati vse, kako smo mi trpeli, vso našo borbo, partizane in stotisoče mrtvih. Zamolčati hočejo, da so jugoslovanski partizani osvobodili Trst. Toda trpljenja in borbe našega ljudstva med vojno in v petindvajset letnem Italijanskem suženjstvu mi ne moremo nikdar pozabiti.
!i tudi posamezni uslužbenci večje pravice, kakor delavci. V Jugoslaviji je bilo socialno zavarovanje u-vedeno šele leta 1937. Zakon o socialnem zavarovanju, ki je bil sprejet po osvoboditvi (leta 1946.) Pa ie zavzel stališče, da se priznajo delavcem pravice do pokojnine samo za zavarovalni čas, to se pravi za večino delavcev šele od 1. septembra 1937., ko je bilo v Jugoslaviji uvedeno socialno zavarovanje. Tako bi mnogo starih delavcev ostalo brez pravice do pokojnine in zavarovanja v primeru onemoglosti. Zato se ta zakon v državi kot je Jugoslavija ni mogel uveljaviti in je bil temeljito izpreme-njen. Sedaj sprejme v Jugoslaviji delavec pokojnino po letih dela ne pa po letih zavarovanja. Eno izmed načel novega zakona o socialnem zavarovanju ie tudi odprava plačevanja prispevkov za socialno zavarovanje. Za jugoslovanske delavce plačuje socialno zavarovanje država. Vlada pa je prav tako pripravila iposebne predpise, da bo odpravljen tudi davek na plače delavcev in nameščencev.
Z novim zakonom o socialnem zavarovanju so se povečali prejemki jugonliovanskih delovnih ljudi za
2.600.000.	000 dlin to pa tudi pomeni, da se je za to vsoto povečala kupna moč jugoslovanskega delaveg in uslužbenca.
Toda zakon o socialnem zavarovanju ni edini ukrep jugoslovanske vlade za delavne ljudi. Izdani so še številni drugi zakoni za način1 nagrajevanja, dalje da delovni ljudje prejmejo na leto okrog din
3.000.	000.— za brezplačni letni dopust. Jugoslovanski delavci, ki gredo na dopust imajo pravico do popusta pni voznini in v državnih gostinskih podjetjih. Vlada je nadalje storila ukrepe za izboljšanje tehnične in higij eniške zaščite delavcev na delovnih mestih. Tudi zdravstvena zaščita za delavce in uslužbence je urejena z zakonom, ki priznava, da se zdravstvena zaščita razširi na ves čas potrebnega zdravljenja tudi na svojce, rent-nike in «upokojence.
Nova tovarna hiš
V bližini Kranja gradijo tovarno, ki bo izdelovala dele hiš, ki jih bodo izdelali lahko v 10 dneh. Vsaka hiša bo imela 4 stanovanja z dvema sobama ter enosobna stano-
Blokada s strani Sovjetske zveze, Madžarske, Češke in drugih in-formbirojevskih držav ni prestrašila jugoslovanskih delavcev, čeprav so ti prišli v zelo težak položaj. Toda jugoslovanski delavci dobro vedo, da se socializem ne gradi brez žuljev, za to so vzdržali v težki in naporni borbi. Primeri nam to potrdijo. Sredi prekmurskega polja; tik ob Madžarski meji, so zrastli številni visoki stolpi za črpanje nafte. Zg v stari Jugoslaviji so vedeli za bogate zaklade črnega zlata v teh krajih, toda Angleži in drugi kapitalisti, ki «so ime-hi takrat v Jugoslaviji glavno besedo niso hoteli, da bi v Jugoslaviji! sami pr!idoblv'alinafito.lzg.ubi)l:i
jim nobeden ne more prekrižati načrtov. To so Sailko Hukič, ki je s svojo brigado prodrl do nafte v 30 dneh. Prej so zato rabili tri mesece. Janez Ferenci je na nov način začel variti, dleta, ki jih rabijo pri vrtanju. Dleta, varjena po njegovem načrtu so se izkazala za boljša «od ameriških, italijanskih in madžarskih dlet. Pavle Panič je izbojeval še eno novo zmago pri vrtanju nafte. Iznašel je nov način premikanja vrtalnih stolpov. Sedaj lahko premaknejo več deset metrov visok vrtalni stolp štirje delavci s pomočjo traktorja na novo mesto v treh dneh. Prej so morali stolp razstaviti in zopet postaviti, to pa je zahtevalo 25 lj,u«Ji in
Beli rudarji v Prekmurju črpajo noč in dan črno zlato iz zemlje
hi s tem kupca, tako je os.tala naf-«t^ v zemlji, Angleži pa so še naprej za drag denar prodajali Jugoslaviji nafto, bencin, petrolej itd.
Danes pa je to drugače. Nafto pridiobivaj.0 v Jugoslaviji sami. Odprli so več bogatih vrelcev nafte. Petletni plan predvideva, da bo Jugoslavija sama proizvajala dovolj nafte in še celo izvažala jo bo lahko.
Na naftinih poljih pri Lendavi v Prekmurju delajo danes ljudje, ki
Sedemvelikih hidrocentrai bo|na! Dravi
Velika hidrocentraila, ki jo gradijo na Dravi pri Vuzenici, bo četrta centrala v velikem sistemu hidrocentrai na Dravi. Sedanje centrale — Mariborski otok, Fala in Dravograd — izkorišča«jo šele eno četrtino vodne sile, ki je na razpolago na razmeroma kratkem delu Drave od avstrijske meje do Maribora. Hidrocentraila Mariborski otok oibraituje že od septembra 1948 s prvim agregatom za 18.000 Kw.
Da bo popolnoma izkoriščena velikanska sila Drave, bodo zgradili na Dravi še dve veliki hidrocen-trali in sicer v Vuhredu in Ožboltu. Na Pahorju bodo zgradili velik
je trajalo 14 dni.
Lani so prekmurski beli rudarji sprejeli od imformbirojeviskih držav komaj polovico obljubljenih vrta«l-nih strojev, .toda še ti so bili nepopolni «in slabi. Kljub -temu so prekmurski rudarj.i da«li jugoslovanskemu delovnemu ljudstvu za 145 odst. več nafte kot v letu 1948. Sedaj tekmujejo prekmurski rudarji na čast volitev v Ljudsko skupščino FLRJ.
vodni bazen na izviru Lobnice. V ta bazen se bo zbirala« voda čez ves dan, ponoči ko dravske centrale niso dovolj obremmjene pa bo mogoče črpati vodo iz Drave v to visoko ležeče umetno jeizero- Ko bodo dograjene hidrocentrale Vuzenica, Vuhred in Ožbolt in ko bnsta na Mariborskem otoku postavljena še dva agregata, bodo imele vse hidrocentrale na Dravi zmogljivost okrog 340.000 Kw, to je še enkrat več kot je znašala zmogljivost vseh hidrocentrai v stari Jugoalavlli.
Na volitve
za socializem!
»
ISTRSKI TEDNIK« NAŠEMU KMETU
Nujna kmetijska opravila v marcu
KAKO SE JE RAZVIJALO pri nas zadružništvo
V tem mesecu se pri nas na-raiva budi iz 'zimskega spanja. Žitarice so se prav dobro ukoreninile in odrasle. Zadnje deževje pa je zemljo močno zbilo in zato je nujno potrebno, da pšenico čimiprej dobro pobranamo z železno njivsko brano. Ni se treba bati, da bomo pri tem delu poškodovali mlade sadike, nasprotno ojačale se bodo korenine in pognale nove kalti, tako da bomo s tem nujnim ukrepom dosti doprinesli h dvigu hektarskega donosa. Bliža se čas presajevanja paradižnikovih sadik iz toplih gredic na prosto. Pred prekajevanjem moramo sadike že v topiti gredi privaditi na zunanje podnebne razmere. To bomo dosegli z zračenjem gredic.
