V Trslu, v saboto 8. decembra 1883. Tečaj V Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. »V «4iaMU MII. _ . , »EDINOST« lahaja 8krat na teden vaako sredo in laboto o polndne. Cena za vee ) leto ie O gld., za polu leta S gld., za četrt leta % gld. SO kr. - Posamezna Številke >e \ dobivajo pri opravmitvu in v trafikah v Trtt« kr., v Goriol in v Aidovičlil po O kr. — Naročnine, reklamacije m interate prejema OpravRlitv* »via Zo*t« 5.t < Vsi doviti ae pošiljajo Uredništvi »vi« Tirreiite« »Nuova Tlpogrufia;« vsak mora biti frankiran. Rokooisi ore? posebne vrodnoati ne1 ue vračajo. — Interati (razne vr»c» naznanila in ponlanica) so zuračunijo po pogodbi — prav cotid; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami «e plačuje za vsako besedo 2 kr. - . Nova obrtnijska postava. (Dalje.) S. 57. Ako se oblastoij* uže po da-nej|koncesiji ali po Bprejetju naznanila prepriča, da kakemu obrtniku manjka postavnih lastnosti, ali da taka pomanjkanja nastopijo v teku Suša, ima ona pravico fireklicati obrtni list, oziroma koncesijo n dotičnemu zabraniti izvrševanje obrt-niie. — Pri obrtih imenovanih pod §. 15, točkj* 1, 2. 4, 5, 7, 8, 9, 12, 13, 15 in 16 sme obrtnijska oblastnija tudi potem pre-klicati obrtni list, oziroma koacesijo, ako dotični obrtnik v 6 mesecih ne prične zvrSevati svoje obrtnije, in pri obrtih Imenovanih pod §. 15, točka 3, more oblastnija to storiti uže po preteku 2 mesecev, prav to sme oblastnija storiti, ako kak obrtnik polnih 6 mesecev, oziroma 2 mesca z delom preneha. §. 58. Ohrtnij-.ka podjetja smejo prositi za odlikovanje s tem, da smejo na tablah in na pečatu imeti cesarskega orla. S- 59. Obrtniki smejo sami ali po agentih v svojem kupčijskem poslu potovati povsod, a ne smejo se seboj voziti blaga, ampak le oglede. — Za nabiranje naročnikov na tiskovine veljajo posebne določbe tiskovne postave. Taki trgovski potovaloi, kateri potujejo za več obrtnikov, torej delajo iz potovanja poseben posel, morajo ta samostalni posel po §. U oblastniji naznaniti. Glede potovanja za prodajo inostran-skih trgovskih in obrtnijskih izdelkov obstoje posebna pravila. 60. Prodajo od kraja v kraj, od hiše do hiše, razun na somnjib, smejo izvrgavati le tiste osobe, ki imajo pravico po posebnoj postavi za havzirarje,— Ta omejitev pa se ne nanaša na one, ki prodajajo od hiše do hiše in na ulici mleko, maslo, sadje, sočivie, cvetice, drva in enake domače pridelke. Tudi more oblastnija dovoliti malim obrtnikom, uška mu je igrala v roki, kikor bi bil mel lahko palico. Naposled pride na vrsto boritev, »fehten« in potem telovadba. Široko se je razkoračil, kakor je predpisano in postavil z borilno palico proti svojemu naredniku, »feldveblju«. Ta ga začne napadati od vseh plati, da bi ga sunil v trebuh in prsa, toda Matiček mu je od lajal t;iko krepko, da je general kar poki-moval Matičku. Narednik ga hoče na vsak način osramotiti, palice so se križale in kresale, da so iveri okrog leteli. M tiček vidi, da mu »žavba«— tako smo zvali narednika — hoče eno narediti, odbije na- Obrtniki gospodarji so udje, pomočniki pa so podružiiki »H sodruŽniki zadruge. Ena sama zadruga se more raztezati na obrtnik*, pomočnike, učence raznih občin in raznih sorodnih obrtov. 107. Kdor samostalno izvršuje v okraju, kder obstoji taka zadruga, kateri koli obrt, postane precej, ko začne delati, ud zadruge, in mora izvrševati dotične dolžnosti. Kdor torej izvršuje več obrtov, ki niso spojeni v eno samo zadrugo, more biti ud tudi različnih zadrug. §. 108. Fahrikintje niso vezani na zadruge v zmislu §§. 106. in 107. §. 109. Okrog, v katerega mejah se more razširiti zadruga, določuje deželna politična oblastnija v porazumu s trgovsko zbornico in z interesenti. S« 110. Uže obstoječe zadruge morajo svoja pravila prenarediti ▼ zmislu te postave. — Njihova nova pravila mora pa potrditi deželna oblastnija. Običajna imena in zaznamovanja lahko ostanejo tudi vpri-bodnjič. % 111. V eno samo zadrugo se morejo združiti uže obstoječe razne zadruge, a k temu je treba dovoljenja deželne oblast.nije po zaslišanju trgovske zbornice. Prav tako se morejo uže združen p razne zadruge zopet i-azdružitl in vsaka za-se delovati, da so takim razdruž^nim zadrugam le zajamčeni pogoji dobrega obstoja. 112. V slučaju dvoma, h katerej zadrugi spada eno ali drugo rokodelstvo, določuje to obrtnijska oblastnija po zaslišanju trgovinske zbornice. 113. Zadruge ne smejo nobenemu zabranjevali nastopa kacega rokodelstva, razun v mejah te postave. ' §. 114. Namen zadrug Je, da se po njih goji, vzajemnost, vzbuja stanovska zavest mej udi in podružniki, ter pospešujejo skupne obrtne koristi po ustanovljenju posojilnic, zalog surovin, prodajal-nic in po vpeljanju skupnega dela z ma-šinami in sploh zlajšanju izdelovanja. Posebno pa mora zadruga: a) skrbeti, da vzdržuje pravo razmerje mej gospodarji in pomočniki, posebno slede na delo in' na vzdrževanje zadružnih prenočišč (jemperg) in vpeljave reda o dopošiljevanju; d) skrbeti za dobro odgojitev učencev po ustanovljenju primernih pravil, katera mora potrditi gosposka. Ta pravila imajo obsegati določbe: o učnej dobi, izpitih iti., kakor tudi o nadzorovanji in o spričalih ; o pogojih zarad držanja učencev, kakor o razmerju zadnjih k številu pomočnikov; c) ustanoviti mirovno sodnijo (§§.122. 123, 124), katera ima razvoj i ti v slučaju pad,sune malo višje in »čaka« odleti »žavbi« raz glave In lonntne daleč pred generala. Zdaj se pokaže plešasta glava narednikova In vse se je zasmijalo. General j* nekaj pošepetal svojemu pobočniku, ta stotniku vežbalne čete, zopet ta svojim častnikom. Matiček je bil rud. č korak in je sopihal. kakor bi bil vrh gore doanel, kajti utrudil gaje »žavba«. Zdaj pride telovadba na vrsto; odložili smo orožje v piramide in se op-o-stili površne obleke. Mitič^k je zopet prvo rolo imel, moral je plezati, na droau se vrtiti; na zidnje pride na vrsto skakanje. Narednik žavba. pravi tipu* Hočevarji, • hoch oder nieder«, kaz il je, kako se mor. skakati čez vrvico, č-^z rov in čez prokop. Ako kdo ni znal skočiti, ali ni mogel, pokazal je on. Tu li Matičku je pokazal, kako se mora čez rov poskočiti in še prliejil, da se mora hitro druy za drugim vrstiti, kakor ko bi jim bil sovražnik za petami. V grabnu je bil pesek, da se ni na trdo priletelo in žavba si ni mislil, da ga bo polna usta imel. Hotel je orav svojo spretnost pokazati, komandira: eden, dva, in hajd Čez rov — v graben. Spotaknol s' je nad kupcem pred grabnom in pal je ž «viia na božjo zemljo, kakor iz zraka. Matiček za njim drug za drugim, kopica je ra«tlu, general in častniki so se smij tli, ž*vb i prepirov mej gospodarji. in delaici, in p° mogočosti ustanovitev take mirovne sodil ije tudi za prepire mej gospodarji; — (Za ustanovitev take sodniie se morejo združiti tudi razne zadruge); d) ustanovljati in pospeševati osnovo obrtnijskih šol in njih nadzorovanje; e) ustanovljati podporna drnfitva za slučaji bolezni, ali pa skrbeti za pristop k iiŽ3 obstoječim takim društvom; fj skrbeti za bolne učence, kder niso gospodarji uže postavno obvezani k preskrbo van ju; g) izdelavati vsako leto poročila o dogodkih v zadrugi, katera poročila so važna za obrtno statistiko. Razun pod g) imenovanih poročil, mora zadruga tudi točno odgovarjati na vsa vpitavanja gosposk in trg. zbornic, katera zadevajo zadrugo samo, in zadruga se more na svojo korist v vsakej zadevi obračati na dotično gosposko. Zadrugam je tudi dovoljeno, da usta-novljajo mejsobojno zveze v varstvo svojih koristi. 