ZGODOVINSKI ČASOPIS • 52 • 1998 • 3 (112) • 317-329 317 
M a r j e t a Šaše l Kos 
Je bila Emona nekdanji tabor 15. legije in veteranska 
kolonija? 
V domači in tuji strokovni literaturi od konca prejšnjega stoletja do zdaj na splošno 
prevladuje mnenje, daje imela 15. legija (bodoča Apollinaris, vzdevek je po vsej verjetnosti 
dobila po bitki pri Akciju),1 svoj tabor v Emoni. Nato naj bi bila še za Tiberija premeščena v 
Karnuntum na Donavo, čeprav se zdi v zadnjem času verjetneje, da se je to zgodilo pod 
Klavdijem.2 Tezo o vojaškem taboru 15. legije v Emoni je dokazoval predvsem B. Saria, 
naletela pa je na zelo ugoden odmev in postala bolj ali manj splošno sprejeta.3 Vendar za to 
domnevo, ki je v literaturi pogosto prešla že v gotovo trditev, ni prepričljivih argumentov. 
Obstoj legij skega tabora v Emoni bi hkrati izključeval možnost, da bi bila Emona kot 
kolonija ustanovljena pred Tiberijem. Saria je namreč hkrati dokazoval tudi hipotezo (ki se 
neposredno navezuje na njegovo domnevo o legijskem tabora), da je kolonijo v Emoni 
1 Prim. L. Keppie, The Making of the Roman Army, London 1984, 210 in E. Ritterling, Legio, v: RE 12, 2 
(1925), 1474. 
2 M. Kandier, Die Ausgrabungen im Legionslager Carnuntum 1968-1973. Eine vorläufige Zusammen­
fassung, Anzeiger der phil.-hist. Klasse der Österreichischen Akad. der Wiss. 111, Wien 1974, 27^10, posebej 
32; prim, idem, Zur siedlungsgeschichtlichen Entwicklung der canabae legionis von Carnuntum, v: 17. 
Österreichischer Historikertag, Eisenstadt 1987, 48; idem, v: H. Stiglitz, M. Kandier, W. Jobst, Carnuntum, v: 
ANRW II 6 (1977), 658-659. Glej tudi D. Gabler, Zum Anfangsdatum des römischen Carnuntum, Mitt. Ges. 
Freunde Carnuntums 3, 1981, 2-32; J. Fitz, Popolazione indigena e romanizzazione in Pannonia, v: Lungo la 
via dell'Ambra. Apporti altoadriatici alla romanizzazione dei territori del Medio Danubio (I sec. a.C. — I sec. 
d.C), izd. M. Buora, Udine, Trieste 1996, 338. 
3 B . Saria, Emona als Standlager der Legio XV. Apollinaris, v: Laureae Aquincenses 1 (Diss. Pann. 2, 10) 
1938, 245-255; idem, Doneski k vojaški zgodovini naših krajev v rimski dobi (Beiträge zu einer Militär­
geschichte unseres Gebietes in römischer Zeit), Glas. Muz. dr. Slov. 20, 1939, 119-121; idem, Emona ni bila 
vojaški tabor? (Emona kein Legionslager?), ib. 22, 1941, 55-57. M. Pavan, La provincia romana della 
Pannonia Superior (Atti della Accad. Naz. dei Lincei 352, 1955), Roma 1955, 382; A. Mócsy, Pannonia and 
Upper Moesia, London, Boston 1974, 74-76; idem, Der kleine Pauly, s.v. Pannonia; H. Stiglitz, Carnuntum, 
v: RE Suppl. 12 (1970), 1576; J. Fitz, The Archaeology of Roman Pannonia (izd. A. Lengyel, G. T. B. Radan), 
Lexington, Budapest 1980, 143, in vrsta drugih. Prim. F. Vittinghoff, Römische Kolonisation und Bürger­
rechtspolitik unter Caesar und Augustus, Wiesbaden 1952, 124 op. 4, ki se do problema ustanovitve Emone 
kot kolonije izrecno ne opredeli, čeprav navaja Sarijeva mnenja. Idem, Zur römischen Municipalisierung des 
lateinischen Donau-Balkanraumes. Methodische Bemerkungen, v: ANRW 2, 6, 1977, 12; nespremenjenega 
stališča še vedno: M. Pavan, Aquileia città di frontiera, v: Vita sociale, artistica e commerciale di Aquileia 
romana (Ant. Altoadr. 29) I, 1987, 33-34 (= Dall'Adriatico al Danubio, Padova 1991, 136-137). L. 
Plesničar-Gec, Aquileia ed Emona, v: Ant. Altoadr. 9, 1976, 120-123; eadem, Keramika emonskih nekropol 
(Katalogi in Monografije 20), Ljubljana 1977, 60. Prim, tudi eadem, I rapporti tra Emona e la Venetia, v: La 
Venetia nell'area padano-danubiana. Le vie di comunicazione (Convegno intern. Venezia 6-10 aprile 1988), 
Padova 1990, 329-336, kjer je omenjeno, da je Emona avgustejska kolonija. Da je bila Emona ustanovljena 
kot kolonija pod Tiberijem glej npr. A. Degrassi, Il confine nord-orientale dell'Italia romana (Diss. Bernenses 
1, 6), Bern 1954, 110-111, in tudi J. Šašel, Emona, v: RE Supplii (1968), 564-565 (= Opera selecta, 
Ljubljana 1992, 572-573). Prim, tudi C. Zaccaria, Da Aquileia ad Emona e da Emona ad Aquileia, v: Aquileia 
- Emona. Archeologia fra due regioni dalla preistoria al medioevo, Udine 1989, 24. B. Levick, Tiberius the 
Politician, London 1976, 139 napačno postavlja Emono v Dalmacijo. Da bi bila ustanovljena na provincialnih 
tleh v poznoavgustejski dobi oz. dodatno naseljena z veterani, piše L. Keppie, Colonisation and Veteran 
Settlement in Italy in the First Century A.D., Pap. Brit. Sch. Rome 52, 1984, 77-79. 
318 M. ŠAŠEL KOS: JE BILA EMONA NEKDANJI TABOR? 
ustanovil Tiberij. Ta temelji v veliki meri na gradbenem napisu Avgusta in Tiberija {ILJug 
303) iz časa tik po Avgustovi smrti, na katerem je omenjeno, da sta vladarja mestu omogočila 
neko večjo konstrukcijo, po vsej verjetnosti obzidje s stolpi, kar pa ni nujno; možna je tudi 
kakšna pomembnejša zgradba na forumu ali svetišče.4 
Napis je datiran v zgodnje leto 15 po Kr. Pred Sarijevim člankom je bila misel o vojaškem 
tabora v Emoni izražena le skrajno previdno, Ritterling se je celo omejil na to, daje predlagal 
kot možno lokacijo za tabor 15. legije širše območje Emone, po njegovem članku pa seje, 
kot rečeno, domneva prelevila skoraj v gotovost, čeprav je W. Schmid k Sarijevi tezi že takoj 
objavil pomisleke.5 
Pregled epigrafske evidence 
Eden Sarijevih glavnih argumentov za dokazovanje legij skega tabora v Emoni je bil 
nagrobnik Tita Junija Montana, najden leta 1936 v sekundarni legi na Groharjevi ulici, v 
območju manjše poznoantične nekropole kot pokrov za poznorimski sarkofag. 
Šašel Kos, Roman Inscriptions / Lapidarij, št. 36 = A1J 173. 
T. Iunius D(ecimi) flilius) /Ani(ensis) Montanus / tr(ibunus) mil(itum) VI, praefiectus) / 
equit(um) VI, preaflectus) /fabr(um) II, pro leg(ato) II. 