Več pozornosti pri saditvi novega krompirja! Uporabljajmo za setev le zdravo in čisto sortno seme. Gnili krompir in tisti, ki poganja bele niti (degeneracija) takoj odstranimo. Le gomolji z modrimi očmi (kali) bodo dali dober pridelek.
Skrbimo pravočasno za sadike o-staîë povrtnine, 'da bomo plan ne ¡sarmo dosegli, temveč tudli presegli.
Končno opozarjamo naše kmetovalce, da je prispela nova pošiljka semenskega čebulčka. Cas setve ie še! Čeravno mato pozno, je še vedno čas sejati semenski grah. V zalogi imamo semena najboljše kvalitete iz Holandske (Čudo Kelve-don, Alaska, Mali provençal). Te semenske vrste bodo odkupovale naše zadruge suho zrnje (seme) po ugodnih cenah.
TRAVNISTVO: Problem prehrane naše živine postaja iz leta v leto vse bolj pereč zato moramo sejati čimveč krmilnih rastlin (detelje, lucerne). Čistimo travnike in branajmo jih s travniško brano, da odstranimo z njih mah in poravnamo krtine.
VINOGRADNIŠTVO: Nadaljujmo iz okopavanjem in gnojenjem vinogradov. Ta opravila so pri nas zelo zaostala in ne smemo se čuditi, če nam Vinogradi ne dajo takega pridelka, kot bi nam ga morali dati. Sedaj je čas, da uničimo razni mrčes, ki prezimuje v razpokah starega lesa. To napravimo najbolje tako, da z žično ščetko ostrže-mo lubad in potem namažemo deblo s kakšnim razkužilom. Trte morajo biti obrezane in povezane. Vsa ta dela maramo izvršiti preden začne trta poganjati, ker sicer črpamo trti p!o nepotrebnem njene moči.
SADJARSTVO. Skrajni čas je, da odstranimo iz sadovnjakov stara in bolna drevesa ter odžagamo vse nagnite, suhe in nepotrebne veje in divje poganjke, da drevje očistimo maha in lišajev ter da ga
poškropimo proti škodljivemu mrčesu in boleznim.
Istrski Okrožni ljudski odbor je izdal odredbo in navodila o škropljenju sadnega drevja in o precep-lijevanju starih nerodovitnih dreves in dreves slabe vrste. Cepiče moramo vzeti od krepkih in zdravih dreves, ki dobro rode.
Iz Slovenije smo dobili lepo število sadnega drevja. Sedaj je čas, da si sadike nabavimo in posadimo. Sadimo nove sadike na mesta, kjer še ni raslo sadno drevje, ker stara drevesa pustijo zemljo izčrpano in bolno.
KLETARSTVO. V kleti moramo v tem mesecu pretočiti vino, kljub temu, da smo ga pretočili v decembru ali januarju. S pretakanjem odstranimo dnožje, ki se je ločilo od vina v zimskem času. Vino ne sme spomladi prevreti s temi odpadki, ker je nevarno, da sie dnožje vzdigne in vino pokvari. Ako vino vsebuje preveč žvepla, ga moramo pretakati na zraku, to ise pravii ne po črpalki, temveč po starem načinu, da teče vino skozi pipo v posodo.
Posebno skrb maramo posvetiti polnjenju isodov, da se na površini ne napravi vinski cvet in, da se nam vino ne skisa.
Odstranimo iz kleti poljske pridelke in osltali material, ki zelo kvarno vpliva na kakovost vina.
Tudi čebelarstvo se uoi pri eas razvija
Pomlad je prišla v deželo. V panjih je oživelo. Matica je začela pridno odlagati jajčeca, iz katerih ise budi novo življenje. Čeprav v našem okrožju čebelarstva ne zavzema mesta, ki mu pripada, bomo podali našim pionirjem-čebelarjem nekaj navodil in nasvetov.
Predvsem maramo omeniti, da so ravno prvii pomladanski meseci najbolj nevarni za obstoj čebelne družine. Čebele v zimi ne porabijo toliko medu kakor zgodaj spomladi.. To je povsem umljivo. Matica začne še pred 'glavno pašo ¡od-iliagiati jajčeca in čebele delavke uporabijo velike količine zimske zaloge mediu za prehrano novega naraščaja. Torej prva skrb čebelarja v marcu je, da ugotovi, če ima panj dovolj hrane. Najbolj prikladna hrana za zalego ije — med. Vsaka špekulacija s 'sladkorjem na račun medu za prehrano zalege ¡se bridko maščuje. S sladkorno raztopino redimo lahko le odrasle čebele ne p(a zalege.
Posebno začetnike opozarjamo, naj ne pregledujejo preveč panjev, dokler se zrak ne ugreje. Odeje s panjev ne smemo ¡odstraniti vse do konca aprila, ker je nevarno, da se zalega prehladi in tedaj je j olj. Z druge strani je še vedno velika razlika med dnevno in nočno toplino. To raziliko mara. preprečiti odeja in skrb, da se panji ne odpirajo brez potrebe. Ce v ¡panju znižamo toplino, porabijo čebele za ¡ogrevanje panjev več medu in to gre Vse v škodo življenja v panju.
V marcu se čebele očistijo zimskega blata. V času čiščenja (pra-šenja) mora čebele opazovati, kako je s panjem. Z železno ogrebal-ko očisti dno panja in pri kontroli zimskih odpadkov lahko ugotovi, če 'imajo čebele d«vdl|j' hrane, če se je v panju pojavila bolezen ali če panju manjka matica. Večkrat ugotovimo med odpadki bele kristale medu. To pomeni, da panju primanjkuje vode. Ce se čebele pri ¡izletu ne atrebijo temveč se žalostno in leno vračajo iz poleta nazaj
V	panj, pomeni, da so »zapečene«.
V	tem slučaju jim lahko pomagamo, če jim dodamo v mlačni vodi malo raztopljenega medu, kateremu smo dodali pol žličke grenke ¡soli.
Ne trpimo v čebelnjaku ¡slabičev. Slabiče moramo združiti ali ¡pa ojačati,. Ako ima čebelar res nekaj močnih družin z obilno zalego, lahko vzame močnemu panju sat zalege in z njim ojača šibkejšo družino. To operacijo pa napravimo v toplem času, ko je večina čebel na paši,_ Panju, ki ¡smo vzeli sat zalege, stisnemo ostalo satovje, da gnezdo ne ostane prekinjeno. Prazen sat slabiča pa položimo ob strani gnezda močnega panja.
Se na nekaj moramo opozoriti naše čebelarje posebno začetnike. Panj moramo pitati (krmiti) vedno zvečer in to tako, da položimo v panj toliko hrane (razredčen med ali .sladkor) kolikor ga čebele v noči porabijo. Tudi sat napolnjen z medom vedno pOložimol v panj’ zvečer, ko ni več čebel zunaj. Zelo ¡nevarno je pred panje pokladati med ali sladkor.
Z naraščajočo toploto oživijo vešče in drugi škodljivci, kii se poskušajo v panju ugnezditi. Zelo izpostavljeno je nezasedeno satovje. Pri tem pa moramo paziti, da nam vešče ne napadejo prazno satovje v shrambah. Razvoj raznih škodljivcev v shrambi preprečimo z žveplamjem panjev.
Ne smemo odlašati s pripravo novih panjev za sprejem prvih roj-cev. Stare panje pravočasno očistimo in dobro zažveplajmo, da v morebitnih razpokah uničimo razni mrčes, ki bi se v nasprotnem slučaju ugnezdil v panjih.
Dr. J.
Prvič v svoji zgodovini ima slovensko ljudstvo v Koprščini .svoj list »Istrski tednik«, v katerem si bo naše ljudstvo samo piisailo svojo zgodovino v svojem jeziku, kar mu je do sedaj bilo nemogoče. Vsi nasprotniki našega ljudstva od »Se-renissime«, predstavnikov katoliške cerkve alta škof Samtin, vsa obalna mestna buržuaziija s svojimi najbolj zagrizenimi izrodki v fašističnih srajcah so onemogočali našemu ljudstvu, v tem kotičku slovenske zemlje, da piše in da se izraža v svojem jeziku. NaSe ljudstvo je zaradi tega bojevalo ostro borbo s svojimi nasprotniki, ki traja že nad 1400 let. V zadnjih letih, od fašističnega napada na Marezige 1921 leta pa do zmage v ljudski revoluciji, pa je ta borba dosegla svoj vrhunec.