115. Potrebščine zatroške zadrug, razun vplačevanja za podpore v slučaju bolezni (§ 121.), s* dele primerno, kakor to določajo dotična pravila, na v*e ude (§. 106). in tako določena plačila ima zadruga pravico izterjevati tudi pćtem državne uprave. Nobenega uda zadruge p t ona ne more siliti k u leležnj kacega obrtnega podjetja za skupni račun, razun v slučaju, ko bi bil e take naprave potrebne z ozirom .na občno javno korist. Vsako leto mora zadruga predložiti obrtoijsk-j oblastniji letni račun, podpisan po predsedniku in dveh oihornikib. §. 116. Da se olajša občen je pomočnikov z gospodarji (§. 114, a), mora vsaka zad'uga v svojej pisarni im^ti izkaz, v katerem se nahijajo imena gospodarjev, kateri iščejo pomočnikov, in pomočnikov, kateri iščejo gospodarjev. One zadruge, katere imajo lastna prenočišča (jemperge), morajo te izkaze Izpostaviti tudi v omenjenih prenočiščih. §, 117. Posle zadruge opravlja: a) zbor zadruge; b) odbor zadruge pod vodstvom predsednika; c) udje posebnega odbora za oskrbovanje podpornega društva (denarnice bolnikov) ($. 121, c, — 121 h); d) mirovna sodnija. §. 118. Pravico voliti in izvoljeni biti imajo vsi udje zadruge. Izključeni so: a) obrtniki, ki so zgubili vsled sod-nijske kazni pravico volitve v občinski zastop; b) obrtniki, katerih premoženje je v konkurzu. dokler konkurz traje; na je kričal pod kopico. Ko se je vse iz jam * skobicalo. bil j« žavba v*s povaljan, pesek je iz ust pluval in izmej las otresti ter ^e kislo drž il, ko Žid pri božjem grobu. Rjg zapoje, hitro s no se napravili in stopid v četo. General se je približal, pohval d fante, a Matička ni pozabil, rekel je: Ti mladi vojak, bodi vedno priden, iri se ročno dalje v vse \ vojaških potrebah, da postm-š s časom kaj več, da ti ne bole tešno začeti, menujem te danes >u na mestu /.a vice/rajterja. Matičku je luvigrala solza v očen, bil je ves ponosen, kajti mislil si jn, kaj Rezi reče, ko bone • iiiela, da imam zvezdo na po ibradniku. Od marširali smo v kasarno in prva stvar je bda. da poišče krojača Preklja, ta mu našije zvez lo. Preklja ni imel zve/.d v svojej z i logi, p* ju je takoj po-rezal /. druge suknje, ki mu je bila v popravo dana, in ju prišli, saj je dobil takoj fnkel Šnopsi. Zdaj je pa treba iti na • špancir«. V kantini si kupi veržinko, slamo po domaČe za uho vtakne, iu hajd po mestu|na »forštat« k Rezi. Moško je nategoval bo I tio in s» večkrat ogledoval i>r»»d hišo, kder pohišno orodje prodajajo, postavil se je pred prvo okno in se sladko n tsmehnol, kajti mislil si j", da ima pod vmtorn »zgodnjo Danico« in da ga vsak c) obrtniki, katerim je oblastnija odvzela pravico do izvrševanja obrta; d) obrtniki, ki so zarad slabe pameti ali zapravljivo8ti pod kuratclo. Da more kdo biti voljen v mirovno sodnijo, mora imeti 24 let, hodi-si gospodar aii pomočnik, in pomočniki morajo imeti najmanj 18 let, ako hočejo sploh glasovati v zborih za druge. (Dalje prihodnjič.) Politični pregled. Notranje dežele. h prve seje državnega zbora dostavljamo Se, da so troški za leto 1884 proračunani na 511.119.390 gld., tro-Ski pa na 472.364,577 gld.; tedaj hode 38.754.813 gld. primanjkljaja. Ako se pa od primanjkljaja odbije 28.770.000 gld., ki so namenjeni za produktivna dela, kakor nove železnice itd., potem se zmanjša primanjkljaj na 5.782.593 gld., in je za 4.748.228 gld. manjši od primanjkljaja za leto 1883 proraSunanega, kar je dokaz, da se državno finančno stanje boljša. V tej seji so se predložile tudi vladne {»redloge zastran nabora novincev v etu 1884, zastran predrugafibe zakona o področji vojaških sodišč, predru-gačbe zakona o redu za novo vago in mero; predložil se je tudi cesarski ukaz zastran zmožnosti za nastop stavbenih obrtov in načrt zakona zastran zavarovanja delalcev pri ponesrečenju. Ustavoverni poslanci državnega zbora so se začeli kujati; v proračunskem odseku je namreč poslanec Ple-ner v imenu svoiih somišljenikov izjavil, da iz politiških uzrokov ne morejo prejemati poročil. Vsled tega se poročila niso razdelila, ampak odložila. Če Plener i njegovi somišljeniki noČojo delati v državnem zboru, čemu pa v nJem sede in dnino v žep spravljajo ? Taki poslanci so podobni trotom in vredni njihove osode. Gosposka zbornica ie imela tudi 4. t. m. prvo sejo ter je dopolnila razne odseke. viili. Na ■forštatuu gre v krčmo, kder je uila Reza natakarica, ter se jpj predstavi; ta v -a vesela, opazlv§j, da je Matiček uže frajtar, vsklikne: »To pa ui*, to, Matiček, ti hoš k malu »avtman«, de tako pojdcl« [■i ko zve, da ga je Ram general i meno-val, reče: »Srečna mati, ki je tacega sina ro itla, ki komaj komi^ pokusi, pa je uže • frajtar«, zdaj pa daš za en bokali« »Vina gori, per mej zelenil« zauka Mat če; prijatelji se mu pridružijo, tudi Moicuijev Kajfež je pil in svojo veliko • Šobo« veselo močil. Refc t je bila vesela, MaiiČek je pel ko slavček, tako da je pre-^ J iS * 1 »cofenStrajb«. Ko se mu už - čudno zd>. pogleda na uro, in kaz tvec je kazal devet iri pol. »O per mej dunajl« zakrIČi Mit če, »zdaj pa hitro domu I« Hitro se uoslovi od Reze, ulice so mu ozke in svetilne so mu ko vešče plavale pred očmi. Zdaj ga vgrabi patrola in trese novo-pečer.ega »vice-frajtarja« v Kolozej, ter ga izroči straži. Ko se je Matiče prespal, moral je k raportu, stotnik je knčal nad njim in mu dal kužni 48 ui v kratke ve-n;:*. da se bo spominjal, kdaj je postal • vice frajtar«. Od tistega časa ni nikdar \'č ziiuudil »cofenŠtrajhao. Samovič. EDINOST. Hrvatskega sabora narodna stran-k'a je sklenola, da ostane pri dosedanjem programu, da se bo upirala vsemu, kar bi utegnolo žaliti z Madjari skleneno nagodbo. Ogerska poslanska zbornica je 6. t. m. sprejela davkovske predloge z nebistvenimi promembamt. Vnanje dežele. Nemškega cesarjevima na Španskem zelo siavijo. Špansko pisateljsko druStvo mu je poslalo deputacijo, ki ga je v imenu španskih pisateljev pozdravila; španski malarji pa mu poklonijo album z jako lepimi slikami španske Šole za dar njogovej soprogi, \ čeraj se je cesarjevič napotil v Andaluzijo, v Sevili se bo mudil dva dni, v Kordovi en dan, in v Granadi dva dni. 15. t. m. stopi v Barceloni na ladijo in se vrne domu. Iz Berolina se poroča, da ni res, da se je na predlog nemške vlade sklenola pogodba zastran varstva Evrop-cev na Kitajskem i da se Nemčija v taka prašanja ne bo mešala, kar je tudi verjetno, ker o Bismarku se ne more misliti, da bi Francoze podpiral, pač pa jim dela zapreke in preglavice, kdcr in kadar le more. General Jang v Kantonu jo izdal na tuj e podanike proglas, v katerem pravi: če se vojua mej Kitajci in Francozi prične in bi tuje ladije in vlastnina škodo trpele, morali bodo vlastniki zahtevati odškodnino od francoske vlade. Jang je pripravljen Kanton braniti po suhem in po morji. Tudi iz Peterburga so poroča, da tam nič ni znano o zedinjenju vele-vlastij za varstvo Evropcev na Kitajskem. Na Ruskem so ima po carjevem ukazu prevrediti sedanje načelo vladanja. V komisijo, ki ima sestaviti dotično ustavo, imenovani so: veliki knez Konstantin za načelnika, in za ude: grof Loris Melikov, grof Milju-tin, prejšnji vojni minister, grof Va-lujev, prejšnji minister notranjih zadev, grof Tolstoj, minister notranjih zadev, senator Pobiedonoscev, tajna svetnika Katkov in Abasa. Pri Bjelini v Hrcegovini je bil 3. t. m. zopet boj mej žandarji in roparji; trije poslednjih so bili ranjeni in njeti, drugi so ubežali. Papež je sklenol, ker je pozimi mnogo tujcev v Rimu, da bo tujcem dvakrat na teden dajal