Treba je poudariti, da Montanov nagrobnik oz. kenotaf za dokazovanje vojaškega tabora 
v mestu nima najmanjše teže, ker je Saria Montanovo funkcijo prolegata napačno smatral za 
funkcijo namestnika legijskega poveljnika, medtem ko gre v resnici za višjo oficirsko 
administrativno službo, značilno za tiste dele imperija, kjer rimska oblast še ni bila povsem 
konsolidirana.6 Montan je imel za sabo kariero višjega vojaškega oficirja, značilno za 
predklavdijski čas, ko vrstni red posameznih stopenj te kariere (poznejše t.i. tres ali quattuor 
militiae) še ni bil povsem izoblikovan. Bil je vojaški tribun in prefekt konjenikov ter prefekt 
rokodelcev in inženirjev ter nazadnje prolegat: človek bogatih vojaških izkušenj, ki je dobil 
poveljstvo čez določeno območje, kjer so civilno vlado šele uvajali. Sedež je imel v Emoni, 
edinem tedaj obstoječem večjem urbanem središču italskega značaja, iz katerega je to 
območje (deloma Norik, predvsem pa zahodni Ilirik) zlahka nadzoroval. 
Avgustejsko-tiberijanskega gradbenega napisa pa nikakor ne gre nujno povezovati s 
sočasno podelitvijo mestu pravic kolonije, saj je vladar lahko mestu omogočil gradnjo kakšne 
večje zgradbe ali celo obzidja kadarkoli, za kar obstaja tudi več paralel.7 Tudi kar se tiče 
Schmidovega dokaznega gradiva, je nujno pripomniti, da so tisti njegovi argumenti, ki 
temeljijo na epigrafskem gradivu, brez vrednosti: oboji, tako Sarijevi kot Schmidovi so 
predvsem zastareli, saj je epigrafska stroka po vojni zelo napredovala. Argumente proti 
vojaškemu taboru v Emoni je v več prispevkih izdelal J. Šašel,8 do enakega zaključka so 
4 Nazadnje M. Šašel Kos, The Roman Inscriptions in the National Museum of Slovenia I Lapidarij 
Narodnega muzeja Slovenije (Situla 35), Ljubljana, 1997, št. 34. 
5W. Schmid, Emona ni bila vojaški tabor (Das vermeintliche Legionslager von Emona), Glas. Muz. dr. 
Slov. 22, 1941, 44-54. 
6 J . Šašel, Pro legato, Chiron 4, 1974, 467^(77 (= Opera selecta, Ljubljana 1992, 305-315); H. Devijver, 
The Monument of the Equestrian Officer T. Iunius Montanus (AU 173 - Emona), Ancient Society 23, 1992, 
61-70; nazadnje Šašel Kos, op. cit. v op. 4, št. 36. 
7 Npr. ILS 2702: kolonija Fanum Fortunae, ustanovljena za triumvirov, je dobila obzidje pod Avgustom 
leta 9 aH 10 po Kr. Prim. Vittinghoff, op. cit. v op. 3 (ANRW), 11. 
8 J. Šašel, Emona, v: RE Suppl. 11(1968) 561-566; pred tem v prispevku z I. Weilerjem, Zur augusteisch-
tiberischen Inschrift von Emona, Carnuntum Jahrbuch 8, 1963-1964, 40-42; Discussione al Seminarium 
Acquileiese su alcune questioni fondamentali per la storia di Emona, v: Aquileia e l'arco alpino orientale (Ant. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS • 52 • 1998 • 3 (112) 319 
Nagrobni napis, morda 
kenotaf, Tita Junija Montana 
i 
1 T X ГТ 
fîiVKlIVSDF] 
\ y /""St /Tr V " T*4 H '•' T" ~ ** 
v>QytrN i кл;г •-
:FAr){\HfR- Ж П l^trsa 
•• / 
H . ц Н * J, 
^* * • • > • » . 
. 4 , 4 i 
prišli tudi nekateri drugi,9 nedavno z dodatnimi dokazi tudi avtorica.10 V moderni literaturi pa 
je še vedno zaslediti mnenje, daje bila v Emoni utaborjena 15. Apollinaris.11 V primera, da 
Altoadr. 9), Udine 1976, 132-140. 
9 Tako npr. CM. Wells, Emona and Carnuntum: Evidence for the Start of Roman Occupation, v: Roman 
Frontier Studies 1969 (Eighth Intern. Congress of Limesforschung, izd. E. Birley, B. Dobson, M. Jarrett), 
Cardiff 1974, 185-190; P. Kos, The Monetary Circulation in the Southeastern Alpine Region (ca. 300 B.C. -
A.D. 1000) (Situla 24), Ljubljana 1986, 54-56. 
10M. Šašel Kos, The 15th Legion at Emona - Some Thoughts, Zeitschr. Pap. Epigr. 109, 1995, 227-244, 
Tab. IV figs. 4, 5. 
1 ' Tako npr. J.C. Mann, Legionary Recruitment and Veteran settlement during the Principale (Occasional 
Publications 7), London 1983, 9 in 32; M. Pavan, Presenze di militari nel territorio di Aquileia, v: // territorio 
di Aquileia nell'Antichità (Ant. Altoadr. 15) II, Udine 1979, 470^173 (= Dall'Adriatico al Danubio, Padova 
1991, 166-168), ter idem, Aquileia città di frontiera (op. 3), 33-34 (= Dall'Adriatico al Danubio, 136-137); 
320 M. ŠAŠEL KOS: JE BILA EMONA NEKDANJI TABOR? 
' - tv .v'N'*i Л>->^ . ^ . _ 
Nagrobnik vojaka 15. legije 
Gaja Klodija Sekunda 
bi bilo to res, bi pričakovali, da bi v mestu pustilo sledove večje število vojaštva te legije. V 
resnici pa je bil najden zgolj en napis vojaka 15. legije iz prve polovice 1. stoletja po Kr., ki 
je dal v Emoni postaviti nagrobnik svoji sestri, kar kaže, nasprotno, da je bil vsaj del njegove 
družine že od prej naseljen v mestu, torej kaže prej na civilno kolonijo v Emoni. 
Sašel Kos, Roman Inscriptions / Lapidarij, št. 38 - CIL Ш 10769. 
C(aius) Clodius C(ai) flilius) / Vel(ina) Secundus mil(es) / leg(ionis) XV Apol(linaris) / 
Clodiae C(ai) ßiliae) Teniae / sorori anorum (!) / NXX (sic!) h(ic) s(ita) e(st). / C(aio) 
Caestidio Циси) ßilio) РоЦИа) / Petronia P(ublii) fiilia) Dyssulla / v(iva). 
R.L. Dise, Jr., Cultural Change and Imperial Administration: the Middle Danube Provinces of the Roman 
Empire (American University Studies, Ser. 9, History, vol. 99), New York, Bern, Frankfurt am Main, Paris 
1991, 34. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS » 52 « 1998 «3(112) 321 
Klodiji so bili glede na volilno okrožje Velina, značilno za Akvilejce, po vsej verjetnosti 
iz Akvileje, tako kot zgoraj omenjeni Petroniji; obe družini sta tako v Akvileji kot v Emoni 
dobro dokumentirani.12 Na posvetilu Herkulu, vzidanem v ljubljansko stolnico, sta omenjena 
Lucij in Gaj Klodij: oče L Clodius Alpinus se je naselil v Emòno sodeč po tribus Velina iz 
Akvileje, medtem ko je njegov sin C. Clodius Clemens že emonski meščan, vpisan v 
Klavdijo (AIJ 152). Poreklo gens Cestidije ni jasno,13 ime je silno redko in v soseščini ni 
nikjer dokumentirano. Družina je po vsej verjetnosti izvirala iz italskega prostora. Najbližja 
paralela za ime Dyssulla je z dalmatinskega napisa iz Vrutcev {Spomenik Srpske Akademije 
98, 1941-1948, str. 242) znan kognomen Dussona, ki po mnenju G. Alföldyja nikakor ni 
ilirski, kot je menil A. Mayer, temveč glede na paralele z osnovo dus-, zbrane pri Holderju, 
očitno keltski.14 Ni torej izključeno, da je Dyssulla epihorsko keltsko ime. 