Prišla je ljudska oblast, ki j‘e dala našemu ¡ljudstvu svoj časopis, ki naj bo izraz vsega življenja tega, ¡skozi .stoletja trpečega in svobodoljubnega 'ljudstva.
Naše lijudstvd je .bilo vedno izpostavljeno krutemu zatiranju in izkoriščanju. Nenasitna mestna burž-oazija, trgovci, zelenaši in veliki zemljiški posestniki, -n si vedno bolj lastili zemljo naših delovnih kmetov in širili svojo posest od obale proti notranjosti .slovenskih vasi.
Ko 'so prišli v Koper prvi slovenski intelektualci, profesorji slovenskega učiteljišča, iso ti začeli misliti, kako bi iztrgali istrskega kmeta’ iz krempljev izkoriščevalcev.
Vzporedno z nacionalnim prebujanjem se je začelo z organizacijo zadružništva, ki je imelo v svojem ¡začetku le socialni obrambni značaj, Vsekakor pa nacionalni program: iztrgati ¡slovenskega človeka iz rok mestne italijanske buržoazne.
Leta 1881 iso se zbrali pod vodstvom profesorjev dr. Vekoslava Spinčiča in Matka Mandiča v Kopru rodoljubi, ki so sklenili, da bodo ustanovili prvo slovensko zadrugo: Hranilnico in poisoiilnico. Toda stvar ni šla tako lahko od rok kakor gre danes, ko imamo ljudsko oblast. Takrat ie trajala borba z oblastjo, ki je bila v rokah italijanske in nemške buržoa-zije, tri leta', predmo je bilo dovoljeno ustanoviti zadruge. Končno je že leta 1884. bila registrirana Koprska posojilnica in hranilnica, ki ie začela orati ledino na zadružnem polju v Kopru in je dosegla krasen in zavidljiv razmah, ki pa
ga je uničil fašizem. Zadruga je bila dokončno likvidirana 1. 1944., ko so razni fašistični komisarji, Ki so vodili likvidacijo, zapravili zadnjo stotinko njenega imetja.
Ta zadruga ni bila samo prva slovenska zadruga v Koprščini temveč sploh prva zadruga, ki se je ustanovila na tem nzemliu. Uspeh, ki ga je pokazala v obrambi gospodarskih interesov slovenskega kmečkega človeka, je dal pobudo za ustanovitev še cele vrste druigih zadrug kot na primer: v Dekanih, Sv. Antonu, Pobegih, Marezigah, Šmarjah, Kortah. Vanganelu, Sečalu, Sv. Luciji in še drugih vaseh tedanje Koprščine, ki so ¡sedaj izven Koprskega okraja.
Vise te zadruge so dosegle lep razmah in so v nekaj letih res iztrgale našega kmeta iz rok italijanske buržoaziie ter mu dale možnost, da je zopet prišel do svoje zemlje in se kot lastnik pojavil pred .samimi mestnimi vrati obalnih mast.
Toda silo razmer in ker v kapitalistični družbi ne more biti drugače, ,so te ¡zadruge s svojimi finančnimi viški podpirale razvijajoči se slovenski kapitalizem, bi je postajal nevaren tekmec italijanskemu kapitalizmu.
Ko je videla veliko moč našega ljudstva', se je italijanska buržoa-zija ustrašila in zato je po priključitvi naših krajev k Italiji, postala nad naše zadruge fašistično zver, ki ni izbirala .sredstev za uničenje naših zadrug. Vse razen Kmečke hranilnice in posojilnice v Pobegih, ki je edina preživela fašistično dobo je doletela ista usoda.
Tudi še druge vrste zadrug so bile 'Ustanovljene po naših vaseh, toda se niso obnelslle, ker so zadele na interese domačih slovenskih trgovcev, premožnejših kmetov in gostilničarjev. To so bila razna Konzumna društva po vaseh: V Dekanih, Pobegih, Vanganelu, Gažomu itd. Na vodilna mesta v teh društvih .so ise vrinili ljudje, ki niso ,.imeli interesa, da bi te vrste zadruge uspiele, zato so ¡storili vse, da so čimiprej propadle. Vzdržalo je samo Konzumno društvo v Pobegih.
Edino predvojno zadružništvo pri nas, ki je res doseglo dobre uspehe je bilo kreditno zadružništvo.
Toliko o predvojnem zadružništvu pri nals, v prihodnji številki .se bomo dotaknili razvoja novega .in pravega zadružništva.
S.	C.
m:iimtu!!ii!mmimniií:fi!ii;;HHFHm¡imnímM!H[Hi¡mii»riimmim:iti¡tmrmiininimiiiMmiim¡mimnTiiininmiiíniMmm:iinintiri!iMmititi»ft .......................................
Preteklo leto 'je 'bila po vsej Istri izredna isUša. 2e v zimskih mesecih je zemlja prosila in prašila dežja, da bi mladim kalečim rastlinicam vsaj malo pomagala, ker so že kar omahovale od velike žeje. Mlade koreninice so prodirale v globino lin iskale v nižjih plasteh, toda zaman. Vode tam ni bilo, tudi če bi -jo iskal z atomsko svetlobo. Prvi grah je tako šel po zlu, ali kot ,p<o domače .pravijo ¡Istrani — malamente. Tudi druga zelenjava je zelo 'trpela. Vztrajale so le češnje, breskve in trte. Ko pa so prišli vroči ¡poletni meseci, je tudi trtam začela presti slaba. Zaman so rile korenine v ¡globino posebno po visečih legah. Tudi v globini so naletele na vroče in razgrete plasti kot v peči. Žalostne so bile trte — matere p-o brežinah pod Pomjanom, Smarjami, v Gažon.u, nad dolino Pastorana, v Tribanu 'in ¡še dnuigiod po okraju, ker niso mogle pošiljati svojim otrokom —•
Postal /e	no
grozdom dovolj vode. Grozdi-otroci bi ¡se bili radi debelili in zbirali v isvojih okroglih .sodčkih vedno več tistega ¡sladkega soka, da bi bili tako 'ZadaVolili vinogradnike, ki so pač 'za-to okopavali, gnojili, obrezovali in škropili trte.
No, za vse težave, ki so se iz dneva v dan večale, ni bilo mogoče pripisati —’ krivde ljudem. Pač. Toda me isedaj živečim. Nekdaj pred več stoletji v Istri ni bilo tako. Na naš današnji račun in škodo so nekdaj dobeisedmo — slekli to naštel Istro — bemečaimski roparji. Polsekalii ¡so krasne hrastove gozdove, 'Odpeljali debla in jih zabili tam nekje ob obali Jadranskega morja kot temelje za novo mesto! — Benetke. Zato danes Istra trpi zaradi suše, trpi zaradi burj-e, trpijo vse kulture in trpijo ljudje.
To ®em ugotavljal lani v ¡jeseni ob obisku ene izmed naših kmečko obdelovalnih zadrug. Bilo je prav po prvem idatnejšem deževju, ko se je zemlja vsa sproščena oddahnila od zadoščenja zaradi padlega dežja. Tam ¡nad Vanganelsko dolino sem se ustavil. Vso mojo pozornost je pritegnila nase klokotajoča voda, ki je skozi gosto fcrsje vsa umazana počasi lezla proti morju.