avdijence, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Iz Rima se poroča, da papež konec t. m. zopet skliče konsistorij, v katerem bo prekoniziranih več novih Škofov. V grškem državnem zboru|ae vladna in opozicijonalna stranka zelo hudo nasprotujete, o. t. m. je bil zbor nesklepčen, ker je opozicijonalna stranka zapustila zbornico zarad tega, ker se je zavrgel predlog te stranke. Prestolni govor španskega kralja v državnem zboru poudarja potrebo, da se uvede splošna volilna pravica in predrugači ustava. V Vašingtonu se je 4. t. m. odprl državni zbor. Načel nik naglašu v svojem poročilu, da je severna Amerika z vsemi državami v prijateljskih razmerah; dalje priporoča, naj se en del državnega prebitka porabi za vojno brodovje in za popravo primorskih trdnjav, da bo moglo brodovje v potrebi braniti morske luke, varovati trgovino in braniti narodno čast. Dopisi. I« tržaške okolic«, 6. dec. (Kmetijstvo po naiih učilnicah. — Pritožba bre\ podlage in pritožba s podlago) Kakor Bino pozvedeli iz golovegu vira, pričeli so naši narodni učitelji po okolici predavati tudi o kmetijstvu. Ta predmet je bil jako zanemarjen; toliko bolj nas v srce veseli, da so tej navideznej apatiji v okom prišli. Kakor se nam zagotavlja, nahaja se ta poduk v dobrih rokah, in po tem takem soditi, bode napredek neizogibljiv. Le ispitani učitelji o tej stroki imajo povelje od magistrata, predavati o kmetijstvu, kar je povsem logično. Po nekodi v okolici podučevajo ta predmet ob nede-lah (kakor n. pr. pri sv. Ivanu), drngodi pa od delalnikih. Ležeče je na dotičnih ro iiteljih, da svoje otroke redno v Solo pošiljajo in te primorajo, da obiskujejo kmeti jsko predavanje. Kmetijstvo je glavna zadača, koje se morajo poprijeti naši oko-lič ani, če hočejo postati neodvisni: stara prislovica pravi, kolikor bolj se otteguješ mesto, toliko več neodvisnim se čutiš. Človek neodvisen ima manj skrbi od onega, ki je odvisen od svojega gospodarja. Okoličani imate izvrstnih učiteljev v vsa-kojakej stroki — oni se radovoljno za vas in vašo deco žrtvujejo — tedaj, nemojte v nemir puščati prilike; kajti mnogopot v mladosti v nemar zapuSčena ura v starosti srce greni. Polje, vinograd, senožet so glavni, pravi kapital, od kojih moremo pričakovati gotovih obrestij; vsega nas prav lahko ogenj in voda oropata, a od teh vendar nekoliko ostane. Pravo je zadel pisatelj v tukajšnjem listu »Indipendente« v dopisu i/. »Pirana«, ko je pisal pismo, svojim sodeželanom: Vi isterski mladeniči, nemojte študirati le »jus» in »medicino«, —juristov in medicincev imamo v izobilji — da, še preveč^ jih imamo 1 Moje skromno pero svetuje isterskim mladeničem, naj se priuče kmetijstva, saj od tu vse izvira —bodisi «kruh ali meso» in tudi »compa-natico« (prikuha). Kar so praktični, modri možje za dobro, za pravo izpoznali, nemojmo od sebe odbacivati — grešili bi sami nad seboj — in tako si sami sebi jamo pogubljenja izkopali.— Okoličani! — prilika vara je dana, da svojej deci do boljšega blagostanja pripomorete, — nemojte je iz rok izpustiti, kajti ona se utegne maščevati, če ne nad vami, pa nad vaše deco — in posledica temu bode, da vas bodo lastni otroci v grobu proklinjali— zakaj? — radi vaše lahkomišljenosti. Kdo bi svojim otrokom slabega želel? Nijeden, kdor ima srce očeta, le oni, imajoč srce tigra. Na5a želja je, da pošiljate svojo deco redno v šolo in da ta hodih kmetij« skemu poduku, kajti tu si more pridobiti zlatih naukov, ki jej bodo služili v pravi kažipot skoz vse živenje. Tedaj, okoličani, pozor, ne puščajte v nemar prilike, ki se jako malo kdaj povrne. Iz okolice slišimo več pritoiebo nekem Šolskem vodju. A mi ne moremo vsemu kaj I Podučili smo se, in spozDali, da dotični vodja ima prav, gledć tega, da po-poludne malo kdaj pudučava. Magistratna oblastnija mu je potrdila porazdelitev tedenskih predavalnih ur — in kadar ona notrdi. treba je molčati liki Jakec na stolpu. Če je to znano šolskim ogledom ali ne, lega ne moremo zagotoviti, ker mi nismo vsevedoči. Da se pa omenjeni vodja ot-teguje nadzorovanju Sole — to je pa proti zakonu, kajti ta veleva, da vodja mora zadnji Šolsko poslopje zapustiti. Če se kaj enacega dogadja, temu je krivo le dotično učiteljsko osohje, ki tacemu »humbugu«. molče prikimuje. No, kaj mislite, da je na magistratu bolje? Povsod! enako, osobito pa takozvani »piaceiistin labko delajo »alta e basso», in se ne ozirajo na ljudske pritožbe. Mi pa verujemo trdno, ker se opiramo na naravni zakon, da vsaka stvar le en čas traje — in tudi temu bode preje ali pozneje konec. Skedenj* 4. Novembra. V Skednji še tli narodna iskrica, vender pa je tudi za brlela druga, ako rečemo iredentarska, ne zaidemo predaleč. Vsak poštenjak mora ostro soditi onega, ki iz renegat8tva in celo iredentarstva Želi škodovati svojim sosedom, onim, ki so mu pomagali na nezasluženi sedež in jim zdaj dobroto z nehvaiežnostjo povrača. ... Človek, ki še po okoličansko kratke hlače, narodno obleko nosi pa je zagrizel renegat, to je nekako čudno. Tak mož je skedenski zastopnik trž. magistrata, kar očitno spodaj podpisana potrjujeva. On je 6. novembra zvečer v gostilni gospe Alojzije, hčere pokojnega Matevža Sumana na ves glas upil; Botilje, boliije so storile gospoda Nabergoja poslanca! Podpisani V. S. mu odgovori: Mi okoličani smo ga izvolili in Bog, da hi ga še vprihodnje mogli voliti ! Na to je odgovoril: Kaj ste naredili ? božja oblast vas metaj, vas in vaše medalje, ki ste si jih obesili, ko ste Sli tistim sedmim Rekom naproti z godci, pevci in še stresali ste jim. Omenjeni V. S. kazoč na podobo našega presviileya cesarja odgovori mu: S tem ste razžilili njegovo veličanstvo! Capovilla nadaljuje, rekoč: Ko je prišla naša italijanska ginnastica v vas. Se klobuka raz glave niste vzeli. Na tomu V. S. odgovori: Boljše je bilo. je Še in ostane. 7 zvestih avstrijskih pekov, nego vsi iredentariji i njih pristaši. Spravil se je potem na škedensko gospodarsko društvo, rekoč : Oblast vas vrzi, vi ste dali društvo sleparjem v roke, na-pravljali ste prošnjo do cesarja, da me iz službe bacnete, ali ni vam obveljalo. Ko se mu je očitalo, da laž', začel je tako grozno proklinjati po italijanski, da Slovenec tacih kletvi n še misliti ne more. Drugi dan pridejo k njemu trije od* borniki gospodarskega društva ter mu naznanijo, da je poljski čuvaj necega ptička zasačil, ki je na njivi nekega vaščana drva kradel; ali odpravljeni so bili z izgovorom, da capoviUa spi. In tačemu Človeku je zaupano nadzorstvo prve vasi v tršaškej okolici! Vincencij Sancin. Ribič, Janez Sancin. IX Zavrhlca pri Skofljeia, 4. dec. V prospeh našega dobrega blagostanja so. poleg vseh drugih včd in kmetove pridnosti, dobre skladne ceste. Te nam dajo priložnost, da svoje pridelke, katere kupčiji odmerimo, preobrazimo v lepe in nam prepotrebne novce. Kedo naj s? ^J za to briga? Nihče drugi, nego ge. niki cestnih odborov. V lep zgled vsem gg. načelnikom naj služi cenjeni g. Raj-mund Mohorčič, deželni poslanec in nad-župan Sežanski; on se,poleg svojega mnogega domaČega opravila, vedno trudi za popravo skladnih cest, katere so, kakor uže rečeno, v povzdigo kmečkega blagostanja. On žanje in bode žel nepopisljivo hvalo od nas in tudi od naših sosedov — Pivčanov, ker spravil se je ta gospod z duhom in telesom na skladno cesto Škofije— Lokev, katera je bila do sedaj v jako slabem stanu. Čuje se, da namerava g. M., kar je uže tudi pričeto, vse klance na tej cesti uničiti in nam lepo položno cesto pripraviti. Hvala in čast mu! S tem načrtom qam