Napis frumentarija 15. legije ni nujno pristen in ga le z veliko rezervo lahko navajamo kot 
evidenco za vojaštvo te legije v Emoni. Glede na to, da legija še ne nosi pridevka Apollinaris, 
bi sodil v prvo polovico 1. stoletja po Kr. Pa tudi, če bi ta, Cereri posvečen oltar bil pristen, 
bi dokazoval zgolj to, da je bila Emona deloma preskrbovalna baza za legijo, kar prav tako 
raje govori v prid obstoja pretežno civilne kolonije v mestu. 
Šašel Kos, Roman Inscriptions / Lapidarij, št. 8 = CIL ГП 3835 (+ p. 2328,188) = AU 
151. 
Cereri sac(rum) / Vibius fru/mentarius / leg(ionis) XV vo/to suscept/o <f>(aciendum) 
c(uravit). 
Se najverjetneje se zdi, da je napis ponarejen po nekem pristnem napisu, ki se je moral 
podobno glasiti. Mommsen ga kljub pomislekom o avtentičnosti ni vključil med ponaredke. 
Legijski frumentariji (vojaki višjega čina, katerih naloga je bila legijo oskrbovati z žitom; 
pozneje neke vrste policisti) načeloma v tako zgodnjem obdobju niso dokumentirani. Se večji 
dvom o pristnosti napisa je izrazil A. von Premerstein, kije menil, daje napis dal ponarediti 
na antični bazi Dolničar.15 Posebej nenavadno je, da Vibius nima imena (praenomen), kar je 
za legionarja z rimskim državljanstvom iz vrst principales16 s činom frumentarija 
nerazumljivo. Tudi formula /(aciendum) c(uravit) (na napisu je napačno zapisana črka E 
namesto F) je nenavadna za votivno posvetilo, saj je značilna za nagrobnike. Dodatno je treba 
poudariti, daje napis vklesan zelo okorno, kar je za čas prve polovice 1. stoletja in glede na 
dejstvo, da naj bi ga dal vklesati vojak višjega čina, več kot nenavadno. V prid pristnosti 
napisa pa govori dejstvo, da si za čas konec 17. stoletja - ali celo še prej (napis je najti 
namreč že pri Dolničarju) - težko predstavljamo, da bi v Ljubljani nekdo lahko dal ponarediti 
napis, ki bi impliciral za tisti čas izjemno dobro poznavanje rimskih starožitnosti. To bi 
12Šašel Kos, op. cit. v op. 4, indeksi gentilnih imen; Inscr. Aquil., indeksi. 
1 3 Šašel, Emona, v: RE ( cit. v op. 5), 566 op.; H. Solin, O. Salomies, Repertorium nominum gentiüum et 
cognominimi Latinorum, Hildesheim, Zürich, New York 1988, s.v., navajata za ime le napis iz Emone. 
1 4 G. Alföldy, Die Personennamen in der römischen Provinz Dalmatia (Beiträge zur Namenforschung Bh. 
4), Heidelberg 1969, 191-192; A. Mayer, Die Sprache der alten lllyrier I, Wien 1957, 132; A. Holder 
Altceltischer Sprachschatz I, Leipzig 1896 (repr. Graz 1961), 1387-1388. 
1 5 A. v. Premerstein, J.G. Thalnitschers Antiquitates Labacenses, Jh. Österr. Arch. Ins. 5, 1902, Bbl. 28-29, 
št. 35. 
1 6 D.J. Breeze, The organisation of the career structure of the immunes and principales of the Roman army, 
Bonner Jahrbücher 174, 1974, 266, 268-269, 271, 274-275 (= DJ. Breeze, B. Dobson, Roman Officers and 
Frontiers, Mavors 10, 1993, 32, 34-35, 37, 40-41); M. Clauss, Untersuchungen zu den principales des 
römischen Heeres von Augustus bis Diokletian. Cornicularii, speculatores, frumentoni (Diss. Bochum), 1973, 
passim. 
322 M. ŠAŠEL KOS: JE BILA EMONA NEKDANJI TABOR? 
podpiralo misel, da je bil napis ponarejen na osnovi bolj ali manj podobno se glasečega 
originalnega posvetila Z gotovostjo pa vendarle lahko govorimo torej zgolj o enem napisu 
aktivnega vojaka 15. legije, doslej najdenem v Emoni. 
Veterani 15. in 8. legije (vse napise je mogoče datirati v prvo polovico 1. stoletja po Kr.): 
1. M. Šašel Kos, The 15th Legion at Emona - Some Thoughts, Zeitschr. Pap. Epigr. 109, 
1995, 238; prim. L. Mesničar/ v Var. sporn. 17-19/1, 1974, 200. 
?]/[ ] M(arcus) Ant[ ]/[ ?] Q(uintì) fiilius) Sca(ptia tribu) [ ]/[ ?] 
vet(eranus) leg(ionis) V[III ] / [ ?] t(estamento) ffieri) i(ussit) si[bi et / / 
[—]+++++[ ]/[ ? 
Glede na analogne vojaške napise v Akvileji (npr. Inscr. Aquil. 2795) veteran ni nujno 
imel tretjega imena, kognomena, zato ni mogoče določiti, koliko napisa manjka. Genuino 
ime je možno dopolnjevati predvsem kot Anicius, Aninius, Antistius in Antonius; vsa so v 
severni Italiji dobro dokumentirana. Volilno okrožje Scaptia namreč kaže, da je bil morda iz 
10. regije: Scaptia je značilna za prebivalce mest Altinum in Forum Iulii, sicer so bili vanjo 
vpisani predvsem še prebivalci treh mest iz 1. regije (Faesulae, Florentia, Vetulonia) oziroma 
iz makedonske Stöbere. 
2. Šašel Kos, Roman Inscriptions / Lapidarij, št. 39 = AIJ 174 = CIL Ш 3847 = 10757 
(prim. A., J. Šašel, lUug [Situla 5, 1963] corr. ad opus V. Hoffiler et B. Saria, str. 4* št. 174). 
Kito) Vario T(iti)f(ilio) / Pap(iria) Narbon(e) / [vjet(erano) leg(ionis) XV / [a]n(norum) 
LX/[Petr]oniae/[....]+D+++NI?/[ 
Tit Varij, ki se je kot veteran naselil v Emoni, je bil po rodu iz Narbone; njegovo genuino 
ime je netipično in v Emoni sicer ni dokumentirano. Žena je po vsej verjetnosti pripadala 
Petronijem, ki so znani med prvimi, še republikanskimi naseljenci Ljubljanske kotline, po 
vsej verjetnosti iz Akvileje. 
3. CIL Ш 3845 (+ p. 2328,188) = ILS 2264. 
L/ucius) Oclatius Tar/quiniensis vet(eranus) / leg(ionis) XV h(ic) s(itus) e(st). / T(itus) 
Calventius / T(iti) flilius) vet(eranus) leg(ionis) VIII / et Oc<l>atia L(ucii) l(iberta) / 
Expectata de / suo posuerunt. 
Lucij Oklacij je prišel v Emono, kot kaže njegov kognomen, ki je pravzaprav le 
geografska opredelitev (tako Dessau) - njegov kolega iz 8. legije kognomena še nima - iz 
etruščanske Tarkvinije. V Emoni so bili Oklaciji po vsej verjetnosti ena uglednejših družin in 
člani municipalne aristokracije (prim. M. O(clatius) Avitus, d(ecurio) c(oloniae) E(monae), 
AIJ 218 iz Lesc, če so kratice prav razvezane). 
4. Šašel Kos, Roman Inscriptions / Lapidarij, št. 40 = CIL 1П 3848. 