To je bila1 za vise vinogradnike in poljedelce — pesem novega, oživljenega življenja. Kako je vsa narava dihala im vsrkavala vlažnost padlega dežja. Se je bila v zraku polno sledov dežja in vlage. Težki — raztrgano — kopasti oblaki ¡so -na vzhodni strani še vedno zakrivali nebo. Tam na zapadu pa je svetal pas 'jasnega neba ozna-
njal, da bo jutri znova sonce. Po trtah, češnjah, breskvah in visokem trlsju ise -je v zahajajočem soncu blestelo nia milijone vodnih kapljic in metalo izbrušene mavrične barve na globoke brazde, ki jih je že oral traktor tam v dolini. xxxxxx
Zakaj sem tako in ne drugače napisal o suši in težko pričakovanem dežju? Da ise bolo lažje razumeli v tem kar bom še povedal.
Suša pomeni dolgoletno zatiranje naše miselnosti in vseh drugih človeških pravic od s.trani fašizma. Pa smo partizani pregnali vse to z našo — oboroženo nevihto. Zjasnilo se je nad vso Istro, ki danes dela in gradi tako velike stvari, kot j'i hni nikoli poprej.
Ena takih velikih gradenj so kmečko obdelovalne zadruge. Fra-v
o rasti in razvoja ene izmed takih zadrug bom v naslednjem nekaj povedal.
Kmečko obdelovalno zadrugo v Pučah poznajo danes ne samo v našem okrožju, ampak tudi izven okrožja, kot eino najboljših. Uspehi, ki ¡so jih dosegli ti zadružniki, so zelo veliki in vzbujajo pozornost kmetov, ki so še izven zadruge tudi po oddaljenih krajih.
Pa mi' šilo vse samo in gladko kot pio mizi, tudi Pučariskim zadrugar-jem ne. Niti od daleč. Zgodovina ustanovitve govori, da je bilo v začetku le osem tovarišev-partiza-nov, ki ¡so odločno začrtali pot v novo življenje. Bili so oboroženi borci v gozdovih in so pomagali izganjati okupatorja. Ko so odložili orožje in ise znova razgledali po opusitošenih domovih in zapuščenih vinogradih, iso zavihali rokave in začeli drugi del borbe. Pri tem pa jih je ¡stalno vodila misel na za-(Nadaljevanje na 7. strani)
¡¿lepite £iudske tehnike v našem okraju
Dne 8. marca je bilo prvo posve- ra in združuje razne talente, ki nu-tovanje članov Ljudske tehnike iz di vsem ljudem možnost tehničnega posameznih iniciativnih odborov v izobraževanja. Pot v to organizaci-Kopru. Na tem posvetovanju je se- jo je odprta vsakemu delovnemu kretar Okrožnega odbora Ljudske /človeku. Ljudska tehnika nudi ši-tehnike imel referat, ki ga zaradi roke možnosti tehnične izobrazbe važnosti objavljamo skoraj v celoti, na raznih delovnih področjih.
Vsem nam je jasno, da se tehnika Poglejmo njene glavne panoge: v sVetu razvija in napreduje z ve- V sekcijo avtomobilizem in moto-likanskimi koraki, toda ne povsod ciklizem je lahko vključen vsak dr-enakomerno. Tehnična zaostalost se žavljan ne glede na spol, stan ali opaža tam, kjer so bile države med starost (razen mladine do 14. leta), drugo svetovno vojno najbolj pri- V tej fcekciji se lahko nauči o delo-zadete, posebno pa še tiste države, vanju eksplozivnih motorjev prav ki so vodile narodno osvobodilno v podrobnosti poleg tega pa tudi borbo- Ako pogledamo naše ozem- praktičnega opravljanja vozila. Ta-lje pregaženo od fašizma, kulturno ko lahko postane šofer in to brez in tehnično izropano, vidimo da je posebnih težav in zamude delovne-skrajni čas dvigniti tehnični nivo ga časa, ker so teoretična predava-našega ljudstva in mu vsestransko nja v popoldanskih ali večernih pomagati pri njegovih naporih za urah. S tem, da postaneš šofer, za-dosego uspehov in zmag na tehnič- dostiš svoji želji in istočasno kori-nem polju.	stiš skupnosti s svojim znanjem.
V zadnjem čas'u se vse pogosteje Ne moremo pa govoriti samo o sliši beseda «Ljudska tehnika» pa šofiranju, imamo tudi druge panoge naj si bo to na ulici, v kavarni, v kot pomorsko brodarstvo. Pot tem delovni kolektivih, šolah ali kjerko- imenom razumemo: Brodarsko moli. Povsod se oglaša ob tej besedi delorstvo, konstruiranje in gradnja v ljudeh, posebno pa še v mladini kajakov in jadrnic. Jadranje je naj-želja po znanju, želja obvladati raz- lepši šport našega sinjega morja, na tehnična sredstva, stroje motorje, avtomobile, spoznati konstrukcije letal, jadrnic itd. Človek želi prodreti v privlačnost znanosti.
Stremi po tehnični izobrazbi na vseh poljih pri razvoju tehnike. Lahko se vprašamo, koga naj zanima konstrukcija jadralnega ali motornega letala, koga naj zanima, kako s'e upravlja z mehanizmom avtomobila ali motorja. Ce opazuješ potnika v avtobusu, vidiš, da vsi nekako spoštljivo gledajo mirni in odločni obraz šoferja. Tako na eni sami vožnji opaziš, da potniki gojijo do šoferja neko spoštovanje. Poleg avtobusov imamo še mnogo drugih motornih vozil, katera morajo ravno tako imeti svojega vodnika. Zaradi dejstev pa nam je jasno, da tega kadra primanjkuje naši oblasti, zato bomo stremeli za tem, da izučimo čim večje število šoferjev.	NA KROŽKU LJUDSKE TEHNIKE POD JADRALNIM LETALOM
ponosnim in radosti polnim nasmehom odgovori, da se ljudem, ki se še niso dotaknili «neba» ne more povedati kako lepo je v zračnih višavah s‘redi vetrov in oblakov.
Pa poglejmo še eno panogo LT: to je foto in kinoamaterstvo. Pri tem se ljudje spoznajo z optiko in precizno mehaniko ter nauče gledati in ceniti našo lepo domovino. Nadalje s svojimi posnetki, dokumentirajo našo izgradnjo in napore delovnega ljudstva v borbi za socializem.
Kot peta panoga LT pa je radioamaterstvo. Ko govorimo o radiu poglejmo, kako velikanski skok je napravila radiotehnika ravno v zadnji svetovni vojni: n. pr. odkritje in uporaba radarja. To je aparatura, lahko rečemo oči, ki ne poznajo nobene teme in megle. Radar je odigral v tej vojni veliko vlogo v avi-jaciji i nmornarici. Radiotehnika predvsem zanima mladino, zato ji moramo nuditi možnost, da se teoretično in praktično usposobi v tej stroki.
Poleg vseh navedenih panog obstojajo tako imenovani klubi tehnike. Naloga teh je, da povezuje članstvo nekega obrata v posamezne krožke in to v okviru podjetja. Ako je n. pr. podjetje mehanično se tam lahko osnujejo: krožek varilcev, krožek električarjev, strojni kro-
Bili so časi, ko niso imeli naši ljudje možnosti, da bi se tehnično vzgajali, pač pa je bilo obratno. Naš narod je bil zatiran in vedno izkoriščan od tujega kapitala. Našim inženirjem in tehnikom niso bili priznani razni izumi in konstrukcije. Zato so razni talenti žalostno propadli, ali pa so jih «gospodje» odkupili. Danes pa je pri nas drugače in so s pomočjo ljudske oblasti široko odprta vrata na poti k znanosti vsakemu poštenemu državljanu!