bode vsestransko k blagostanju pomagano. A. našim sosednim Vremcem morda ne bode izpeljava tega načrta po godi, ker obvaruje jih s tem pred gotovo škodo, t. j. zaslužka prijpripregi. Da se pa ta zaslužek za škodo smatra, to je istina: Kmetovalec je zaradi priprege gotovo ob vse popoldne, mesto da bi svoja posla odpravljal, mora živini čeznavadno pokla-dati, mesto bi se pasla na pašniku, in za vse to vdobi bornih 70 kr., pa zel6 vtruja živinčeta. Ali se to izplača? Bog daj, da se ta načrt izvrši, ker konec bode tudi ^>re, katero ima mladina vsak dan pri čakanju na priprego na dnevnem redu. Vidno je, aa g. M. ne izvršuje te pre-koristne stvari za svo| dobiček, ker odstopil-je, na prošnjo g. Dujca, lep kos svojega zemljišča brezplačno, da so si Zavr-ščani in Brkini prej prav ozko občinsko pot pri Skofeljskem pokopališču razširili. Za kar mu vsi tukajšni posestniki zahvalo pojd, Vse naredbe in početja g. M. so nam v dokaz, da se nismo pri zadnej volitvi v deželni zbor v&rali. Bog nam še mnogo let ohrani moža, kateri vć in zna ubogemu ratarju k boljšemu blagostanju pripomoči. P... .r. V Gorici, 4. decembra. Somenj sv. Andreja je bil v pondeljek dobro obiskan in tudi kupčija je bila živahna. »Slovensko bralno in podporno društvo« je imelo zadnjo nedeljo svojo drugo letošnjo domačo zabavo, ki je bila jako prijetna. Čast. gosp. dr. Gregorčič je govoril o novej obrtnijskej postavi, ter je pohvale vredno razložil nje pomen. Po govoru je pel domači zbor več narodnih pesmi, mej katerimi so donele mnoge napitnice. V soboto, 8. t. m. bode tretja zabava s petjem, srečkanjem in govorom. Govoril bode društveni predsednik, g. Fr. Povše, o pokojninskih zadrugah, ali kako zagotoviti si mirno, srečno starost. Nadejati se je tudi za ta dan obilne udeležbe. — Naialjne zabavo bode imelo to naše društvo 16. in 23. decembra. Govorila bosta pri teh zabavah g. pl. Kleinmaver in dr. Gregorčič. Čast. gosp. dr. ffilarij Zorn je potrjen od ministerstva za ueflnitivnega profesorja verouka na c. k. realki v Gorici. Nadejati se je, da smo s tem čast. gospodom pridobili izvrstno delalno moč v prospeh naše svete stvari. Gosp. Anton Gorjup, c. k. više sod-nije svetovalec v pokoju, bivši deželni poslanec in odbornik, umrl je minolo soboto zjutraj v 72. letu svoje starosti. Pogreb je bil v poneieljek pop ludne slovesen. Udeležile so se vse goriške oblast-nije; in ker je bil ranjki ud goriške čitalnice, napravil mu je odbor prekrasen venec. Pevski zbor mu je zapel v cerkvi sv. Ignacija »Jamico tiho« prav ganljivo, in narodna zastava je vihrala s črnim tulom na čitalničnem stanovanju. Naj v miru počiva! Iz LJubljane, 6. decembra. (Eksekutivni odbor*. — Občni \bor • Slovenske Matice«. — Pretnemba matičnih pravil. — Defravdacija.) V kluhovpj seji 25. novembra t. 1. sklenol je klun narod ni ti poslancev, da se izvoli poseben ekse-kutiven *dbor. Naloga njegova bo le, zastopati narodne in dež lne interese pri vi idi in pri velikej avtonomističn-j stranki, priganjati vlado, da se bolj ozira na na- rodne terjatve Slovencev sploh in na do-sihmal jako zanemarjene gmotne koristh dežele kranjske, prireiati postavne načrte za bodoče deželno-zborsko zasedanje itd. Kakor se vidi, Čaka obilo težavnega gradiva one poslance, kateri so bili izvoljeni v ta odbor. Sestavljen je iz 7 državnih in deželnih poslancev,- Grasselli (načelnik), Bleiweis. Klun, Murnik, Poklukar, Šukl|e in VoŠnjak. Kakor smo zvedeli iz zanesljivega vira, obravnaval je odbor v dveh sejah izjavo, katera se izroči ministerstvu, ter potem tudi objavi po slovenskih časopisih. Vsebina te izjave imela bi pač ostati tajnost Še nekoliko čssa, kajti neumestno je vendar, ako ministri zadržaj tega dokumenta prej izvedč publicističnim potom, predno da se jiin izroči izjava po odboru, oziroma njegovih pooblaščencih. Ali ker so nekateri listi, mej njimi »Slov. Narod«, prinašali precej nerodne in neistinite o-pazke o tej izjavi, hoče tudi VaŠ dopisnik na kratko poročati to, kar je zajel iz dobrega vira. Dotična izjava nikakor ni jViejena le na "kranjske« težnje, temveč deli se na dva dela, V prvem oldelku na-slaša se jako odločno slovensko stališče in izraža se potreba, da se vlada ozira tudi na Slovence po drugih deželah; enakopravnost slovenskega jezika in slovenske narodnosti se morebiti še nikdar ni tako energično zahtevala, nego v tej deklara^ ciji narodne veČine kranjskega deželnega zbora. Drugi oddelek pa govori o materijalnih zadevah, o cestah in železnicah, poljedelskih in obrtnijskih šolah in tu je-povsem naravno, da se naši zastopniki niso mogli potegavati za koroške ali štajerske, temveč le za koristi dežele kranjske. Taka je ta stvar, in mi le obžalujemo, da neprevidna In neopravičena opazka^ »Slov. Naroda« pod naslovom »Tou|ours-kranjsko« po nepotrebnem vznemiri in bode begala narodnjake zlasti izven Kranjskega. Dnevnik bi se vendar lehko malo natančneje podučeval o tako važnih pra-šanjih. Včerajšnji občni zbor »Matica Slovenske« bil je obiskovan od 60—70 družabnikov, ter se je vršil povsem mirno in dostojno. Govorilo se je sicer, da hode naš »Percv Heisssporn«, dr. T.,.., ostro napadal »Matični odbor«, ali čak tli smo zastonj, burne debate ni bilo. Zarad prekratkega Časa ni bilo mogoče obravnavati 7. in 8. točke dnevnega reda, premembo društvenih pravil zadevajočih. Obe točki prideti na vrsto pri izrednem občnem zboru, kateri se skliče meseca janu-varja. Upamo, da Be takrat sprejm6 nasvetovane spremembe, kajti skušnja uči, da sedanji okorni aparat »Matično« delovanje le zavira. Po našem mestu je počil denes glas, da so na sled prišli precej velikej defrav-daciji v priailnej delal niči in da je začasni upravnik K. F. uže v preiskovalnem zaporu. To vam je bila osoba, jako priljubljena v nemškem taborji in v velikej milosti pri gg. Deschman-u in Schrey-u. — Narodna večina je tedaj postopala popolnem korektno, da se je branila, tako nezanesljivega moža sprejeti v terno-predlog. Domače in razne vesti. Cesarjev dar. Presvitli cesar je podaril 300 gld. občini Sedlo na Tolminskem, da se pomaga onim prebivalcem, ki so trpeli pred uimo. Imenovanje. Ministerstvo financij je imenovalo višjim davkarsklm nadzornikom za Primorsko gosp. Karola Cover-lizza. Odhod. Odpeljali 80 se v Beč dr« žavni poslanci, gospodje: baron Reinelt, ud gosposke zbornice, in poslanca. Dr. P, pl. Witrnann in grof Vojnovič. Izpili učiteljskega uspo*ofc-Ijenja. Uže nekoliko let se mnoie slovenske šole na Primorskem, posebno v goriškej deželi. Najbolji dokaz za to je hroj učiteljskih pripravnikov v Kopru, kojih večina dobiva službe na Goriškem, nekoliko v tržaškej okolici in v Trstu na nemških Šolah, v novejših časih tudi v gornjih straneh Istre. Dokazuje nam to tudi broj kandidatov za učiteljsko uspo-sobljenje. V prvih letih obstanka izpitne komisije v Kopru je bilo največ kandidatov za talijanske šole. Le redek je bil za slovenske, a še reji za hrvatske. Malo po tnalo se je to spreminjalo, in uže par let je broj slovenskih kandidatov veči, od talijanskih. Tako tudi v minolem oktober-skem terminu. Priglasilo se je 7 Ženskih in 3 moški za talijanske šole; 4 ženske i 13 moških za slovenske šole. Skupaj te laj tO za taliianske, 17 za slovenske šole. Ne bode škodilo navesti njih imena. Za talijanske š de so se priglasili moški Bianchi, De Bassa in Spadiglieri, ženske Antboine, De Cillia, Cocsver, Klander, Molnar, Radoicovich, Schwagel. Za slovenske pa ženske Gernigoj, Giuk, Pakiž, Štrukelj, moški