C(aius) Vettennius [C(ai) f(ilius) —] / veteranus leg(ionis) [ ] / h(ic) s(itus) est / 
monumentum [ ] / T(itus) Vettenius C(ai) [f(ilius) ] /frater ob pietfatem ?] 
Edini verjetni dopolnitvi sta bodisi 15., bodisi 8. legija, kajti doslej v Emoni veterani 
dragih legij niso dokumentiram. Genuino ime, ki je italsko, je zelo redko in na prostora 
jugovzhodnoalpskega in zahodnobalkanskega prostora sploh ni dokumentirano. V primeru, 
da brata nista imela kognomen, manjka na desni strani le majhen del napisa. 
Manjše število veteranov in zgolj en z gotovostjo identificiran vojak 15. legije seveda 
predvsem dokazujeta obstoj kolonije v Emoni, nikakor pa ne vojaškega tabora, niti 
ZGODOVINSKI ČASOPIS « 52 » 1998 »3(112) 323 
veteranske kolonije. Veterani so se namreč pogosto naseljevali v blizini obstoječe kolonije, ki 
jim je dodelila obdelovalno zemljo. Primer za to je Narona: veteranom je mestni svet Narone 
dodelil zemljo v manjših zaselkih na mestnem upravnem območju (pagus Scunasticus), kar 
je dokumentirano na dveh posvetilih božanskemu Avgustu in Tiberiju iz vasi Ljubuški (ILfug 
113 in 114). Vrsta veteranov 15. legije in dragih je dokumentirana tudi v Akvileji (Inscr. 
Aquil. 2791-2796 za 15. legijo; verjetno tudi 2798 = CIL V 928, ki se sicer navaja kot 
nagrobnik aktivnega vojaka 15. legije).17 Kot mesto s statusom kolonije Emono sicer prvi 
omenja Plinij (N. h. III 147), vendar je sodeč po oznaki Mia, ki je predvsem - ne pa 
izključno - značilna za cezarijanske in oktavijanske kolonije, npr. Salone, Narono, Polo in 
morda Parencij,18 več kot verjetno, da jo je ustanovil Oktavijan. Volilno okrožje Claudia temu 
ne bi nasprotovalo, saj so bili vanj vpisani npr. tudi prebivalci bližnje kolonije Julije 
Konkordije.19 Omenjeni vladarski gradbeni napis iz Emone iz zgodnjega leta 15 po Kr. 
(ILfug 303) v tej zvezi ne spričuje ničesar, razen tega, da tedaj v mestu prav gotovo ni bilo 
legije, saj bi bila ta sicer na napisu omenjena.20 
15. legija in emonski prostor v pozni republiki in avgustejsko-tiberijanskem obdobju 
- zgodovinski oris 
15. legija, ki jo je bil dal Cezar rekrutirati leta 53 v Cisalpini in jo je Tit Labien uril v 
Galiji (prim. bell. Gall. VI l),2 1 je leta 52 odbila Japode, ki so napadli cisalpinska mesta, med 
drugimi tudi Akvilejo in Tergeste (bell. Gall. Vin 24, 3). Njen tabor na prostoru Akvileje 
izrecno potrjuje tudi podatek v bell. Gall. I 10, 3 (... et tres, quae circum Aquileiam 
hiemabant, ex hibernis educit...). Eden najstarejših nagrobnikov aktivnega vojaka te legije je 
bil najden na Mostu na Soči.22 Legija je bila po vsej verjetnosti udeležena v Oktavijanovi 
vojni v Iliriku v letih 35-33 pr.Kr., po bitki pri Akciju pa je bila leta 27 pr.Kr. vključena v 
redno Avgustovo vojsko. 
Šašel je v članku o zgodnji zgodovini 15. legije navedel dodatno evidenco za svoje že prej 
izraženo mnenje, da naj bi Cisalpina vsaj pod Cezarjem vključevala na vzhodu še ozemlje 
Navporta in Emone. To torej tedaj ne bi več pripadalo Iliriku.23 V zadnjih letih so arheološka 
raziskovanja prinesla marsikaj novega, kar takšno zgodovinsko razlago dodatno osvetljuje in 
jo potrjuje; nove arheološke analize se lepo vklapljajo v oris rimske zasedbe akvilejskega 
zaledja in jugovzhodnoalpskega prostora,24 ki ga je Šašel hipotetično skiciral, nove 
1 7 J. Šašel, Zur Frühgeschichte der XV. Legion und zur Nordostgrenze der Cisalpina zur Zeit Caesars, v: 
Römische Geschichte, Altertumskunde und Epigraphik. Festschrift A. Betz, Archäologisch-epigraphische 
Studien 1, Wien 1985, 553 op. 14 (= Opera selecta, Ljubljana 1992, 475): napis Inscr. Aquil. 2798 je namreč 
na ključnem mestu fragmentiran, torej obstaja enaka ali celo večja možnost, da gre za nagrobnik veterana. Glej 
tudi Pavan, Presenze di militari (cit. v op. 11). 
1 8 L. Keppie, Colonisation and Veteran Settlement in Italy, 47-14 B.C., London 1983, 202-203. 
1 9 J. W. Kubitschek, Imperium Romanum tributim discriptum, Pragae, Vindobonae, Lipsiae 1889, 109-110. 
20Šašel-Weiler (cit. v op. 8); Šašel, Emona, v: RE (cit. v op. 8). 
2 1 Šašel, Zur Frühgeschichte der XV. Legion (cit. v op. 18), 547 (= Opera selecta, 469). 
2 2 Šašel, ib. 547-555. 
2 3 G.E.F. Chilver, Cisalpine Gaul: Social and Economic History from 49 B.C. to the death of Trajan, Oxford 
1941, npr., poteka tega dela meje ne obravnava; Degrassi (op. 3) 46-53, cf. tudi 109-113, vključuje v meje 
Cisalpine le še Tergeste z agrom. 
2 4 J . Horvat, Notranjska na začetku rimske dobe: Parti pri Stari Sušici, Ambroževo gradišče in Babe pri 
Slavini (Notranjska [Inner Carniola] at the Beginning of the Roman Period: Parti near Stara Sušica, Ambroževo 
gradišče and Babe near Slavina), Arh. vest. 46, 1995, 177-216; eadem, Ausbreitung römischer Einflüsse auf 
das Südostalpengebiet in voraugusteischer Zeit, v: Provinzialrömische Forschungen. Festschrift für Günter 
Ulbert zum 65. Geburtstag, Espelkamp 1995, 25-40; glej tudi V. Vidrih Perko, Il quadro della romanizzazione 
324 M. ŠAŠEL KOS: JE BILA EMONA NEKDANJI TABOR? 
zgodovinske analize že poznanih zgodovinskih dogodkov pa je prav tako mogoče 
interpretirati v smislu njegove hipoteze.25 Če k temu dodamo še na novo domišljene 
podrobnosti k razlagi literarnih virov za ta prostor in to obdobje, ki omogočajo nekatere nove 
poglede na zgodovinski tok dogajanj, lahko povzamemo naslednje sklepe. 