Največ pozornosti pri tehnični vzgoji se polaga naši mladini. Ravno LT je tista organizacija, ki zbi-
Ena izmed naslednjih panog je letalstvo. Sem spada: Letalsko modelarstvo, ki nudi naši mladini zdravega razvedrila pri konstrukcijah in spuščanju modelov, nadalje je jadranje, ki nudi izvanred-ne užitke pilotom, ki jih tudi sami vzgajamo. Zamislite si, kako lepo je leteti z avijonom brez motorja tisoč ali dvatisoč metrov visoko. Kakor galeb se nam zdi to letalo, ki jadra brez ropota in izvaja razne akrobacije, da se človeku ježijo lasje ob pogledu na takšno drznost. Ako pa vprašate pilota-jadralca kako je kaj v takih višavah, vam s
žek itd. Naloga kluba je, da pritegne v svojo sredino razne novotarje udarnike ter zbira najboljše talente in jih dviga, stremi za raznimi izboljšavami in novimi izumi.
Klub tehnike mora biti v najtesnejšem sodelovanju z upravami podjetij, pomagati jim mora pri delu in reševanju raznih problemov.
Da pa pri vsem tem ne pozabimo naših najmlajših pod 14 let starosti, pa imamo zanje tako imenovane «postaje mladih tehnikov» in to v glavnem po šolah. Tu se Paši pionirji že spoznavajo s tehniko in rešujejo osnovne tehnične probleme v
okviru navedenih panog. Na ta način s'e naša mladina usmerja v poklice ob razvedrilu in zabavi.
Ljudska tehnika je množična organizacija, ki zbira svoje člane iz delovnih vrst vsega ozemlja, jih vzgaja s tehniko in jim pomaga obvladati tehnična sredstva, posebno v letalstvu, avtomobilizmu in motociklizmu, brodarstvu, foto in kino-amaterstvu in radioamaterstvu.
S svojim delom pomaga LT pri dvigu ravni tehnične kulture našega ljudstva, pri krepitvi enotnosti za čim uspešnejšo izpolnitev našega enoletnega plana.
Svojo dejavnost razvija v tesnem sodelovanju z drugimi množičnimi organizacijami in ustanovami po načelu Ljudske fronte. Organizacija LT mora prodreti povsod, kjer ljudje žive v kolektivih in delajo pa naj si bo z najmodernejšimi stroji ali najprimitivnejšim orodjem.
Vsaki delovni kolektiv in vsaki posamezni član skupnosti mora spoznati in vzljubiti tehniko, kajti le s skupnimi močmi bomo lahko prodrli iz teme tehnične zaostalosti in se dvignili na visoko kulturno stopnjo. * i
FIZKULTURA
PROLETER-	KLADIVA (00)
PRVI USPEH PROLETERJA VČELJU
Nedeljsko srečanje Proleterja v Celju proti tamkajšnjemu Kladi-varjui je dokazalo, da bo naša enaj-storica, killjuto še mnogim pomanj-kiljnivasltiim zaradi neenotnega treninga, dabr.0 predstavljala našo cono v I. ligi nogometnega prvenstva LR Slovenije.
Pr dl eter se je kljub temu, da je bil takorekoč sestavljen pol ure pred pričetkom prvenstva samega, v Celju dobro izkazal.
Naši nogometaši nimajo še prave povezave med seboj, primanjkuje jim treninga. V prvi prvenstveni tekmi pa so Vse te pomanjkljivosti nadoknadili s trdno voljo in prepričanjem v zmago.
Vsi so hvale vredni. A vendar izmed viseh še prav posebno pohvaliti štiri igralce, ki iso se s svojo borbenostjo in tehniko dvignili prav gotovo nad ostalimi. Ti so: Manizin, Da-nev, Larenzutti in Smi-lovič.
Tekma, kateri je prisostvovalo nad 3000 gledalcev, se je začela ob
15.	uri.
Pred pričetkom tekme je predsednik MLO Celje pozdravil koprsko moštvo ter mu podaril v spomin lepo sliko mesta Celje.
Moštvi sta nastopili v teh postavah:
PROLETER: Manzin, BenvetnutI, Darnev, Lenarduzzi, Lorenzuttl, Lovrenčič, Zacchigna, Chicco, Giraldi, Smilovič in Karfooljanovič.
KLADIVAR: Klanjšek, Tomšič II, Dobrajc, Caier, Tomšič I, Bernard, Belcer, Firm, Posinek, Marinček in Dolinšek.
Sadnik: Jančič iz Maribora.
Že takoj v pričetku so ¡si skušali Celjani z neprestanimi napadi svo-
jega navala priboriti zmago, Vendar jih je naša obramba z mačjim vratarjem Manzinom vedno odbila. Z nelšltevilnimi streli iz vseh pozicij' sO skušali doseči gol, a Manzin je vse žoge odlično ubranil. Prvi polčas se je končali z rezultatom 0:0, kljulb temu, da je bala premoč na strani Celjanov, ki pa te izaradi naše odlične obrambe, niso mogli' izkoristiti.
V drugem polčasu so pa Istrani prešli odločno v napad in že v 7. minuti je po lepi kombinaciji srednji napadalec Giraldi dosegel gol ,za Proleterja. Odslej so rdeči (Pro-leter) prodirali in ustvarjali nevarne .situacije za Celjane, ki jim pa niso prinesle nobenega uspeha. Proti koncu tekme so pa Celjani zopet prešli v protinapad in v 41. minuti jiim je uspelo izenačiti stanje z desnim krilom Belcer jem, ki je bil prav gotovo njihov najboljši igralec.
Igra se je tako končala' z rezultatom 1:1 v zadovoljstvo obeh enajst or ic.
Med Celjani so .se poleg že omenjenega Belcerja izkazali tudi Ca-ter in Tomšič I.
Prvi uspeh našega »Proleterja« nam je porok, da se bodo naši nogometaši v bodočih tekmah še bolj izkazali, zato jim kličemo: naprej. V nove zmage!
P. S.
VOZNI RED ZA POTOVANJE V KOPER IZ LJUBLJANE IN OBRATNO
Odhod vlaka iz Ljubljane ob 5.30
i 14.30 — prihod V Divačo prvega laka ob 8.50, drugega ob 17.40. Ta-oj avtobusna zveza za Koper, in
(Nadaljevanje s 6. strani)
drugo. To /misel isa začeli prenašati tudi med vaščane, ki /niso bili nič kaj zadovoljni. Bilo je to nekaj novega v gospodarskem razvoju našega kmeta, ki je bil vajen razdrobljenega in individualnega obdelovanja zemlje. Toda osem pionirjev, osem novih /ljudi, ki so v borbi spoznali pot nadaljnjega razvoja gospodarstva, je neglede na Vse ovire postavilo temeljni kamen novemu zadružnemu življenju v itfsem okrožju. Z odločno kretnjo so vrgli od sebe in iz -sebe vse, kar je bilo še starega in ustanovili kmečko obdelovalno zadrugo. Puče iso tako postale predmet pozornosti in razgovorov po vseh bližnjih in dal j nj ih vaseh.
xxxxxx
Kako pa so na to gledali drugi kmetje v vaisi sami? Eden tako, drugi tako. Dejstvo je, da je po treh 'letih ta zadruga narasla v močno socialistično skupnost, ki šteje danes nad 60 družin s 300 člani
Poznal sem tam blizu tovariša, ki ga bom tu imenoval Toni. Bil je aktivist med borbo, toda za za-
drugo se ni mogel odločiti. Že ob prvi obletnici ustanovitve sem ga srečal in povprašal, če je tudi on že postal član zadruge. Nekako nezaupanj me je ošvigntl s pogledom in dejal: »Kako pa naj stopim v zadrugo, ko pa delajo toliko napak.«
Zdaj sem se začudil jaz. Nisem mogel verjeti, da mi bo stari aktivist tako odgovoril. Ko je Toni to opazil, je začel praviti kaj ie vse narobe v novi zadrugi in kako 'bi morali delati, da bi šlo prav.
»P!a b.i bila tvoja dolžnost, da bi te napake s sodelovanjem pomagal odpravljati,« sem mu dejal. Nič več ni bul pri vodji za nadaljnji razgovor, zato sem ga- pustil 'in odšel naprej.