Bandei. Bogataj, Ber^ine, Gok, Grabil, Kenda, Koren, Kraševec, Kor-4ič, Mlekuž, Preložnik, Sila, Voc opivec. V oči padajo imena ženskih za talijanske Šole, in razjasnujejo okolščine, v kojih se v Primorju nahajamo. Hčeri gotovo nem- EDINOST. fikib ah slovanskih roditeljev se nesposo-bljujejo za talijanske Sole, in večinoma ne znajo druzega jezika, nego talijanski. Naj pristavimo, da so te gospodičine večinoma iz Trsta, kder so Sole talijanske in nemške, a nobene slovenske. Pri vseh tedaj nemških šolah Nemci in Nemke v Trstu se potalijanujejo. V tej meri se nepo« talijanujejo Slovenci ne Slovenke, če tudi nem»jo nobene šole. Ko bi jih imeli vsaj kolikor Nemci, gotovo bi se jih malo ali nič ne potalijaniio. Vredno je omeniti, da od vseh imenovanih kandidatov in kandidatkini služi eden moški in dve ženski na talijanskih, dva moška na slovenskih Šolah v Istri. Ostali vsi v deželah tržaškej in goriŠkej, ali pa so brez službe, imenitno učiteljice talijanske. Toliko jih je končalo šole, da pri vsem velikem številu talijanskih šol, posebno v razmeri se slovenskimi, ne morejo vsi dobiti službe. Naj se tudi zna, da sti se dosedaj usposobili pri koperskej komisiji menda satno dve učiteljici za slovenske šole, kojih je ena v Istri nastavljena. Sedaj so se na enkrat priglasile S ti i i - To je razinerno dober korak, dobro znamenje. Za hrvatske Šole ni se pri tej komisiji še nobena usposobila. Saj bi v Istri na prste pobrojiii hrvatske in slovenske ženske Šole. Čudno je, da ni bilo niti moških za hrvatske Šole. Tih je vendar uže nekoliko končalo svoje nauke na koperskem učiteljišču. Ena učiteljica in eien učitelj, usposobljena za talijanske šole in služeča v Istri, napravila sta izpit iz hrvatskega jezika kakor predmeta. Imenovani kandidat Kraševec je napravil tudi izpit iz hrvatskega jezika. Tudi iz talijanskega jezika jih je napravilo nekoliko izpit. Iz nemškega vsi, ker je takov ukaz. Nekoliko imenovanih je napravilo izpit tudi za nemške sole. Ali se le kde v tolikih jezicih usposobljuje ? Eden in isti KraŠevec usposobil se ie za slovenske in nemške šole, ter napravil izpit Iz hrvatskega in talijanskega jezika. Konečno še nekaj. V predzadnjem terminu se je usposobil prvi isterski Hrvat za hrvatske me-Itanske šole. To je gospod Mate Mogorovič služeči v Gračišču v Istri na enorazrednej mešovitej šoli. V tem terminu se je usposobil prvi primorski Slovenec za slovenske meiianske iole. A. to je gospod Ivo Krajnik, kakor ste uže javili, služeči v Podmelcu na Goriškem tudi na enorazrednej mešovitej Šoli. Sama sta se pripravljala na izpite, nobeden jih na to silil ni, nič od tega ne očekujeta. Tim več sta hvalevredna. Čestitamo njima iz vsega srca. Živela rodu na Cist i koristi — Pokazala sta, da se more Hrvat in Slovenec tudi v svojem jeziku usposobiti za meščanske hrvatske i slovarfske Sole. Delalci so tukaj. A žetev?... Kolikor goriška toliko i istrska dotična postava pravi, da se ima v vsakem okraju ustrojiti ena meščanska Šola, Tržaške novosti. Beseda trialke Čitalnice na dan sv. Nikole, 6. t. m., je bila znamenita. V Trstu imajo na din sv. Nikole vsi mornarji velik praznik, Lloydov arsenal ne dela oni dan in vse ladije v tržaškej Inki so na ta dan praznično odi-čene, to je, prepreŽene s<£ zastavami. Dobra misel tržaSke čitalnice je bila torej, da je letos na dan sv. Nikole napravila besedo, katere čisti dohodek pride v zalog za podporo ponesrečenih ali starih mornarjev. Stvar je zarad tega bila jako popularna mej mornarji in čitalnica si je s to inicijativo le Čast naredila. — Zbralo se je bilo 6. t. m. zvečer ob pol deveti uri na »Besedo« naše čitalnice v krasnej, gotovo s par sto velikimi zastavami odi-z«or"jej dvorani »Monte Verde« nad 500 izključllivo odličnih osob, mej njimi smo zapazili predsednika pomorske vlade viteza Alberja, potem svetovalca pomorske vlade, Ebnerja, viteza Pace-ja, prva milijonarja Ralli in Mimbelli. in Se mnogo drugih odličnih gospodov. Vstopnine ni bilo, a vsak je daroval, kolikor je hotel; po odbitih stroških pa je pri vsem tem ostalo za uže omenjeno zalogo nekaj nad gld. —■ gotovo lep uspeh. — »Beseda« sama se je vrSila, kakor se je moglo pričakovati od takih močijj, kakoršne so nastopile, čitalnici na največo čast. Pevski zbor, sestavljen iz cveta hrvatske in slovenske inteligencije, kroječ blizo 30 pevcev, pel je pod vodstvom g. Bartlja kaj precizno in občutljivo; ta dan je bilo pravo petje in ne kričanje. Dopadal se je posebno zbor »Hrvaticam«, v katerem je gosp. Mali kot solist pokazal se pravega mojstra. — »Zrinjsko-Frankopansko«. s to za naše občinstvo še novo krasno Zajčevo sklaabo so naši pevci, spremljani po vojaškem orkestru, napravili v resnici »fu-rore«. TVško skladbo so natančno peli in s pravo koloraturo. Ta pevski zbor bi moral enkrat nastopiti v gledišču, da ga slišijo širši krogi. — Kaj bi hvalili gosp. Vavpotiči, uže znanega prvaka mej umetniki na citre; njegovo brenkanje in go-denje na citro je vzbudilo, posebno »Lju-bovni san« pravi entuzijazem mej občin stvoin. — Pa deklamator, g. dr. Longhino, ta simpatični naš Hrvat, kako naravno, presnnujoče je on dekiamo-val Petrovičevega »Ludjaka., jako teško nalogo j« u. doktor tako rešil, da je mej nami vzbudil res občudovanje. Tudi or- kester vojaške godbe polka Aleksander III. je svoje točke izvrševal na veliko zado-voljnost občinstva, katero je posebno Schantel-novemu Potpourri tako ploskalo, da se je moral ponavljati. Po »Besedi« se ie začel ple*, ki je trajal do 3. ure popo-lunoči. — Krasne dame in mnogo mlade naše inteligence, oboje to je dalo plesu elegantno lice. — Vso hvalo za izvrstni program in dobro uredbo sedanjemu odboru čitalnice in njega neutrudljivemu predsedniku. »Ubogi Škrat«. V sredo ob pol dvanajstih po noči so prišli v kavano »Domenig« štirje, po noši soditi, gospodje«, po dejanju pa »fakinje«, ali »gavgarji«, kakor jim pravijo na Goriškem. Ta »detelja* z štirimi peresi je zahtevala časopisov, na kar jim markerji^ postrežejo. Mej časopisi se je nahajal i »Škrat«. Eden liunpov seže po njem, in s tem napravi to, kar navadno naš kmetiČ dela z nosno rutioo, — potem ga zvije in vtakne v predstoječo čašo vode. Navzoč je bil eden naših narodnjakov, kojega to nesramno dejanje v srce zbode, ter jim reče v italijanskem jeziku: »Vergognatevi manigoldi, queste sono azioni da facchini e non di gente coltal« Dobro jim je zasolili Živijol Vodja kavarni je pa potem povedal, da tisti, ki je to storil, je nek slovenski »transfuga«, — vidi se, da povsodi je »poturica« slabeji od Turka I Slepar. Pekovski pomočnik je šel po ulici. Pred tem pa je stopal nek prefrigan falot, koji se upogne, kakor da bi nekaj našel in pobral od tal. Našel je mošnjiček s zlatim denarjem, in obrnov&i se k učencu, pravi: »VidiS, kaj sem našel, hočeš li-to z menoj deliti?