Rimska zasedba pred Cezarjem, v njegovem času in po njem nikakor ni potekala lahko, 
vendar nam je njen potek poznan le v najbolj grobih obrisih in le maloštevilne podrobnosti to 
podobo izpopolnjujejo. V drugi polovici 1. stoletja pr.Rr. so resno nevarnost predstavljah 
predvsem Japodi, mnogo bolj kot Karni in Tavriski, ki jih je leta 35 pr.Kr., prav tako kot 
Japode, premagal Oktavijan (Illyr. 16, 46). Tergeste in Okra, znameniti prelaz (po vsej 
verjetnosti Razdrto), pod goro z istim imenom (današnji Nanos), sta bili naselbini Karnov 
(Strabon, VJJ 5, 2 C 314; Plin., N. h. Ш 131), ki so verjetno po porazu Histrov prodrli v 
območje Tergeste; to je bilo tedaj že močno venetizirano keltsko pleme, ki se je v italskem 
prostoru udomačilo bolj zgodaj kot keltska plemena vzhodno od njega. Morda so bili Galci, 
ki so se pod Katmelom v histrski vojni (178-177) bojevali na strani Rimljanov proti Histrom 
(Liv. 41, 1), del teh Karnov.26 Histrska vojna sama je imela (kar je logično in lastno vsaki 
vojni) nesporno ekonomske konotacije, saj so akvilejsko zaledje pretežno obvladovali Rimu 
sovražni Histri, zlasti verjetno priobalno plovbo, in ne Rimu prijateljski Veneti.27 Naselbina v 
Tergestu je utegnila biti v času histrske vojne najprej vojaškega značaja, frourion (= 
praesidium, castellimi, Strabon V 1.9 C 215), nato karnijska vas (Strabon VII 5.2 C 314),28 
dokler mesto ni doseglo status kolonije vsaj pod Oktavijanom, verjetneje pa že pod 
Cezarjem.29 Zanimivo je, da Plinij na enem mestu v svoji enciklopediji Naturalis Ustoria (Ш 
38) omenja, daje Italija obsegala poleg Venetov, Karnov in Histrov tudi Japode in Liburne oz. 
vsaj del teh plemen. Žal še ni dokončno pojasnjeno, kako razlagati to notico. 
Navport so naseljevali Rimu načeloma sovražni Tavriski (Strabon, na istem mestu v 7. 
knj.), vendar so bile tudi naselbine vzhodno od Okre, kot kažejo epigrafske in arheološke 
najdbe,30 že zgodaj romanizirane.31 Kot kažejo prekovani vzhodnonoriški srebrniki iz prve 
nei territori dell'attuale Slovenia secondo gli scavi degli ultimi cinque anni e le più recenti indagini sui 
materiali, v: Lungo la via dell'Ambra (cit. v op. 2), 313-326. 
25 M. Šašel Kos, The End of the Norican Kingdom and the Formation of the Provinces of Noricum and 
Pannonia, in: Akten des IV. intern. Kolloquiums über Probleme des provinzialrömischen Kunstschaffens / Akti 
IV. mednarodnega kolokvija o problemih rimske provincialne umetnosti, izd. B. Djuri<5, I. Lazar (Situla 36), 
Ljubljana 1997, 21-42. 
26 G. Dobesch, Die Kelten in Österreich nach den ältesten Berichten der Antike, Wien, Köln, Graz 1980, 
98-108. 
27Glej tudi R.F. Rossi, v: Lungo la via dell'Ambra (cit. v op. 2), 131-138; tudi F. Cassola, Nota sulla 
romanizzazione dell'Istria, v: Scritti di linguistica e dialettologia in onore di Giuseppe Francescato, Trieste 
1995, 59-69. 
28 R. F. Rossi, <ppo\>ptov - каџт\ KapviKfi: qualche osservazione su Tergeste preromana e romana, v: Studi 
in onore di Albino Garzetti, izd. C. Stella, A. Valvo, Brescia 1996, 341-353. 
2 9 A. Fraschetti, Per le origini della colonia di Tergeste e del municipio di Agida, Siculorum Gymnasium 28, 
1975, 319-335. Prim. C. Zaccaria, Regio X Venetia et Histria. Tergeste - Ager Tergestinus et Tergesti 
adtributus, v: Supplemento Italica, n.s. 10 (Roma 1992), 152. 
3 0 J . Horvat, Nauportus (Vrhnika) (Dela 1. razr. SAZU 33), Ljubljana 1990; eadem, Ausbreitung römischer 
Einflüsse (cit. v op. 25); B. Vičič, Zgodnjerimsko naselje pod Grajskim gričem v Ljubljani, Gornji trg 15 
(Frührömische Siedlung unter dem Schloßberg in Ljubljana, Gornji trg 15), Arh. vest. 44, 1993, 153-201; idem, 
Zgodnjerimsko naselje pod Grajskim gričem v Ljubljani. Gornji trg 30, Stari trg 17 in 32 (Frührömische 
Siedlung unter dem Schloßberg in Ljubljana. Gornji trg 30, Stari trg 17 und 32), Arh. vest. 45, 1994, 25-80. 
3 1 G. Bandelli, La presenza italica nell'Adriatico orientale in età repubblicana, v: Aquileia, la Dalmazia e 
Vlllirico (Antichità Altoadr. 26/1), Udine 1985, 59-84, posebej 77-83; Zaccaria (cit. v op. 30), 150-152; M. 
Sašel Kos, Nauportus: antični literarni in epigrafski viri (Nauportus: Literary and Epigraphical Sources), v: 
Jana Horvat, Nauportus (Vrhnika), Ljubljana 1990, 17-33 (143-159). 
ZGODOVINSKI ČASOPIS « 52 » 1998 « 3 (112) 325 
polovice 1. stoletja pr.Kr.,32 je osrednja oblast Noriškega kraljestva tedaj, torej še pred 
Rimljani oz. sočasno z njimi,33 razširila svoj vpliv na območje Tavriskov, katerih zahodni 
poselitveni prostor je obsegal Ljubljansko kotlino, predvsem tudi Navport in Emono. Sodeč 
po arheoloških najdbah so imeli Rimljani že v 1. stoletju pr.Kr. nekaj ključnih postojank ob 
jantarjevi poti med Akvilejo in Trstom ter Emono, tako med drugimi v Serminu, katerega 
gradivo je že izvrednoteno,34 in v območju Okre, zdaj Razdrtega (Mandrga in Preval).35 
Enako tudi v Ljubljanski kotlini, na kar kažejo poleg arheoloških tudi epigrafske najdbe: 
tukaj sta bili vsaj dve naselbini že za časa Cezarja precej romanizirani. V Navportu so bili 
naseljeni rimski državljani, ki so bili pravno organizirani kot rimski vicus z vaškima 
načelnikoma, v Emoni pa je bila najdena zelo zgodnja - še republikanska - nagrobna plošča 
enega akvilejskih sevirov (sevir je član šesterice v organizaciji, ki je na osnovi razpoložljive 
evidence še ni mogoče natančno opredeliti, nedvomno pa je imela v rimskem mestu naloge 
kultno-organizacijskega značaja), ki dokazuje, da so se osvobojenci družine Cezernijev že 
sredi 1. stoletja pr.Kr. in morda še prej poslovno mudili v naselbini.36 Romanizacija je 
razmeroma hitro napredovala še globlje v Panoniji, saj že Velej omenja, da so se panonski 
vojaki v pomožnih četah naučili latinščine in abecedo (П 110, 5).37 
Mnenje, da je Emona postala kolonija že pod Oktavijanom, za Polo in Tergestom, oz. 
istočasno z omenjenima kolonijama, je staro, saj ga je izrazil že Th. Mommsen.38 Do danes 
ni nespornega dokaza, ki bi to tezo lahko izpodbil. Eden od dokazov, da kolonije v Emoni ni 
ustanovil Oktavijan, naj bi bilo dejstvo, da na ankiranskem spomeniku (Monumentimi 
Ancyranum, Res gestae 28) Ilirik ni omenjen med provincami, v katerih je Avgust ustanavljal 
veteranske kolonije. Ta argument bi bil povsem brez teže, če sprejmemo Sašlovo mnenje, da 
Emona ni bila vključena v Ilirik, temveč v Cisalpinsko Galijo, kar je več kot verjetno.39 
Predvsem pa je na osnovi razpoložljive epigrafske evidence preuranjeno trditi, da bi bila 
Emona veteranska kolonija, saj so bih njeni kolonisti, kot kažejo napisi, predvsem civilno 
prebivalstvo, ki se je v mestu naselilo pretežno iz severne Italije, veterani pa so bili v njej 
naseljeni zgolj sporadično.40 Za časovno opredelitev nastanka kolonije nista odločilna niti 
vzdevek kolonije, v primeru Emone colonia Mia, niti tribus Claudia njenih državljanov, ki 
se pogosto povezuje s Klavdijevo politiko municipalizacije.41 Predvsem s seznamov 
pretorijancev iz Rome izhaja, da so Emonci nekajkrat navedli napačno tribus Mia; gre za t.i. 
psevdotribus, izpeljano iz naziva kolonije.42 Colonia Mia je načeloma vzdevek, ki so ga 
3 2 P . Kos, Keltski novci Slovenije I Keltische Münzen Sloweniens (Situla 18), Ljubljana 1977; R. Gobi, Die 
Hexadrachmenprägung der Gross-Boier. Ablauf, Chronologie und historische Relevanz für Noricum und 
Nachbargebiete, Wien 1994. 