Večkrat sva se potem še /srečala in tudi ob drugi in tretji obletnici ustanovitve zadruge. Ob zadnjem srečanju pa sem mu ves vesel stisnil roko in voščil: «Tovariš Toni, pozdravljen ti in vsa družina kot član rnočne zadružne .skupnosti v Pučah.«
Bil je presenečen, kje da sem zvedel o njegovem pristopu.
»Vedel sem, da boš prej ali pozneje postal Slan,« sem mu odgo-
voril. »Alii bi si mogel predstavljati .tako raist v kraju, kjer si začenjali netiti upor proti fašizmu, brez tebe? Radoveden sem, samo kaj so bili vzroki, ki so te prej držali naziaj in za kar si sedaj vstopil.«
Vtsedila sva se za mizo, kjer mi je ob kozarcu dobrega vina povedal, kako je 'pričakoval, da bo zadruga že prve dni prinesla olajšanje. Tega pa ni bilo opaziti. Polno pa je bilo napak, še več pa težav. Teh se je ustrašil. Mislil je, da bo
Toda — — — !
Zadruga i.e klljulb napakam, oviram in težavam, ki so prihajale tudi od strani nekaterih vaščanov, napredovala. Dobila ie traktor, prevozni tovorni avtomobil, zgradila zadružni dam in nabavila še polno drugega orodja. Tiha želja, da bi postal tudi on zadružnik, je Tonija vedno pogosteje zasledovala. Ni mogel več zdržati in je nekega dne odšel k predsedniku Benčiču ter mu izrazil svojo željo: »Aiii bi sprejeli tudi mene V zadrugoq«
Veis vesel mu je tov. predsednik stisnil roko: »Pozdravljen Toni, novi človek. Zadruga te je že zdavnaj čakala.«
Prvo delo, ki ga je Toni opravil je bilo, da je šiel na njivo, kjer je popravljen traktor oral globoke brazde za novi vinograd. Vse, kar je bilo še starega v njem, je že prva brazda zasula. Čutil ,se .je zelo olajšanega ob tej ugotovitvi. Tako lepo mu je bilo pri srcu, ko je poslušal tisto pritajeno šumečo pesem brazde, ki jo je lemež izpod-rezoval In deska obračala. To je bila zanj tista' nova melodija, ki je prej ni občutil. Bila je pesem novega človeka, — zadružnika, ki se je 'Sprolstil in odvrgel vse staro in z odločnostjo moža stopil v vrste — graditeljev socializma.
Tudi jaz sem /se poslovil od tovariša Tonija s krepkim stiskom roke.
■Ustavil sem se nad vasjo in pogledal na nasprotni breg, kjer je traktor preoravail star zapuščen pašnik. Njegovo klopotanje in zadovoljstvo tovariša Tonija je od nekje priklicalo tele vrste:
Se v tns.iu voda tiho šumota, ■odnaša v morje vso umazanijo, Na njivi 'traktor novi klopota, in poje bolijših časov melodijo.
P. A. Ogarev
sicer: za prvi vlak — odhod avtobusa iz Divače oto 9, prihod v Koper ob 10.45, kjer imajo potniki redno avtobusno zvezo za Portorož vsaki dve uri. Odhod avtobusa, to je zveza za vlak, ki prispe v Divačo ob 17.40, je takojšen, ker prevzame potnike redna avtobusna linija Ajdovščina—Koper. Prihod tega avtobusa v Koper ob 20. v Portorož ob 21. Odhod iz Portoroža ob 2 zjutraj, iz Kopra ob 2.45, prihod v Divačo o.b 4.45, kjer je nato zveza z torzom vlakom za Ljubljano ob 4.55.
Naročajte
»Istrski tednih«
OBVESTILO KMETOVALCEM Prispelo je sadno drevje! Obveščamo naše kmete, da smo dobili iz Slovenije večje število izvrstnih cepljenih dreves: breskev, hrušk, jabolk in orehov.
Vsak interesent naj se obrne na krajevni ljudski odbor do kmetijskega referenta kjer bo lahko dvignil sadike. Kmetje pohitite, ker je za sajenje že zadnji čas.
kandidate pbedtaaaihe naiM^le farne za socializem
/
Volivne enote v koprskem okraju
ODLOČBA
Okrajna volivna komisija v Kopru je na svoji seji dne 8. marca 1950, glede na razpis volitev odbornikov Okrajnega ljudskega odbora Koper, ki s'e bodo vršile dne 16. aprila 1950 in odločbo glavne volivne komisije v Kopru z dne 6. marca 1950 o številu odbornikov, ki se volijo v posameznih krajevnih (mestnih) ljudskih odborih, ob upoštevanju navodil Izvršilnega odbora okrajnega ljudskega odbora, Kopel- z dne 8. marca 1950, na osnovi 12. člena odloka o volitvah odbornikov okrajnih ljudskih odborov z dne 26. februarja 1950
ODLOČILA:
Zaradi izvedbe volitev odbornikov Okrajnega ljudskega odbora, Koper, določenih za dan 16. aprila 1950, se področje krajevnih (mestnih) ljudskih odborov okraja Koper razdeli na volivne enote in sicer:
1.	KLO — ANKARAN se deli na
dve volivni enoti:
1.	volivna enota . obsega zaselke: Sv. Nikolaj, Gordija, Debeli rtič,
Gažel, Beneša, Valdoltra, Kavar-jola — voli enega odbornika.
II.	volivna enota obsega zaselke: Ankaran, Bonifika, Kolombini, Bučarji, Sv. Katarina — voli enega odbornika.
2.	KLO — BERTOKI - Sv. TOMAŽ se deli na tri volivne enote:
I.	volivna enota obsega zaselke: Bertoki, Arijol, Arijol-Križ, Laza-ret-Rižana, Prade, Sermin — voli dva odbornika.
II.	volivna enota obsega zaselke: Sv. Tomaž, Sv. Mihael, Pompejan
—	voli enega odbornika.
III.	volivna enota obsega zaselke: Skocijan, Postaja, Draguči, Pokopališče — voli enega odbornika.
3.	KLO — BORŠT se deli na dve volivni enoti:
I.	volivna enota obsega zaselke: Baratali, Boršt, Zankoliči, Cimitev, Glem, Jesika, Skrljevci, Hrpelci-Ju-rinčiči, Kočije, Labor — voli dva odbornika.
II.	volivna enota obs'ega zaselke: Topolovec, Hrvoje, Žrnjovec — voli enega odbornika.
4.	KLO — CEZARJI - POBEGI se deli na dve volivni enoti:
I.	volivna enota obsega zaselke: Cezarji, Karankovec, Simiči, Žnidarji — voli enega odbornika.
II.	volivna enota obsega zaselke: Bržani, Cikuti, Kortina, Kostanjevo, Pobegi, Porton, Prade Rošeta
—	voli dva obornika.
5.	KLO — DEKANI obsega eno volivno enoto z zaselki: Cepki, Dekani, Miši, Mlini, Postaja, Santini, Sv. Nedelja — voli tri odbornike.
6.	MLO — IZOLA se deli na 15 volivnih enot:
I.	volivna enota obsega: Sv Simon, ul. M. Moro, ul. Dante Alighieri — voli enega odbornika.
II.	volivna enota obsega: ul. XX. septembra, Industrijska ul., ul. Ros sini, Gorkijeva ul., ul. Cairoli, ul. Carducci, Kardeljev trg (Trg Cavour) — voli enega odbornika.
III.	volivna enota obs'ega: Postajno ul., ul. Marconi, ul. Svobode, ul. Edmondo de Amicis, ul. C. Battisti
—	voli enega odbornika.
IV.	volivna enota obsega: ul. A. Mura, Trg padlih, ul. A. Volta, ul. Gambini, ul. Zustovich, ul. Mameli
—	voli enega odbornika.
V.	volivna enota obsega: ulico Mazzini, Trg Mazzini, Pekarsko ul., ul. Oberdan, Gasilsko ul., uličico Porte, Beneško nabrežje — voli enega odbornika.