« Učenec prikima, lump pa mu ukaže, naj gre denar menjat, v poroštvo pa, da se povrne, naj mu d'& 3rebrno uro. Vse to se je zgodilo, — Učenec gre denar menjat, a tam mu povedo, da to ni denar, pač pa ničvredna tutka. Ko nazaj pride, lumpa ni bilo več. Takih obrtnikov je mnogo v Trstu — ljudje so jih jeli uže spoznavati, — le ne-izkušenci jim Še gredo na limanice. Porota. Mendl, zatožen zločina prevare in krivičnega faliranja, je bil glede prvega nekrlvim spoznan, a glede druzega pa obsojen v šestmesečno trdo ječo. — V četrtek pa se je vršila obravnava proti Kristijanu Gavre iz Podgorij. Ta je bil zatožen in krivim spoznan tatvine, vsled tega je bil obsojen v sedemletno trdo ječo in po prestanej kazni pripade nadzorovanju policije. — Dne 7. decembra je bil obsojen v triletno ječo čevljar in nekdanji Štacunar Ivan Jajčlč, zatožen in krivim spoznan uboja. Sodnijska obravnava. Nekdanja urednika tukajšnjemu »L* Independente-ju« — H. Jurettig in R. Zampieri, bosta spremljana v Inomost, da ju sodi ondotno c. k. deželno sodišče. Pravijo, da je Jurettig proti temu odloku vložil priziv na c. k. višje deželno sodišče na Tirolskem. Kazenska pre tur a. Dne 4. decembra se je končala obravnava proti Villisich-u, kojega sta tožila Finzi in Luzzatto radi tega, ker ju je bil ta ukazal aretirati v kavani »Stella Polare«, tožeč ju, da sta položila petardo itd. Toženi je bil nekri-vim spoznan. Ker se je pa Villisich pri obravnavi nedostojno vedel, osobito proti F. in L., in ju z besedami razžalil, zategadelj je bil obsojen, da plača 15 gold. kazni. Detomor. Tam pod Križem, kder se nahaja rimski kamenolom, izvlekli so te dni psi izpod grušča na dan razmesarjeno truplo novorojenca brez glave. Malovredno porodnico so na to ustavili in tudi njenega zapeljivca, pri katerem je Blužila, nekega starea, očeta več otrokom—pod ključ utaknoli. Pravica uže stvar razvozlja in bo ju kaznovala, kakor sta si zaslužila za takovo nezaslišano hudodelstvo. Umor. Poznan tat divjačine P. R. iz Koprive v Korminskem okraju, zabodel je minolo nedelo zvečer z nožem v Koprivi Petra Peterin, gozdarskega čuvaja grofa Latour. Zločinca je c. k. zendarmerija prijela, ter ga odvedla v Kor mina na c. k. okrajno sodišče. Nesreče. Vtorek popoludne je paioštiriletno otroče iz tretjega nadstropja neke hiše v ulici »Gusion« Ubilo se ni, kajti palo je na spodaj stoječi kup drvi. — §o-larček Tonček Roje je našel na gnojišču kampanje Kronest dinamitno patrono. Ho-teč je razdreti, ta se uuame in razstreli, ter neprevidnega fantiča na več krajih života hudo poškodva. — Mrtvaški voz je vtorek povozil v ulici .,Barriera vecchia« nekega javnega stražnika, k sreči lahko; le vrhnjo suknjo mu je na več krajih razparal. — V čet'tek so odpeljali v bolnico Antona CJvetnika, tež ika. bivajočegav ulici ,Majolica" št. 5. Tega so opredelili na tlaku ležečega poleg cerkve sv. Antona novega. Naprej ni več mogel, ker ga je bil za tel mrtud. — Straža je odpeljala v bolnišnico U'Šo Mare, katero je našla na ulici „delle Bjccherieu nezavestno. Huda tima. V Trstu imamo uže 3 dni moćno, jako mrzlo burjo in nenavaden mraz. Tatvine In pollo^Mbo. Odpeljali so na zatožno klop neko 20 letno »usmiljeno sestro«, ker je ta svojej »koleginjin pobrala 16 gld. — Te dni so straže pregledovale na večjih postajah po mestu javne kočijaže, kočije, vozove in konje, ter dobile 72 kočijažev, ki so prestopili dotične naredbe.— Trinajstletina »hčerka« nekega prodajalca jestvin na Vrdelji je svojemu očetu večkrat odnesla denarjev. Oče je zdaj temu tatinskemu dejanju prišel na sled in zvedel, da jih je dajala svojemu »IjubČktia — katerega zdaj on toži. »Hčerka«, koja v sebi čuti prezgodnjo ljubezen —odnesla mu je na ta način do 100 gld. Konečno se stvar reši pri kazenskej sodniji. Naročbe za koledar In kažipot po TrslU se morejo pošiljati tudi ob enem z naročili za list »Edinost« na upravništvo omenjenega lista. — To pride onim prav, kateri okolo praznikov naročbo na E iinost ponove, ali si pa list na novo naroče. Uoriškl „Gospodarski Ust" št. 11. je prinesel te-le sestavke: 1. Pomagajmo si sami! — 2. Katere trte so najboljše? — 3. Kolikega upliva je gorkota na vreDje mošta. — 4. Velik vpliv perja na trti za izzoritev grojzdja! — 5. Kako je z vinsko letino po svetu? — 6. Koliko lastnikov zemljiščnih šteje Angleško? Nova tiskarna VI* Torrente Xt. 2. v Trita. 1000 kuvertov za trgovska pisma v različnih barvah z firmo pa naročilu gld. 2.70. Razpis. V občini Podgrad »Illirisch Ca-stelnuovo« ie služba občinskega tajnika z letno plažo od 400 gld. razpisana. Prosilci za to službe naj dokažejo popolnoma zmožnost uredovanja in umerijo slovenskega, nemškega ino ita— Ijanskega jezika. — Prošnje je treba do konca decembra 1883 pri tukajhiem Županstvu položiti. Županstvo v Podgradu dne 1. decembra 1883. Gladitona in mizar. Pošten londonski mizar je nedavno pisal Gladstonu, da je uže trideset let z njim enacega mišljenja i da ga prosi, naj mu proda prvo drevo, ki se poseka v njegovem parku; mož je pristavil: »Ne bojte se, da ini bo predrago; hvala Bogu, jaz imam uže nekoliko kebrov in lahko par lir za svoje veselje izdam. Iz drevesa, katero posekate, naredim mizo in stol, katero pohišje mora za vse čase v mojej rodbini ostati.« Minister Gladstone je poslal lastnoročno, prav srčuo pismo rokodelcu, in ko je spisal pismo, oblekel se v delalsko opravo, vzel sekiro, šel v gozd In sam posekal debelo lepo drevo, poslal ga mizarju in tudi vozni no plačal. Potres je bil 4. t. m v Dalmaciji, kakor tudi v severno-zapadnem delu Bosne jako hud, vendar ni prouzročil posebne Škode. Sploh se je v zadnjih 14 dneh v teh krajin večkrat zemlja tresla. Bog varuj večje nesreče I Za zastave ,,8rez«viSke Čitalnice" so dora-vali: Čast. gosp. Benedik J. 1 gld.; Čast. g Kraljič Fr. 1 gld.; čast. g. Rebolj M. 1 gld.; Vesela družba 44 kr ; Neimenovan rodoljub Podgradom 2 gld.; Dva neimenovana 60 kr. štirji neimenovani rodoljubi pri veselici Podgradom 2 gld. 70 kr. ; 5a»t. gosp. Vjek. Spin-cić 1 gld.; gosp. Stiksa 1 gld.; gosp. Pipp, občinski glavar JelSanski, 2 gld.; gosp. Pipp Matej 1 gld.; gosp. Trobec, c. kr. davkar, 1 gld.; gosp. Vjek. Ga U 40 kr ; N. N. Pod- ! radom 50 kr.; gosp. VajSelj Fr. 50 kr.: gosp. . Okorn 30 kr. — Dalje je nabral gosp. Josip Kastelec v Materiji: gosp. J. Valenčič 50 kr.; gosp. M. Novak 90 kr • gosp. Klavora 30 kr. • gosp. A. dr. Fonda 1 gld.gosp. St. SiškoviS 50 kr.; gosp. Kastelec K. 5 gld.; gosp. Mar-telanec Fr. 1 gld.; gosp. V. Siškovič 50 kr.; gosp. Metlika J. 50 kr.; gosp. Anton Rebek, e. kr. finančni nadzornik, 1 gld.; gosp. — fl. 1 gld.; gosp. Jože Vatovee 30 kr. Skupaj 28 gld 24 kr. Hvala lepa vsem gospodom, ki so položili dar ali darček na oltar zapuSčene naje domovine, in tudi gosp. Josipu Kustelcu, ki se je potrudil, darove nabirati. Ker je svota še majhna, prosijo se rodoljubi, da bi blagovolili še dalje kaj darovati. V Brezovici, dne 5. decembra 1883. Peter Medveiieh, blagajnik »Narodne Čitalnice.« Mlatilnice, slamoreznice, in žito čistilne stroje, iz dobro znano tovarne Henrika Lanza prodaja po strogo fabriški ceni J. C. Demšar, 3—l Železnike (Eisnern) Krain. Tržno porodilo. Kava* — Dobra kupčija po višib cenah. — Prodalo se ie 3000 vreč Rio po gld. 56'/, do gld. 72, 2000 vreč Santos po gld. 60 do gld. 74, Java velja uže gld. 80 do gld 84. — Geylon plant. gld. 98 do gld. 145. Sladkor. — Prodalo se je 7000 vreč sladkorja po gld. 27'/, do gld. 307,. Sadje. — Pomeranče limoni gld. 2.50 do gld. 6.50, rožiči gld. 6,—, fige v vencih 8Id. 12'1„ opaŠa gld. 17—19, cvebe gld. 14 o gld. 17, Eleme gld. 18 do gld. 35, sul tanina gld. 20 do gld. 40. Olje — namizno gld. 80 do gld. 92, jedilno gld. 42 do gld. 47. Petrolje — stane gh\.