»Šašel Kos (op. 26). 
3 4 J. Horvat, Sermin. Prazgodovinska in zgodnjerimska naselbina v severozahodni Istri / A Prehistoric and 
Early Roman Settlement in Northwestern [stria (Opera Instituti arch. Sloveniae 3), Ljubljana 1997. 
3 5 Glej Horvat, Ausbreitung (cit. v op. 25). 
3 6 K Navportu prim. Šašel Kos (op. 32), kjer so citirani vsi napisi; k Cezernijem J. Sašel, Caesernii, Živa 
ant. 10, 1960, 201-221 (= Opera selecta, Ljubljana 1992, 54-74). 
3 7 A. Mócsy, The Civilized Pannonians of Velleius, v: Rome and Her Northern Provinces. Papers presented 
to S. Frere, Gloucester 1983, 169-178. 
3 8 CIL III, str. 489. Tako tudi E. Kornemann, RE 4, 1 (1900), 529 in nazadnje, sicer brez argumentov, G.L. 
Gregori, Sull'autonomia amministrativa di Glemona, Aquileia nostra 61, 1990, 223. 
3 9 J . Šašel, Zur verwaltungstechnischen Zugehörigkeit Emonas, Acta Arch. Acad. Sc. Hung. 41, 1989, 
169-174 (= Opera Selecta, Ljubljana 1992, 707-714). 
4 0 Šašel, Emona (cit. v op. 3), ib. 
4 1 G. Forni, Le tribù romane in Pannonia, in: Carnuntina (Römische Forschungen in Niederösterreich 3) 
1956, 40-44; idem, Die römischen Tribus in Pannonien, Carnuntum Jahrbuch 2, 1956, 13-22. 
42Šašel, Emona (cit. v op. 3), ib.; G. Forni, Studia Ghislerìana 1, ser. 2, 1954, 89 ss. 
326 M. ŠAŠEL KOS: JE BILA EMONA NEKDANJI TABOR? 
mesta dobila pod Cezarjem in Oktavijanom (do leta 27 pr.Kr.),43 toda ne vedno, včasih so se 
lidia imenovala tudi mesta, ki so jih ustanovili Avgust, Tiberij, Kaligula, Julija Domna, 
Maksimin in Filip.44 Tudi ime volilnega okrožja načeloma ne more biti časovni pokazatelj, 
ker dosedanje gradivo kaže, da so na dodelitev državljanov k posameznemu okrožju vplivali 
najrazličnejši faktorji.45 
Spričo vsega, kar smo navedli, pa je nenavadno, da niti dosedanje arheološke, niti 
numizmatične najdbe, ki začenjajo predvsem v poznoavgustejskem obdobju, ne podpirajo 
domneve, da bi bila v Emoni oktavijanska naselbina.46 Nesporno argument ex silentio - kot 
v arheologiji tolikokrat - ne more imeti dokazne teže; zgodnjo naselbino, ki ni bila nujno 
velika - povprečna kolonija iz časa triumvirov naj bi štela 3000 mož -,4 7 je treba iskati izven 
območja Gradišča in poznejšega avgustejsko-tiberijanskega mesta, kjer so bili sicer najdeni 
ostanki starejših plasti, vendar jih žal še ni mogoče natančneje opredeliti.48 Še verjetneje gre 
to naselbino iskati na desnem bregu Ljubljanice, v območju Starega in Gornjega trga. Ta 
ljubljanski mestni del je žal povsem zazidan in bi ga bilo težko arheološko raziskati. V 
območju Gornjega trga so bih nedavno najdem ostanki latenske naselbine, njen obstoj pa je 
že prej dokazovalo predrimsko ime naselbine, Emona. Obstoj oktavijanske kolonije izven 
območja Gradišča bi bil teoretično možen, vsekakor obstajajo paralele za premik naselbine.49 
Nenavadno je tudi - glede na verjetno zgodnjo kolonizacijo Emone -, da ni omenjena pri 
Veleju Paterkulu, ko poroča o panonsko-delmatskem uporu v letih 6-9 po Kr. Omenja 
namreč, daje glavni uporniški štab načrtoval zasesti območji Navporta in Tergesta in prodreti 
v Italijo (П 110, 4: ... pars petere Italiam decreverat iunctam šibi Nauporti ac Tergestis 
confinici ...). Morebitna manjša oktavijanska kolonija v Emoni (nesporno dokazati je še ni 
mogoče), ustanovljena kratek čas po končani Oktavijanovi vojni v Iliriku leta 32 pr.Kr., bi 
bila v času upora stara manj kot generacijo. V latenskem obdobju jo je, kot jasno izhaja iz 
Strabona (IV 6, 10 C 207 in VII 5, 2 C 314), zasenčevala naselbina v Navportu, ki je imela 
na prostoru Ljubljanske kotline tako v Velejevem kot Tacitovem času pomembnejšo vlogo; 
Navport je tudi ležal bliže Italiji in je torej razumljivo, da Velej omenja njegov teritorij. Tudi 
Tacit omenja v zvezi z uporom panonskih legij po Avgustovi smrti leta 14. po Kr. le Navport, 
čeprav je tedaj obstoj mesta v Emoni nesporen, saj je bilo še za Avgustovega življenja 
predvideno, da dobi neko veliko konstrukcijo (obzidje s stolpi?, ah kakšno drugo pomembno 
4 3 M . Christel, M. Heijmans, Les colonies latines de Narbonnaise: un nouveau document d'Arles 
mentionnant la Colonia Mia Augusta Avennio, Gallia 49, 1992, 41-44; prim, tudi K. Kraft, Die Rolle der 
Colonia Julia Equestris und die römische Auxiliarrekrutierungen, Jb. Rom. Germ. Zentmus. 4, 1957, 91. 
4 4 B. Galsterer-Kröll, Untersuchungen zu den Beinamen der Städte des Imperium Romanum, v: Epigr. Stud. 
9 (1972), 65-70; Vittinghoff, op. cit. v op. 3 {ANRW), 10. Cezarjevo in Avgustovo politiko ustanavljanja 
kolonij in municipijev obravnava tudi P.A. Brunt, Italian Manpower, 225 B.C. - A.D. 14, Oxford 1971, 234 
ff. in v dodatkih 15-17, vendar Emone ne omenja; glej tudi L. Keppie, Colonisation and Veteran Settlement 
in Italy, 47-14 B.C., London 1983, 46, 209. Tudi Šašel (cit. v op. 3), ib., pristaja na Sarijevo datacijo za 
Tiberija. 
4 5 Vittinghoff, ib. 11 ss. 