VI.	volivna enota obsega: Šolsko ul., ul. sv. Katarine, ul. Besenghi, ul. del Viario, ul. Silvio Pellico, ul. Gambini, ul. L. da Vinci, ul. Vascot-ti — voli dva odbornika.
VII.	volivna enota obsega: ul. Man-zioli ul. Traverso, ul. Bonio, uličico Egidio — voli dva odbornika.
VIII.	volivna enota obsega: Tovarniško ul., ul. Scoglio, ul. Zama-
rin,	ul. sv. Petra, Trg Duomo, ul. Gioberti, ul. s'v. Ivana, ul. Puglia, ul. D’Azeglio — voli dva odbornika.
IX.	volivna enota obsega: ul. Tor-rione, ul. Ettoreo, ul. P. Coppo, ul. P. Pugliese, ul. P. Ughi, ul. Bressan, Nabrežje Sauro,. ul. Stare bolnice, Dvorsko ol., Trg Lovisato voli dva odbornika.
X.	volivna enota obsega: ul. G. Verdi, ul. Fondaco, ul. Alieto, Trg Garibaldi, Nabrežje VII. Novembra, ul. Pesaro — voli enega odbornika.
XI.	volivna enota obsega: ul. Tamaro, ul. Contesini, ul. sv. Andreja, Marijino ul., ul. sv. Jerneja — voli enega odbornika.
XII.	volivna enota obsega: Vili-žan, Sv. Donat, Kanola, Pivol, Lon-čan, Cervinjan, Casadievolo, Rikor-vo, Pregavor — voli enega odbornika.
XIII.	volivna enota obsega: Rimljansko ul., Rimsko ul., Pregavor-s'ko ul., ul. sv. Jakoba, ul. G. Mat-teotti, Vodovodno ul., ul. Flavia —■ voli enega odbornika.
XIV.	volivna enota obsega: Ko-šterlag, Montekalvo, Kasanova, Li-minjan, Loret, Šared, Marčane, Ka-valjer, Kane, Basame, Salet — - voli dva odbornika.
XV.	volivna enota obsega: Bare-de, Grbec. Sv. Jakob — voli enega odbornika.
7.	KLO — KAMPEL - SALA RA se deli na tri volivne enote:
I.	volivna enota obsega zaselke: Brda, Kampel, Vergulač, Bošamarin, Grinjan — voli enega odbornika.
II.	volivna enota obsega zaselke: Salara, Paderna, Triban — voli enega odbornika.
III.	volivna enota obsega zaselke: Manžan, Trikola — voli enega odbornika.
8.	MLO -- KOPER se deli na trinajst volivnih enot:
I. volivna enota obsega: ul. Verdi, Belvedere, ul. I. Maja, ul. Spangaro, ul. C. Battisti, Trg del Tacco, ul. sv. Antona, ul. Vescovo, ul. Petronio, cesta Porta Isolana, ul. Mario Brat-ti, ul. Grižon, Trg P. Paolo Verge-
rio,	Trg G. Oberdan, ul. Biaggio — voli dva odbornika.
II volivna enota obsega: ul. Fran-cesco Trevisan, ul. sv. Gregorija, ul. sv. Gavarda, ul. Cicogna, Trg Nazario Sauro, ul. Cristoforo Co-lombo, ul. Castel Musella, ul. Santo-rio Santorio — voli enega odbornika.
III.	volivna enota obsega: Bolniško ul., Bolniški trg, Trg Carpaccia, ul. sv. Nikolaja, ul. servitov, ul. G. Muzio — voli enega odbornika.
IV.	volivna enota obsega: ul. Piag-gio, Trg sv. Marka, ul. Alberti, ul. Orazio Fini, ul. Naldini, Trg Giu-liani, Trg Bennati, ul. Saline — voli enega odbornika.
V.	volivna enota obsega: ul. Ca-legaria, Titov trg — voli enega odbornika.
V. volivna enota obsega: Marijino ul., Marijin trg, Trg Angelo Ca-lafati, ul. Šansone, ul. Marconi, ul. Tintore,. ul Parovel — voli enega odbornika.
VII. volivna enota obsega: ul. Tar-s'ia, ul. Francesco Crispi, Trg Can-dusio, ul. XXX Oktobra — voli enega odbornika.
VIII.	volivna enota obsega: ul. Tacco, ul. Madonizza, ul. Fabbio Filzi, ul. Manzioni, ul. G. R. Carli, ul. Vida, ul. Porta Maggiore, ul. Portone, ul. sv. Vittore — voli enega odbornika.
IX.	volivna enota obsega: Nabrežje Castelleone, Beneško ul., Trg Ponte, Trg Angelo della Santa. ul. G. Calagiorgio, ul. G. Basseggio, ul. Crocefisso, Steza Da ponte, ul. sv. Vida, ul. Bissa, ul. Grammaticopolo, ul. Vittorio Zupelli — voli dva odbornika.
X.	volivna enota obsega: ul. Verzi, ul. Svobode, ul. Sabini, ul. Vico Predonzani, ul. Castelleone, Trg Se-reni, ul. Umberto Bullo, Nabrežje Ernesto Giovannini — voli enega odbornika.
XI.	volivna enota obsega: ul. Pio Riego Gambini, ul. Vittorio, Gimnazijski trg, ul. Annunziata, Prehodno ul. (androna) Benedettini, ul. C. Combi, Trg sv. Frančiška, Trg Vseh svetih, Trg in ul. sv. Martina, ul. Delle Mura, ul. Delle Orti, ul. sv. Pelegrina, ul. sv. Avguština, ul. Gio-vanni Valle, ul., uličico in Trg sv. Tomaža, ul. Filippo — voli dva odbornika.
XII.	volivna enota obsega: ul. sv. Aleksandra, Levjo pot, Kapucinski trg, ul. Zarotti, Trg sv. Nazarija, Trg, ul. in Nabrežje sv. Petra, ul. Eugenio Rota — voli enega odbornika.
XIII.	volivna enota obsega: ul. sv. Elije, ul. XX. septembra, trg in ul. sv. Ane, ul. Leone D’Andri, ul. sv. Jakoba, u.l sv. Marije Magdalene, ul. Gallis', ul. Fornace, ul. Filomena, ul., uličica in Trg sv. Andreja, Pekarsko ul., ul. sv. Lovrenca, ul. Della Rotonda — voli dva odbornika.
9.	KLO — KORTE se deli na tri volivne enote:
I.	volivna enota obsega zaselke: Cetore, Kocina, Medjan, Skamal — voli enega odbornika.
II.	volivna enota obsega zaselke: Cedlje, Dragan, Gočan, Korte, Medo-ši, Morgani, Pašljun, Stara vas, Vuki — voli dva odbornika.
III.	volivna enota obsega zaselke: Fičuri, Malija, Nodež, Podhrib, Ponta — voli enega odbornika.
10.	KLO — KOSTABONA - PUCE se deli na dve volivni enoti:
I.	volivna enota obsega zaselke: Kapeli, Koštabona, Križice, Plešivica Savanini, Strmec, Skrlini — voli enega odbornika.
11.	volivna enota obsega zaselke: Dolina, Pribci, Puče, Planjava, Breči — voli dva odbornika.
II.	KLO — MAREZIGE se deli na tri volivne enote.
I.	volivna enota obsega zaselke: Babiči, Marancini, Rojci — voli enega odbornika.
II.	volivna enota obsega zaselke: Bernetiči, Bržani, Burji, Krmci, Marezige, Plahuti, Rakovci, Sabadini, Skrgati, Gonjači, Kortina, Vršič — voli dva odbornika.
11.	volivna enota obsega zaselek:
12.	KLO — OSP obsega zaselke: Lopar — voli enega odbornika. Krvavi potok, Botač, Ociza, Klanec, Križpot, Socerb, Osp — voli dva odbornika.