^\2*/v cena trdna. Domaii pridelki in žito zanemarjeno. Les — iskan po dobrih cenah. Seno — dobro konjsko gld. 1.20 do gld. 1.60. LA FILIALE IN TRIESTE deti' I. r. priv. Stabilimento Austr. di Credito per oommereie ed Industria. VERSAMENTI IN CONTANTI Banconote: 3' Y70 annuo Interesu verso preavviso di 4 glornl 3'/»»» » » » «8» 3 */4»» » » » »30» Per le lettere di versamento attualroente in circolazione, il nuovo tasso d' interesse co-mincierA a decorrere dalli 27 corrente, 31 cor-rente e 22 Novembre, a seconda del rispettivo preavviio Napoleoni: 3 °/0 aaase interesu veru preavviso dl 30 |l«ral 3 V4» » » » » » 3 aesl 31/,»» » » » »6» Banco Giro: Banoenete 2'/»"/* sopra qualunque somma Napeleeni s en za interessi Assegni sopra Vienna, Praga, Pest, Bruna, Troppavia, Leopoll, Lubiana, Hermannstadt, Inns-bruck, Graz, Salisburgo, Klagenfurt, Fiume Agram, franco h pese. Acquisti e Vendite di Valori, divise e incasso coupons V,°/0 provvigione. Antecipazioni sopra Warraats in contanti, interesse da con-venirsi. Mediante apertura di credito a Londra HtU provvigione per 3 mesi. » effeftti 6°/0 interesse annuo sino 1' importo di 1000 per importi superiori da con-venirsi. Trleite, 1. Ottobre 1883. (50) Priporoča se Nova prodajalnica CARL0 ACQUAR0U -7 Via Caserma 7-drobno pohištvo, igrače blago za obleke In posebnost \ pleicnlcah Najniže cene. Govori se slovensko. G. FORLI Borano poročilo. Kurzl papirjev in valut trdni. — Nekoliko se plašijo borzijanci zarad Tonkina, pa strah se kmalo poleže. Dunajska horsa dne 7. decembra. dlnotni drž. dolg v bankovcih 79 gld. 15 kr. Enotni drž. dolg v srebru :9 • 60 « Zlata renta...... 98 • 60 » 5*/, avst. renta . . . . U3 ■ 85 . Delnice narodne banke 836 • — ■ Kreditne delnice . . 281 » 30 . London 10 lir sterlin . . 120 » 65 » Napoleon....... 9 » 59 » C. kr. cekini...... 5 ■ 70 » 100 državnih mark . . . 59 • 20 » 'VVaierproft in plašči po< gld. 6». IS in višf. Kočniki (mufl) ftz kožutaovlne po ftO sol.lov in v še k<>m:td. Sukneno blagu za možke po gld. 1.1? metr in više. Volneno blago za ženske po SO soid. metr. Pregrinjala z i posteljake po MO sold. Preproge za mostovže in sot*e sold. in više. M ožil-kovine za obrobljenje 35 sol i. metr. Zavratnlk! iz kožuhovine po gld. I Flanela iz čiste volne u Id. I metr./ Govori te slovensko. Gorao Kr. 99. EDINOST Podružnica v Trslu. Priviligiranega in odlikovanega obrtnijskega zavoda R. VLAHOV iz Šebenika v Dalmaciji, Via della Pesa št. 8, za protestantsko cerkvijo. ^ Ima veliko zalogo lastnih različnih likerjev po najnižih cenah, to | jd : Vlahov eliksir posebnost — Roob Coccola — Puritas — rozolij | Maraskin in dezertna vina, Tartaro, Vodice, Maraškin, Plavin, bodisi Iv boteljah, bodisi v zabojih za domačijo in za razpošiljanje. P. n. občinstvu se naznanja, da večidel omenjenih likerjev se prodaja v Trstu pri A. Bischoff — G. TJrbanis—C. Pakobgo — — A. Cesareo — C. Attanosopulo — C. So/Jianopulo. Priznano nepolne, Me Zaloga najfinejših glasovitih izvrstnih vin isterskih: RefoSk v velikih buteljah muzira, kakor Šampanj c. staro, obležali o vino za posladek. Moškatovo vino, Staro obleŽano muzira, kakor šampanjec, sladko in lepo dišeče v velikih buteljah. Namizna črna, fin« vina istrska v vsakej kolikosti in kakovosti, močneja in bolj navaitna, v sodih. Kakovost garantirana, cena najniža. N -ročiti se mora hoteli najmanj Sest; vina v so iih pa najmanj 56 litrov. Na zahtevanje pošljejo se tudi ceniki brezplačno. Naročbe pod naslovom: 6 Štefan Juriiović, trgovec z vinom. Muggia — letria. in Vesela nada za bolnike in okrevalce. Proti kalija, hripavoatl, prant In ielodčal bolečini, onemoglosti, sullol alabemu prež vekov« »ju zanesljiva krepiina sredstva is akre-valoe po vitko) bolezni Kdor ni ipenagala uže mč družega, pomagali to prvi in edino pravi, 59 krat odlikovani Ivan Halfovi idr a-«Hnl izdelki Iz alads (moloa) in sloor pri sto-tfaečlh, kateri ao bili aže progi »leni za neozdravljive, bili ao Jim pomoč in zdnvje in bolniku aoJbU zfepet iivanjj, la n neroRkih redov, na Dun»jti. tovarna: StAdt, Grabenhof, BrSuer-atnuse 2, pUama in zaloga: Oraben, Brauetalraase 8. Gg»r, I. septembra-Ve j. major Wlttge, poslanec kr. pruskih lazaretov Opomin in opomba.- Naj so tirja le prve, prave Ivan Hoff-ove i delko ls slada i varovalno marko pn c. k. trgovske! s.'dniji »vstrijskej in ogersknj zkbilježeno (slika iznajdiiika ponarejenim izdelkom drugih manjkajo zdravilno ze-ltfda i i p. niso prav napravljeni, kakor Ivan U<>fT-ovi tad lki Iz slada in vtegnejo torej, po izreku zdravnikov, Ml A P kodov ti. P Ano prav'ga Ivan HofT-ovega adravllnega piva Učna d sladovega lsle«ka : 13 steklenic gld. ll.Oti. S8 steklenic gld. 12.G8, f.8 steklenic gld. — Od 13 sb'klciyo na zgor»y su pivo poBlje franko v h Ro Za po-liljato Iz Duraja: 13 eteklokleuic vid. 7.36, 88 ste-k tfno terja 1« take. 12—5 14,1'« zalogo v Trstu ima: Franc Ks. ; Princ, truovea/na Akv-dotu. V Li ubijani; Peter Lassitigg, v Gorici: O. - " F. P. Ho!uteh mu Kasimir, lekar-Kup/erschmidt, lekarnar V Ljubljani; te ter Lassnigg ChnstojuleUt, v Mariboru : J pravcem trpu; "v Ptajl: nar; v Colji: J. Kupferschi I V V voščene sreče izdelujejo g P. dt R. Scemann v Ljubljani. NavsBpMcflATstro-OEBrstoi Nujni oblic! Zarad podcdovalne razdelitve so dediči 131 let obstoječe trgovske hiSe Ivan Karol Knnzachmidt v seji dne 1. oktobra 1.1. ftkle-noli, da dajo v najun dosedanje prostore 15. decembra 1883 in prodajo vse v zalogi nahajajoče se razno blago po ceni, kar stanejo le surovine dotičnih izdelkov, torej skoro zastonj, da bodo le mogli prostore sprazniti do 1. novembra. To le blago je še v zalogi: 4500 ženskih košulj iz najfinejšega angleškega Sifona s pravimi švicarskimi vezenim: v&itki, resnično umetne vezanje, po gld. 1.50 komad in gld. 16.50 tucat. 1500 Senskih nočnih korsetov prav iste bate, prav dolgih in po vsej dolžini všltimi Švicarskimi vezeninami, naje-legantnejše napravljenih, prava krasota za vsako damo, komad gld 150, tucat po gld. 16.50. Iste iz težkega parheta komad gld. 1 60 5600 spodnjih kitelj iz najfinejšega narav-nega platna, okrašenih ufe švicarskimi svilnatimi portami po gld-1.40 komad gld. 15.50 tucat. — Iste iz rudečesa retona, komad gl 1.50, tucat gl. 16 50, •iz težke klobučevine komad gld. 1.75. Iste iz samega težkega sukna, z barvano volno vezane, plisarant z volanti in zobki komad gld. 2.50. 850 tucatov ženskih gaS iz najfinejega barheta, bogato naliSpanuv z zobci, kom-letno velike ipar po gld. i25, tucat gld 14 moških kušulj iz najfinejšega angleškega ' šifona, Sveterojebnata prsa, gladka ali vezljana različnih mer okolo vratu, po gld. 1.50 komad, ali gld. 16 nO tucat i, 1500 tucatov pregrinjalnih garnitur iz da-masta z vtekanimi slikami cvetic Itd obstoječih iz prta in 18 tavajolov po gld: 2.85, neobhodno potrebno za vsako hišo, po neizrečeno nizkej ceni. 2000 turških brisalnic, vsak komad posebej denjen, z rudečimi dolgimi franžami, prekrasno blago, tucat gld. 8.75. 2000 velikih Ženskih fačolov ža čez rame iz naifineje berolinske volne z dolgimi franžami v raZnih barvah, kakor belih, rujavih, drapanih, kariranih, turških. komad gld 1.20, tucat 12.50. 400 pled-ov za potovanje najtežje baže, jako velikih, iz težkega in . dobrega sukna tkani, po elegantnih angleških ▼zorih, k»kor: rujavi, sivi, mešane barve, najfinejših s temnim robcem in bogatimi franžami, kateri so rabliivl kot najlepša obleka, potna, posteljni kolter, šial za dame rabljivi, še cel6 po 80 letnej rabi, se lehko iz njih narede dve elegantni obleki, po katerih se prihranijo Buknje in povrnne suknje 1. vrste poprej gld. 15, zdaj le gld. 5 85, 2. vrste poprej gld. 12, zdaj le gld 4.85 komad. 300 kosov platna za hišno rabo 30 vatlov, teški, najboljši izdelek za hišno rabo komad 5.50. Ker cene pavole rastejo, bodo kratkem še enkrat dražje, torej pri poročamo k hitrej naročbi 500 svilnatih posteljnih kotrov . iz težke lion-ke svile, višnjeve, bele, rudeče, belo in rudeče pisane komad gld. 4—, jako nizke c< ne. 350 garnitur francoskih pregrinjal obsto ječih iz dveh posteljskih pogrinjal in enega pregrinjala za mizo z krava« tami iz barŽuna, krasno delo in stane vsa garnitura, to je vsi 3 komadi skupaj le gld. 7 50 5000 tucatov prestralj iz dobrega teškega platna ža vsako, še lako veliko posteljo komad gld. 1.35, tucat 15 Vsak odjemalec blaga v vrednosti najmanj g!d. 15.