4 6 1 . Mikl-Curk, Vom Beginn der Römerzeit im nördlichen Jugoslavien, Arch. lug. 14, 1973, 41-42; eadem, 
Terra sigillata iz emonskih grobišč (Terra sigillata aus den Gräberfeldern von Emona), Arh. vest. 30, 1979, 
339-340 in passim; glej tudi eadem, Rimska lončenina z nekaterih emonskih najdišč (Römische Keramik von 
einigen Fundstätten in Emona), Arh. vest. 30, 1979, 372-387; L. Plesničar-Gec, Aquileia ed Emona, v: Aquileia 
e l'Arco Alpino Orientale (Ant. Altoadr. 9), 1976, 119-132; Kos (op. 9); idem, FMRSl 1. del, za celoten 
pregled novčnih najdb na področju Ljubljane. 
4 7 Brunt (cit. v op. 45), 259-260. 
4 8 L . Plesničar-Gec, II problema urbanistico di Emona, v: La città nell'Italia settentrionale in età romana 
(Coli. Ec. fr. Rome 130), 1990, 653-663, posebej 660-662. 
49 Včasih sta dve koloniji v okviru enega mesta izpričani v virih, glej npr. H. Lieb, Zur zweiten Colonia 
Raurica, Chiron 4, 1974, 423. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS « 52 « 1998 » 3 (112) 327 
zgradbo na forumu), ki jo je dal dovršiti Tiberij. Dejstvo, da Tacit Emone ne omenja, je 
zgovoren dokaz za to, da še zdaleč ne pomeni, da nečesa ni bilo, če tega v virih ni omenjeno. 
Zakaj so se Rimljani odločili, da raje ustanovijo kolonijo v Emoni in ne v Navportu, ki je 
bil, kot smo videli, tedaj pomembnejša naselbina? To je razumljivo predvsem s stališča 
bodoče osvojitve Balkana: Emona je imela namreč v tem oziru pomembnejši geopolitični 
položaj. Pomembnost Navporta je bila predvsem ekonomsko-trgovskega značaja, pogojena z 
dejstvom, da je naselbina ležala bliže Akvileji ob začetku plovne vodne poti, ki je bila za 
promet cenejša, prikladnejša in manj nevarna.50 Lega Emone je v prometno-strateškem 
smislu zelo ugodna, saj je bilo mesto stisnjeno med dva hriba (Grajski in Rožnik) inje ležalo 
ob plovni reki ter obvladovalo tudi izliv Ljubljanice v Savo pri današnjem Zalogu. Sava pa je 
direktno odpirala pot k pomembni panonski naselbini Sisciji, oz. Segesti.51 Emona je torej 
lahko mnogo bolje kot Navport zapirala pot v Italijo in je s tega stališča strateško nedvomno 
sodila v sklop 10. regije in ne Panonije. 
Na razmeroma tesne in zgodnje vezi tega prostora predvsem z Akvilejo, verjetno pa še z 
drugimi kraji Cisalpine kaže tudi onomastika. Imena, ki se pojavljajo na republikanskih 
napisih Navporta in Emone, so deloma epihorska. Značilna so bodisi za Norik, npr. Čorbo, 
znan iz Navporta (C. Fabius, C. 1. Čorbo, ILLRP 33), za katerega v obliki Corbus v Noriku 
obstajajo paralele,52 bodisi za severnojadranski ter vzhodnoalpski prostor na splošno, tako 
ime Torravius (Q. Annaius, Q. L Torravius, Sašel Kos, Roman Inscriptions / Lapidarij, št. 1), 
izpeljano iz venetsko-istrskega imena Tunis.53 Ni izključeno, da sta kot sužnja prišla v 
Akvilejo - trgovina s sužnji iz vzhodnoalpskega in zahodnobalkanskega prostora je dokazana 
-, 5 4 se socialno uveljavila, dosegla status osvobojenca in se kot taka naselila v »domačih 
krajih«. Podobno velja za moško ime Assupa, ki je po vsej verjetnosti noriško-severno-
jadranskega izvora,55 iz Brigecione znano kot Assopar {CIL Ш 4332), kar je mogoče v 
drugem delu imena primerjati z emonsko-ižanskim imenom Voltupar.56 Tit Cezernij Asupa je 
bil gospodar v Emoni pokopanega akvilejskega sevira Tita Cezernija Difila (Sašel Kos, 
Roman Inscriptions / Lapidarij, št. 3). Asupovi predniki so utegnili pripadati višjemu sloju 
svojega rodu nekje iz omenjenega prostora in v Akvileji doseči ugled in bogastvo; sorodstvo 
s Cezerniji kaže na bogastvo, povezano z metalurgijo.57 Grško ime Difil ne kaže nujno na 
osvobojenčevo poreklo z grškega vzhoda, nasprotno, lahko da je tudi on, kot njegov 
gospodar, izviral iz akvilejskega zaledja in so mu kot sužnju težko izgovorljivo domače ime 
zamenjali za grško, kajti sužnji z grškega vzhoda so bili na tržišču bolj cenjeni.58 Okoliščine 
njegovega delovanja v Emoni, sredi 1. stoletja pr.Kr., niso pojasnjene. 
5 0 Sašel Kos, op. cit. v op. 32. 
5 1 J. Šašel, Siscia, v: RE Suppl. 14 (1974) 702-741 (= Opera selecta, Ljubljana 1992, 600 ss). 
52 CIL III 6497 = Hainzmann I 607, iz območja Virana; CIL HI 11743 = E. Weber, Die römerzeitlichen 
Inschriften der Steiermark, Graz 1969, št. 26 = Hainzmann I 1260, iz Kugisteina iz okolice Gradca. 
5 3 J. Untermann, Die venetischen Personennamen, Wiesbaden 1961, Karte 31; CIL III 5191, v. 11: Turravius 
Castor. 
5 4 J. Šašel, Contributo alla conoscenza del commercio con gli schiavi norici ed illirici alla fine del periodo 
repubblicano, Atti del III Congresso Internazionale di Epigrafia Greca e Latina, Roma 1959, 143-147 (= 
Opera selecta, Ljubljana 1992, 494-499). 
5 5 Napačno se je domnevalo, da je Assupa žensko ime, prim. npr. S. Panciera, Vita economica di Aquileia 
in età romana, Aquileia 1957, 76. Gre za epihorsko moško ime na -a, podobno kot Atara, Cacurda, Lotta, 
Namma in dr., glej A. Betz, Epigraphisches aus Pannonien und Noricum, Carinthia 146, 1956, 437-438. 
56Untermann (cit. v op. 54), 131. 
57 J. Šašel, Le famiglie romane e la loro economia di base, v: Vita sociale, artistica e commerciale di 
Aquileia romana (Ant. Altoadr. 29/1), Udine 1987, 145-152 (Opera selecta, Ljubljana 1992, 529-537). 
58 H. Solin, Beiträge zur Kenntnis der griechischen Personennamen in Rom I (Commentationes Humana-
rarum Litterarum 48), Helsinki 1971, 146 ss. 
328 M. ŠAŠEL KOS: JE BILA EMONA NEKDANJI TABOR? 
Vzhodni del Cisalpine in njegovo zaledje sta imela tako v Cezarjevem kot v oktavijansko-
avgustejskem času precej vojaštva; vojska je bila v tem prostoru prisotna v izredno velikem 
številu posebej v času japodskega vdora v severno Italijo leta 52 pr.Kr., v času Oktavijanove 
vojne v Iliriku v letih 35-33 pr.Kr., med panonsko vojno pod Agripo in Tiberijem v letih 
14—9 pr.Kr. in med panonsko-delmatskim uporom v letih 6-9 po Kr. Evidenco za aktivne 
vojake in veterane 15. legije v akvilejskem zaledju je zbral J. Šašel.59 Tacit, ki poroča o uporu 
panonskih legij po Avgustovi smrti leta 14 po Kr. (Ann. I 16-29), pravi, da so imele tri legije 
nekje na prostoru Panonije, po vsej verjetnosti nekje blizu tedanje meje, v zaledju Petovione 
ali Siscije, poletni tabor (I 16, 1-2: ... cum Pannonicas legiones seditio incessit ... castris 
aestivis tres simul legiones habebantur, praesidente Iunio Blaeso ...). Te legije so bile 9. 