13.	MLO — PIRAN se deli na devet volivnih enot:
I. volivna enota obsega: Trg Zdravja, ul. sv. Klementa, ul. P. Muggia, Trg Candler, ul. Zdravja, Oglejsko ul., ul., Rapicio, ul., Ermacora, ul., Pusterla, ul., A. Dondolo, ul., N. Sauro, hiš. štev. 20, 22, 29, 31, 33, 35, 37, t. j. do ul., Dandolo — voli enega odbornika.
II.	volivna enota obsega: Krivo ul.. Stezo C. Acuqa, ul., Traversari, ul., Goina, ul., De Castro, ul., Fe-beo, ul., Marini, ul., sv. Andreja, Stezo sv. Andrejo, Stezo Sardi, ul. N. Sauro od ul. Dandolo do u. 1. Maja, ul. Vergerio — voli enega odbornika.
III.	volivna enota obsega: Maksi-miljanovo ul., ul. sv. Marka, Trg I. Maja, Nabrežje A. Gramsci, ul. D. Fragiacomo, ul. Luprica, ul. sv. Stefana, ul. Male Matere Božje, ul. Carducci — voli enega odbornika.
IV.	volivna enota obsega: Nabrežje sv. Jurija, ul. G. Predonzani, Trg Ribarnice, ul. Delfino, ul. S. Ziani, Trg Tagliapietra ul. L. Vidali, ul. sv. Nikolaja, Trg P. Mizana — voli enega odbornika.
V.	volivna enota obsega: Savudrij-sko ul., Geto ob obzidju, ul. Corner, Furlansko ul., ul. sv. Jakoba, ul. G. Oberdan, ul. G. Mazzini, Trg XXX. oktobra, Garibaldijevo pot, Trg Tartini — voli dva odbornika.
VI.	volivna enota obsega: K stolnici, ul. Raspo, Pot Raspo, ul. A. Spangaro, Pred bolnico, Trg sv. Frančiška, ul. sv. Petra, Pot k. bolnici, ul. sv. Filipa, Vrtno ul., K stolpom — voli dva odbornika.
VII.	volivna enota obsega: Rimsko ul., Pekarsko stezo, ul. L. Pofoc-co, ul. V. Predonziani, Pristaniško ul., ul., G. Fragiacomo, ul. G. Mat-teotti do ul. Imbriani, Dantejevo nabrežje, Stezo Pachiaffo, Stolba Pontaro, ul. Combi, ul. Carli, ul. E. Bartole, Rajsko ul., Trg Creta, Trg sv. Roka, ul. R. Imbriani — voli tri odbornike.
VIII.	volivna enota obsega: ul. G. Matteotti do ulice P. Fonda, ul. Fi-garola, Pozžolungo, ul. Petronio Cal-dana, Stezo Buldomer, ul. sv. Marjete, Mezdno ul., Mezdni trg, Stolba Mogorom, ul. F. Fonda, Verdijevo nabrežje, Raštel, Pokopališče, Fiesso — voli dva odbornika.
IX.	volivna enota obsega: Trg G. Marconi, Cesto Jugoslovanske armade, Opekarno, sv. Bernardin, sv. Martin, Razstavišče — voli enega odbornika.
14.	MLO — PORTOROŽ se deli na tri volivne enote:
I.	volivna enota obsega zaselke: Fiesso, Pazug, Arže, Rizento, Beli Križ, Sv. Ana — voli enega odbornika.
II.	volivna enota obsega zaselke: Portorož brez hiš. štev. 102 do 120, Sv. Lovrenc — voli dva odbornika.
III.	volivna enota obsega zaselke: Portorož hiš štev. 192 do 120, Bernardin, Zeleno hišo, Rdečo hišo, Fizine, Sv. Martin — voli enega odbornika.
15.	KLO —1 SICJOLE se deli na
tri volivne enote:
I.	volivna enota obsega zaselke: Sičjole, Mlini, Košta — voli enega
odbornika.
II.	volivna enota obsega zaselke: Krog, Kostenjol, Lončan — voli enega odbornika.
III.	volivna enota obsega zaselke: Parezag Dolnji, Parezag Gornji, Gor-go, Nargočan, Cedole — voli dva odbornika.
16.	KLO — SEMEDELA se deli na dve volivni enoti:
I.	volivna enota obsega zaselke: Semedela, Čampo Marzio, Barban, Pastoran — voli enega odbornika.
II.	volivna enota obsega zaselke: Sv. Marko, Zusterna, Prove, Vili-zin — voli dva odbornika.
17.	KLO — STRUNJAN . se deli na dve volivni enoti:
I. volivna enota obsega zaselke: Strunjan, Sv. Duh, Viaro, Soline, Carbonara, Punta — voli enega odbornika.
II. volivna enota obsega zaselke: Marčane, Kavarije, Ronko, Stanci — voli enega odbornika.
18. KLO — SV. ANTON obsega eno volivno enoto — voli dva odbornika.
19. KLO
SV. LUCIJA se deli
na štiri ^volivne enote:
I.	volivna enota obsega zaselke: Sv. Jernej, Paderna, Nožed, Lera
—	voli enega odbornika.
II.	volivna enota obsega zaselke: Seča — voli enega odbornika.
III.	volivna enota obsega zaselke: Kampolin, Lučan, Liminjan -- voli dva odbornika.
IV.	volivna enota obsega zaselke: Sv. Lucija, Vinjole, Sv. Lovrenc, Fazan — voli enega odbornika.
20.	KLO — SV. PETER se deli na, štiri volivne enote:
I.	volivna enota obsega zaselek: Krvavce — voli dva odbornika.
II.	volivna enota obsega zaselke: Padena — voli enega odbornika.
III.	volivna enota obsega zaselek: Sv. Peter — voli dva obornika.
IV.	volivna enota obsega zaselek: Nova vas — voli enega odbornika.
21.	KLO — ŠKOFIJE se deli na tri volivije enote.
I.	volivna enota obsega zaselke: (Škofije I., Valmarin, Forteca — voli enega odbornika.
II.	volivna enota obsega zaselke: Škofije II., Škofije III., Škofije IV.
—	voli dva odbornika.
III.	volivna enota obsega zaselek: Tinjan — voli enega odbornika.
22.	KLO — ŠMARJE se deli na pet volivnih enot:
I.	volivna enota obsega zaselek: Šmarje — voli dva odbornika.
II.	volivna enota obsega zaselke; Pomjan,- Zupančiči, Dilici, Fjeroga
—	voli enega odbornika.
III.	volivna enota obsega zaselek: Gažon — voli enega odbornika.
IV.	volivna enota obsega zaselek: Sergaše — voli enega odbornika.
V.	volivna enota obsega zaselek: Grintavec — voli enega odbornika.
23.	KLO — VANGANEL se deli na tri volivne enote:
I.	volivna enota obsega zaselke: Bonini, Cerej, Kalisburg, Sv. Ubald -— voli enega odbornika.
II.	volivna enota obsega zaselka: Centur in Kliban — voli enega odbornika.
III.	volivna enota obsega zaselke: Vanganel, Potok, Motinjan, Manjan, Kornalunga — voli enega odbornika.
Tajnik:
Suša Karel I. r.
Predsednik: Strah Stane 1. r.
IZLETI
za naše delovne ljudi
18. marca organizirajo sindikati in planinsko društvo izlet v Planico. Odhod iz Kopra, Fortoroža in Izole ob 23.45.
18. marca priredita izlet podjetji »Stil« in »Fruktus« v Ljubljano. Odhod iz Kopra z avtobusom ob 8. uri.
1. aprila priredi ZAM — Seč-jovllje izlet v Ljubljano. Odhod iz Sečjovl z avotbusom ob 8. uri.
9. aprila priredijo ribiči iz Kopra, Izole, Pirana in Umaga izlet v Rovinj. Odhod iz Kopra s parnikom ob 3. uri zjutraj.
Uredništvo in uprava «Istrskega tednika» v Kopru. — Odgovorni urednik: Srečko Vilhar. — Tiskala tiskarna «Jadran» v Kopru.