— na enkrat dobi remu-neracijo, ali brezplačno eno švicarsko uro iz francoskega pozlačenega brona Plastika z dolgo verigo; za natančnost se juniji 2 leti. Naročbe proti gotovemu denaru (po poštnej nakaznici ali pa s povzetjem po c. k. pošti) je treba pogiijati na 9—r Erbschafts-Verwaltung Rabinowicz, Wien, II Schiffamtsgas9e Nr. 20 Vincencij Hmeljak, mhanikar Corsia Oiulia 666. Odlikovan na trža-škej razstavi leta 1882. čizdeiuje rone mline za vsakovrstno žito po najniŽej ceni, namreč od 65 do 180 gld. mniMiiumiimnnmi Nič vec kašlja 10-9 Prsni čaj napravljen po lekarničarjn C*. B Rovia, v Trstu. Coreo 47 ozdravi vsak kaialj, še tako trdovraten. k«kor to spričujejo mnoga naročila, spričevala in zahvale, ki dohajajo od vseh strani in pa uspehi prvih tuk. zdravnikov. Ta čaj je sestavljen Iz nainih rastlin la clatl kri, ima dober okus In velja en zavoj za 8 dal 60 soldov. Omenjena lekarna izdeluje tudi pile za prestaaje života in proti midronu iz soka neke posebne rastline, katerih uspeh je velik, posebno pri zaprtem truplu, želodčnih boleznih itd. In se lehko uživajo o vsakem času brez obzira na dijeto. Eaa Skatlja valja 30 soldov. Plalter in tudi tiaktara proti karjlai očeaoai in dobilaj kali — cena 3 plašt rov za kurja očesa 20.aoldov. — Eaa steklenica tiaktara 40 aaldav Edlaa zaloga v Trata v lekarni Rovla, v fiorloi v lekarnah Criatefoletti in Ponteai, in v AJdeviSlai v lekarni Oagllelaie. VtaJ lekarni govori se tudi alovaaaki. M Portlandski in Romanski najboljše vrste i po zmernih cenah renomirane tovarne v Trbovljah (Trifail). Z «top in zaloga pri Schnabl & O. Via Carlntla I O. 12-11 Zaloga cevi, poljedelskih strojev, se-salk (pump) raašinsko olje, jermene itd. Alojzija Majer-jeva trgovina piva v steklenicah v Ljubljani priporoča izverstno ex-portoo marčno pivo iz pivovarne bratov Ko-c zler-jevv zabojih po 25 in 50 steklenic. Garantira se šest mesečna obstojnost tega piva. 24-14 3! NOVA LEKARNA „ALLA GIUSTIZIA" (k pruvlci) MARKA RAVASINI na kolodvorskem trgu (piazza della Stazione) bode vedno previđena svežimi leki napravljenimi po najzvedenejSih rokah, in z vsemi lekarniškimi posebnostmi inostran« skimi in domačimi, kemičnimi izdelki in mirodijami (diodami) ranocelniSkimi pri« pravami in k njim »padajočimi stvarmi, predmeti za kemične laboratorije In s vsem, kar potrebujejo lekarničurji in obrtniki. 6—5 ^tf Govori se: italijansko, nemško, slovensko in francosko. Gospodu Gabrijelu Piccoli, ti' lekarju v L ublani. Vaša «Franeova eaanoa* je edino .zdravilo, ki semo-Ijemu želodcu prilega Po vsakem zavžitji mi je ložje in boije 1 Kamnje pri Cer-nici 1883 Joxip Snvdat, župnik. Enajst let že trpim na zabasanii in heT meiojidah in ne poznam ca zdravila, da bi mi toliko pomagalo, kakor Vaša «Fra -oova e»pnoa», za katero se Vam najlepše zahvaljujem. Jrnrt Zehrou, Gorenje LežeSe. Kranjsko Prosim, da mi odmah pošljete 100 steklenic Vaše izvrstne «Franoove aaence«. Aleksandrija v Egiptu meseca avgusta 1883. Marija Dolinsh Prosim uljudno za 24 steklenic VaSe • Fraaoove esence«, ki je nedvomljivo najboljši pripomoček zoper kašelj, hemerojide, mrzlico v želodcu in gliste. Pulj meseca decembra 1882 Josip vitet Srnrdtli, c. k. policijski komisar. Vašo oFranoovo esenoo« s sijajnim vspehom rabim. Prosim odmah za 21 steklenic na povzetje. Trdnjava IvaniS na Hrvaškem avgusta 1883. Josip lUarni&iH, usnjarski mojster. Fraaoova esenca je pomagala Že tisočerim ljudem, kakor je razvidno »z zahvalnih pisem, ki jih izdelovulec dobiva. Ta esenca ozdravi bolezni v želodcu in trebuhu, kr5, božjast, trebušno in preme-njalno mrzlico, zabasanje, hemorojide, zlatenico itd., ki so vse nevarne, če se v pravem času ne ozdravijo. Steklenica 10 kr. Strašanska katastrofa -v- Gasamiociola 28 julija je bil švicarski fnbrlkant ur ianet Deama iz Chaux de Fomis S^T na Ischiji zasut in je tam v 41. letu umrl. Vkljub vsem preiekavanjem postavljenega kuratorja Gia-cobio tmllatđ ja v Napolju, nI l ilo tnogoCe najti ne sorodnikov, ne drugih pravnih inaslednikov, vsled česar je vse premoženje zapalo drgavi PoSIljatov 2463 pravih švicarskih ur in mnogo zlatenine, katero vse je bilo na poti čez Dunaj na jutrovo, mo? ral je vsied tega obdržati 7. avgusta špediter, gospod Franc Qevauxfils, in je bila ta pošiljatev izročena podpisani komisijski hiši za zlutenino dne 15. oktobra t. 1. z nakazom, da razproda vse to blago le 'proti temu, da dobi zanj, kar /nese, voznimi in carina, torej akero zastonj, da oe le more zapuščinska obravnava poprej izvršiti. — Vsm ure so reparlran^, tor»j urejene na minuto, in le fasona in graviranje zlatenine je toliko stalo, kolikor se denes zahteva /a vse. 350 koaiadov žepnih ar na olllnder iz najfinejšega francoskega double-zlitta, ali pa močno posrebrnenega nikla fino graviranih in glljnširanih, z močno pozlačeno verižico, zlata lasona, fino na minuto repariranih. Vse skupaj le 9II 4.90; iste iz pravega lSlotiuga srebra po c. k. uradu za punci-ranje poskušene in močno pozlačene le gld. 6 50- Iste ure na cilinder iz tešk* ga, pravega 14karatnega zlata po c. k. uradu za punciranje poskušane, poprej glrf. 45, zaaj pa za smešno ceno od le gld 16. 250 ur na aidre Iz najfinejšega francoskega double - zlata, ali močno posrebrnenega nikla, fino graviranih in giljošranih, na 15 pravih rubinov, z natanjčnim strojem, kazali za sekunde in krasno verižico, fino repasiranih la gld. 7. — Iste ure na sidro (anker) Iz tnžkega 131otnega srebra, po-skulfenih po c. k. uradu za punclranje in močno pozlačenih le li gld. 200 Waahiagtenakih remoatotr ar iz močno posrebrnnga nikla ali donble-zlata, navijajo se brez ključa, z mehanično pripravo za kazala ali sekunde, reguliranih 11a sekundo, najizvrstnejša ura »veta. Cena t* krasno verižico vred le gld 8 30. 180 arebrnih remontoir ur iz težkega l31ot-nega srebra, potrjenega po c. k uradu za punciranje, navija se breZ ključa z mehanično pripravo za kazala, plošnato šipo, emalli'ann kazališče in a kazalom za sekunde reguliranih na minuto, nu|tzvrstnejša ura 9veta. Poprej gld. 25, zdaj za smešno ceno od le gld. 13. Da vsa ure gredo natanjčno, W4T jamčim & let. 217 prataao iz pravoga zlata s penarojenl«! brlljanti v vseh velikostih, pravo 6 kanitno zlato v< v finej škatljici, komad le gl. 3 75. 184 parov uhanov iz brlljantov ali gumbio, iz 6 karatnpga pravega zlata s krušnimi brl-Ijunti v finej baržunovej škatljici, par gl 3 75. 222 para* uhanov it pravega zlata punci-ranega na 6 karatov z najlepšimi koralami, se škaljico le gld. 1.5". 164 madaljonav iz francoskega double-zlata s ponarejenimi briljunti I« gld. 2.50. 150 raprsnih in ovratnlEnih zaponk iz čistege 6 kar. zlata Zlato je potrdil c, k. pun.-ovni urad, vdelani so vanje krušni ponarejeni diinmanti. z škaf,liico vred 1 eld 80 kr. sveti, da nadomeščuje najlepšo, pa predrago pristno okrasje Naročbe po pošti, kakor tudi t"legr:ifift»e, katere se Izvršujejo proti povzetju, ali pred-pošlljatvi dotlčnega zneska, nuj se pošiljajo na Schweizer Uhren- und G idwaaren-5—3 Vertretungehaus WIEN Leopoldstadt, Schiffamtsgasse 20. I^antriik, društvo .KhlNoSf« — i/d.telj in oiigovorni ureanu: JOSIP MiLASIČ Nova tiskarna po" vodstvom F. HUALA ^ TrR«