Hispana, ki v provinci doslej ni zapustila sledov, 8. Avgusta, katere veterani so znani iz 
Akvileje, Emone, Celeje, Petovione in Viruna,60 in 15. Apollinaris, dokumentirana v Akvileji 
in Emoni in pozneje v Skarbanciji in Karnuntu. Ker je v Akvileji zapustila največ sledov prav 
15. Apollinaris, je Ritterling sklepal, da seje nahajal tabor te legije njej najbližje.61 Običajna 
domneva je, da so te legije imele zimske tabore v Emoni, Petovioni in Sisciji: v tej 
kombinaciji je Emona najbolj negotova. Menim, da je bolj smiselno iskati tabor ene od treh 
legij, verjetno 9. Hispane, bliže mejam province, najverjetneje v Sirmiju, ki je bil v času 
panonsko-delmatskega upora močno rimsko vojaško oporišče;62 to misel je nakazal že A. 
Mócsy.63 Zimski tabor 15. Apollinaris bi torej morali iskati v območju Siscije; morda je 
zanimiva v tej zvezi kontramarka Apol na Avgustovem novcu iz Siska (sicer so znane le še 
tri: ena iz Ljubljane, dve iz Sotina);64 iz Siscije je znan tudi nagrobnik stotnika 15. legije, 
Tiberija Klavdija Poncija (CIL Ш 10853), in nagrobnik iz bližnjega Topuska iz 1. stoletja po 
Kr. za veterana 15. Apollinaris Lucija Valerija Verekunda, domo Siscia, vendar očitno 
italskega porekla (ILJug 3117).65 
Iz poletnega tabora, od koder so očitno imeli dolgo pot (Tacit, Ann. I 20,1), so bili 
posamezni oddelki poslani v Navport, da bi gradili ceste, mostove in opravili še druge naloge, 
morda tudi razparcelirali veteranom namenjeno zemljo.66 To sklepamo na osnovi notice pri 
Tacitu, ki v kontekstu istega upora pravi, da so se vojaki pritoževali, ker so dobivali po 
odpustitvi iz vojske namesto obdelovalne zemlje gorat in zamočvirjen svet (117, 3:... ubi per 
nomen agrorum uligines paludum vel inculta montium accipiant.). Ta pripomba se prav lahko 
nanaša na že obstoječo kolonijo Emono, kamor se je nekaj veteranov gotovo naselilo, saj so 
epigrafsko dokumentirani. 
Iz vsega, kar smo navedli, je razvidno, da epigrafska evidenca nikakor ne podpira mnenja, 
da bi v Emoni obstajal vojaški tabor. Enako numizmatične najdbe, katerih struktura ne 
5 9 Sašel (cit. v op. 18). 
6 0 Glej tudi B. Oldenstein-Pferdehirt, Die Geschichte der Legio Vili Augusta, Jahrbuch des Römisch­
germanischen Zentralmuseums Mainz 31, 1984, 397-433, posebej karto št. 2 na str. 399. 
6 1 Ritterling (cit. v op. 1), 1748. 
6 2 O tem poročata podrobno Velej Paterkul in Kasij Dion, glej M. Mirković, Sirmium - its History from the 
I Century A.D. to 582 A.D., in: Sirmium I. Beograd 1971, 12-13; M. Šašel Kos, Zgodovinska podoba prostora 
med Akvilejo, Jadranom in Sirmijem pri Kasiju Dionu in Herodijanu. A Historical Outline of the Region 
between Aquileia, the Adriatic, and Sirmium in Cassius Dio and Herodian, Ljubljana 1986, 166-191. 
6 3 Mócsy, Pannonia and Upper Moesia (cit. v op. 3), А2-АУ, idem, Zur frühesten Besatzungsperiode in 
Pannonien, Acta Arch. Acad. Sc. Hung. 23, 1971, 45. J. Fitz, Die Verwaltung Pannoniens in der Römerzeit I, 
Budapest 1993, 206, hipotetično predlaga kot možnost za tabor 15. legije poleg Emone Sirmij in Savarijo. 
6 4 Kos (cit. v op. 9), 51-52. 
6 5 M . Segvič, Natpis veterana XV. Apolinarske legije u Topuskom (L'inscription du vétéran de la XVe 
Légion Apollinaire à Topusko), Vjes. Arh. muz. Zag. 21, 1988, 57-66. 
66Šašel Kos (op. 63), 195-197. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS » 52 « 1998 «3(112) 329 
ustreza strukturi in številu novčnih najdb, ki so značilne za avgustejske vojaške tabore.67 
Ritterlingovo mišljenje o tej problematiki ostaja bolj ali manj aktualno še danes: »Die 
Annahme, dass die hiberna der XV Apoll, zur Zeit des Augustus in der Gegend von Emona zu 
suchen seien, hat manches für sich: aber Zeugnisse dafür fehlen bis jetzt.«6* Menim, da večje 
število napisov veteranov (in v mnogo manjši meri tudi vojakov) 15. legije dokazuje zgolj to, 
da je legija od Cezarjevega prokonzulata v obeh Galijah in Iliriku dalje dolga leta sodelovala 
pri osvajanju jugovzhodnoalpskega in zahodnobalkanskega prostora. Akvileja je bila tedaj 
najpomembnejši in temu območju najbližji upravni center, medtem ko je bila Emona najbolj 
severovzhodna italska naselbina; nič čudnega torej, če je v teh dveh mestih najti veterane te 
legije. Enako ne preseneča, da so v obeh mestih sporadično dokumentirani tudi vojaki 15. 
legije. Bodoče najdbe bodo pokazale, če vendarle ni pravilna domneva, da je njen tabor 
potrebno iskati v Sisciji oz. njenem območju. 
S u m m a r y 
Was Emona ever a camp of the 15th legion and a veteran colony? 
Marjeta Sašel Kos 
Several arguments presented in this study have been published by the same author already some 
years ago in Zeitschrift für Papyrologie und Epigraphik, vol. 109, 1995, in an article titled »The 15th 
Legion at Emona - Some Thoughts«. The article was conceived as a commentary to the recently 
discovered epitaph for a veteran of the 8 th legion. The present contribution is dedicated to the same 
issues, although it approaches them in a different manner and even provides some new arguments 
based on recent research. 
First of all, the entire epigraphic evidence concerning Emona's military history in the early 
Principate is presented (colonia lidia Emona is present-day Ljubljana). The inscriptions include the 
cenotaph of T. Iunius Montanus, tribunus militum, praefectus equitum, praefectus fabrum, and 
prolegato, as well as two tombstones of active soldiers of the 15* legion, of which one may be 
counterfeit. Four tombstones of veterans of the 15th and 8th legions follow. 
The second part of the article presents a collection and commentary of data from Greek and 
Roman writers (mainly historians and geographers) in addition to some new archaeological evidence. 
Conclusions are based on several new arguments advanced in the most recent studies concerning these 
sources. Economic interests dictated political decisions, large new territories were conquered in wars, 
and the area extending east of Aquileia and Tergeste and reaching to the Emona Basin must have been 
Romanised at an earlier date than has hitherto been assumed. This is well confirmed by the recently 
discovered archaeological sites and material and is in accordance with new and more attentive 
interpretations of the data contained in literaiy sources. 
Thus it can be concluded that the area in question may have belonged to Cisalpina and not to 
Illyricum in the periods of Caesar and Octavian - the future Augustus. Under Augustus it was annexed 
to Italy along with Histria. No evidence supports the conclusion that Emona was ever a legionary 
camp and it cannot be considered a typical veteran colony. 
6 7 Kos (cit. v op. 9). 
6 8 Ritterling (cit. v op. 1), 1748.